Month: December 2021

IZRAČUNI

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

200720062005dej.2007
stopnja lastniškosti financiranja92,95%83,44%89,47%35,61%
stopnja dolžniškosti financiranja7,04%16,56%10,53%64,13%
stopnja razmejenosti financiranja0,01%0,00%0,00%2,52%
stopnja dolgoročnosti financiranja92,95%83,44%89,47%54,18%
stopnja kratkoročnosti financiranja7,05%16,56%10,53%45,82%
stopnja osnovnosti kapitala78,77%88,09%95,64%37,34%
koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja7,57%19,85%11,69%173,02%

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

200720062005dej.2007
stopnja osnovnosti investiranja50,43%53,85%65,42%46,79%
stopnja obratnosti investiranja49,45%46,08%33,96%45,02%
stopnja finančnosti investiranja0,00%18,13%0,00%9,40%
stopnja dolgoročnosti investiranja50,43%53,85%65,42%51,54%
stopnja kratkoročnosti investiranja49,45%28,00%34,56%40,98%
stopnja odpisanosti osnovnih sredstev
koeficient opremljenosti dela z osnovnimi sredstvi
koeficient tehnične opremljenosti dela
Stopnja kratkoročnosti sredstev49,45%28,00%34,56%40,98%
Stopnja opredmetenosti kratkoročnih sredstev5,43%7,75%11,25%45,58%
Stopnja neopredmetenosti kratkoročnih sredstev47,47%28,00%70,82%36,37%

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

200720062005dej.2007
koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev184,32%154,94%136,76%76,11%
koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev183,90%154,91%136,72%65,58%
koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev183,90%154,91%136,72%96,20%
koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog174,63%148,91%129,05%71,58%
koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)330,88%47,01%53,16%7,08%
koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient)664,44%155,66%285,59%47,40%
koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient)702,56%278,27%322,52%98,81%
koeficient komercialnega terjatveno-obveznostnega razmerja333,56%108,65%232,43%67,40%
koeficient kratkoročnega terjatveno-obveznostnega razmerja333,56%108,65%108,65%40,32%

KAZALNIKI OBRAČANJA

200720062005dej.2007
koeficient obračanja obratnih sredstev1,23822,33161,52562,4702
koeficient obračanja osnovnih sredstev0,090,130,090,12
koeficient obračanja zalog materiala13,2019,647,363,16
koeficient obračanja zalog proizvodov
koeficient obračanja zalog trgovskega blaga
koeficient obračanja terjatev do kupcev
koeficient mesečne zadostnosti zaloge proizvodov
koeficient dnevne trajnosti kreditirane prodaje

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

200720062005dej.2007
koeficient gospodarnosti poslovanja118,55%111,19%104,29%101,91%
koeficient celotne gospodarnosti1,201,121,051,01
stopnja proizvajalne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stopnja prodajne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stopnja splošnodejavnostne stroškovnosti poslovnih prihodkov
stopnja tehnične (zmogljivostne) stroškovnosti poslovnih prihodkov
stopnja delovne stroškovnosti poslovnih prihodkov22,28%19,93%26,70%24,93%
stopnja kosmate dobičkovnosti poslovnih prihodkov0,160,110,040,04
stopnja dobičkovnosti poslovnih prihodkov
stopnja dobičkovnosti prihodkov16,33%10,64%4,43%1,41%
stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov12,53%8,17%4,43%0,88%

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

200720062005del. 2007
koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE)11,75%8,58%3,05%2,84%
koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA)9,83%6,59%2,73%2,75%
koeficient čiste dobičkonosnosti osnovnega kapitala13,42%8,97%3,18%7,31%
koeficient dividendnosti osnovnega kapitala
stopnja dividendnosti čistega dobička
osnovna čista dobičkonosnostnavadne delnice
popravljena čista dobičkonosnost navadne delnice
dividendnost navadne delnice
Ostali kazalniki povezani z delnicami

KAZALNIKI DOHODKOVNOSTI

200720062005dej.2007
stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku
stopnja udeležbe financerjev v dohodku
stopnja udeležbe države v dohodku
stopnja udeležbe podjetja v dohodku
povprečna mesečna kosmata plača povečana za kosmate udeležbe zaposlencev
povprečna mesečna čista plača povečana za čiste udeležbe zaposlencev

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

Na podlagi kazalnikov financiranja lahko sklepamo da ima podjetje relativno velik delež kapitala v celotnih obveznostih podjetja. Dolgoročnih dolgov nima, ima sicer kratkoročne dolgove, vendar ti predstavljajo le 7,05% vseh dolgov. Z vidika kazalnikov financiranja ni razloga da podjetju ne bi prodali z valuto 90 dni. Prav tako ni razloga, da ne bi kupovali tako, da nam dobavi čez 90 dni. O vlaganju pa nam ti kazalniki ne povedo veliko.

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

Iz kazalnikov stanja investiranja smo razbrali, da predstavljajo približno polovico vseh sredstev podjetja osnovna sredstav. Podatek je približno enak kot v dejavnosti . Podjetje nima finančnih naložb, podjetja v dejavnosti pa jih imajo in sicer le 9.40%. Stopnja opredmetenosti in stopnja neopredmetenosti kratkoročnih sredstev nam povesta, da ima podjetje le manjši delež kratkoročnih sredstev vezanih v zalogah in da približno polovico vseh kratkoročnih sredstev predstavljajo terjatve. Iz bilančnih podatkov pa tudi razberemo, da preostala kratkoročna sredstva predstavljajo denarna sredstva. Tako da podjetje ni rizično niti s stališča prodaje, kot tudi ni rizično s stališča nabave.

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

Z analizo vodoravnih kazalnikov finančnega ustroja smo ugotovili, da naše podjetje s svojim kapitalom financira vsa svoja dolgoročna sredstva. Prav tako pa s svojimi kratkoročnimi sredstvi v celoti pokriva kratkoročne dolgove. Na voljo ima dovolj denarnih sredstev, da z njimi poplača vse svoje kratkoročne obveznosti, dolgoročnih pa nima.

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Z kazalniki gospodarnosti smo ugotovili, da ima podjetje večje prihodke od odhodkov in sicer po stopnji, ki je nad povprečjem v dejavnosti.

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

Kazalniki dobičkonosnosti nam povejo, da je naše podjetje bolj dobičkonosno kot pa so podjetja v dejavnosti. Torej se v njega bolj splača vlagati, kot pa v povprečno podjetje v dejavnosti. Vendar to dejstvo še ni zadostno, da bi podali mnenje o tem, ali se v podjetje splača vlagati. Potrebovali bi še primerjavo z drugimi možnimi načini vlaganja in njihovo donosnostjo.

SKLEP

Nobenega razloga ni, da ne bi podjetju dobavljali tako, da nam plača v 90-ih dneh. Prav tako ni razloga, da ne bi od podjetja kupovali tako, da nam dobavi v pol leta. V podjetje bi se splačalo vlagati, če bi morali izbirati med našim podjetje in povprečnim podjetjem v dejavnosti. Za dokončno mnenje, pa bi morali analizirati še druge možnosti vlaganja.

KAZALNIKI DOHODKOVNOSTI

STOPNJA UDELEŽBE ZAPOSLENCEV V DOHODKU

vsota čistih plač (brez vštetih dajatev) in drugih deležev zaposlencev
——————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA UDELEŽBE FINANCERJEV V DOHODKU

vsota danih obresti in dividend
———————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA UDELEŽBE DRŽAVE V DOHODKU

vračunani davki (skupaj z davki v plačah)
—————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA UDELEŽBE PODJETJA V DOHODKU

čisti dobiček po odbitku dividend
——————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

POVPREČNA MESEČNA KOSMATA PLAČA POVEČANA ZA KOSMATE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV

vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih kosmatih plač in drugih kosmatih udeležb zaposlencev
———————————————————————
povprečno število zaposlencev
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

POVPREČNA MESEČNA ČISTA PLAČA POVEČANA ZA ČISTE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV

vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih čistih plač in drugih udeležb zaposlencev (to je brez dajatev)
———————————————————————-
povprečno število zaposlencev
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KAZALNIKI DOBIČKONOSTNOSTI

KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA ( ROE )

xxxxxxčisti dobiček v poslovnem letuKapitalčisti poslovni izid tekočega letaPovprečni kapital brez čistega poslovnega izida tekočega letačisti dobiček v poslovnem letu
——————————————-
povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)
leto 2007158.878,00 €1.502.869,00 €150.932,00 €1.351.937,00 €11,75%
leto 2006106.209,00 €1.343.991,00 €106.209,00 €1.237.782,00 €8,58%
leto 200537.703,00 €1.238.119,00 €0,00 €1.238.119,00 €3,05%
dejavnosti 20072.398.334,00 €87.910.218,00 €3.479.539,00 €84.430.679,00 €2,84%

KOEFICIENT ČISTE DONOSNOSTI SREDSTEV ( ROA )

čisti dobiček v poslovnem letudane obrestiskupajpovprečna sredstvačisti dobiček + dane obresti v poslovnem letu
———————————————————
povprečna sredstva
leto 2007158.878,00 €158.878,00 €1.616.772,00 €9,83%
leto 2006106.209,00 €106.209,00 €1.610.733,00€6,59%
leto 200537.703,00 €37.711,00 €1.383.835,00€2,73%
dejavnosti 20072.398.334,00 €4.392.522,00 €6.790.856,00 €246.882.020,00 €2,75%

KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA

čisti dobiček v poslovnem letupovprečni osnovni kapitalčisti dobiček v poslovnem letu
————————————————–
povprečni osnovni kapital
leto 2007158.878,00 €1.183.882,00 €13,42%
leto 2006106.209,00 €1.183.880,00 €8,97%
leto 200537.703,00 €1.184.198,00 €3,18%
dejavnosti 20072.398.334,00 €32.822.933,00 €7,31%

KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA

vsota dividend za poslovno leto
———————————————–
povprečni osnovni kapital
leto 2007
leto 2006

STOPNJA DIVIDENDNOSTI ČISTEGA DOBIČKA

vsota dividend za poslovno leto
—————————————————-
povprečni čisti dobiček
leto 2007

OSNOVNA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE

čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

POPRAVLJENA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE

popravljeni čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————
povprečno število popravljenih uveljavljajočih se navadnih delnic
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

DIVIDENDNOST NAVADNE DELNICE

vsota dividend za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA

poslovni prihodkiposlovni odhodkiposlovni prihodki
—————————-
poslovni odhodki
leto 20071.257.5421.060.741118,55%
leto 20061.291.1331.161.213111,19%
leto 2005847.849812.979104,29%
dejavnosti 2007267.390.731262.383.450,00€101,91%

KOEFICIENT CELOTNE GOSPODARNOSTI

poslovni prihodkifinančni prihodkidrugi prihodkiskupajposlovni odhodkifinančni odhodkidrugi odhodkiskupajposlovni izidprihodki
———-
odhodki
leto 20071.257.5429.9972301.267.7691.060.7415111.060.757207.0121,20
leto 20061.291.1334.1194.2191.299.4711.161.213801.161.221138.2501,12
leto 2005847.8492.667188850.704812.979210813.00037.7041,05
dejavnosti 2007267.390.7312.317.7122.461.820272.170.263262.383.4505.657.606287.634268.328.6903.841.5731,01

STOPNJA PROIZVAJALNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški proizvajanja v prodanih količinah
——————————————————–
poslovni prihodki
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA PRODAJNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški prodajanja poslovni
——————————————-
prihodki
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA SPLOŠNODEJAVNOSTNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški splošnih služb
———————————
poslovni prihodki
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA TEHNIČNE (ZMOGLJIVOSTNE) STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški amortizacije
——————————
poslovni prihodki
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA DELOVNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški delaposlovni prihodkistroški dela
————————-
poslovni prihodki
leto 2007282.514,00 €1.267.769,00 €22,28%
leto 2006259.034,00 €1.299.471,00 €19,93%
leto 2005227.168,00 €850.704,00 €26,70%
dejavnosti 200767.855.463,00 €272.170.263,00 €24,93%

STOPNJA KOSMATE DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

poslovni prihodkiposlovni odhodkiposlovni dobičekkosmati poslovni dobiček
—————————————-
poslovni prihodki
leto 20071.267.769,00 €1.060.741,00 €207.028,00 €0,16
leto 20061.299.471,00 €1.161.213,00 €138.258,00 €0,11
leto 2005850.704,00 €812.979,00 €37.725,00 €0,04
dejavnosti 2007272.170.263,00 €262.383.450,00 €9.786.813,00 €0,04

STOPNJA DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

poslovni dobiček
—————————-
poslovni prihodki
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV

dobičekprihodkidobiček
—————–
prihodki
leto 2007207.012,00 €1.267.769,00 €16,33%
leto 2006138.249,00 €1.299.471,00 €10,64%
leto 200537.703,00 €850.704,00 €4,43%
dejavnosti 20073.841.573,00 €272.170.263,00 €1,41%

STOPNJA ČISTE DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV

čisti dobičekprihodkičisti
—————————–
dobiček prihodki
leto 2007158.878,00 €1.267.769,00 €12,53%
leto 2006106.209,00 €1.299.471,00 €8,17%
leto 200537.703,00 €850.704,00 €4,43%
dejavnosti 20072.398.334,00 €272.170.263,00 €0,88%

KAZALNIKI OBRAČANJA

KOEFICIENT OBRAČANJA OBRATNIH SREDSTEV

* upoštevana so končna stanja obratnih sredstvev namesto povprečnih

poslovni odhodkiamortizacijaposlovni odhodki brez amortizacijekratkoročna sredstvakratkoročne finančne naložbedolgoročne poslovne terjatvekratkoročne aktivne časovne razmejitveobratna sredstvaposlovni odhodki v letu dni brez amortizacije
————–
povprečno stanje obratnih sredstev*
leto 20071.060.74070.727990.013799.48882799.5701,2382
leto 20061.161.213109.6271.051.586742.259292.105855451.0092,3316
leto 2005812.97983.434729.545469.9568.260478.2161,5256
dejavnosti 2007262.383.45011.987.406250.396.044111.148.6311.669.183195.3751.691.769101.366.5992,4702

KOEFICIENT OBRAČANJA OSNOVNIH SREDSTEV

* upoštevana so končna osnovnih sredstev namesto povprečnih

amortizacija v letu dnipovprečno stanje osnovnih sredstev ( po neodpisani vrednosti)amortizacija v letu dni
————————————————
povprečno stanje osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti)
leto 200770.727815.3610,09
leto 2006109.627867.4140,13
leto 200583.434905.3510,09
dejavnosti 200714.010.526115.504.1050,12

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG MATERIALA

* upoštevana so končna stanja zalog materiala namesto povprečnih

porabljeni material v letu dni ( po nabavni ceni)povprečna zaloga material ( po nabavni ceni)porabljeni material v letu dni (po nabavnih cenah)
————————————————
povprečna zaloga materiala (po nabavnih cenah)
leto 2007572.57043.38013,20
leto 2006686.44234.94419,64
leto 2005395.75353.8037,36
dejavnosti 2007145.844.79946.117.1483,16

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG PROIZVODOV

prodani proizvodi v letu dni (po proizvajalnih stroških)
————————————————————-
povprečna zaloga proizvodov (po proizvajalnih stroških)
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG TRGOVSKEGA BLAGA

prodano blago v letu dni (po prodajnih cenah)
—————————————————————–
stanje zalog blaga (po prodajnih cenah)
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT OBRAČANJA TERJATEV DO KUPCEV

Prejemki od kupcev v letu dni
————————————————-
povprečno stanje terjatev do kupcev
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT MESEČNE ZADOSTNOSTI ZALOGE PROIZVODOV

stanje zalog proizvodov (po proizvajalnih stroških)
—————————————————————-
povprečna mesečna prodaja (po proizvajalnih stroških)
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT DNEVNE TRAJNOSTI KREDITIRANE PRODAJE

Stanje terjatev do kupcev
————————————————–
povprečni dnevni prihodki iz prodaje na kredit
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV

kapitalosnovna sredstva po neodpisani vrednostiKapital
———————————————–
osnovna sredstva(po neodpisani vrednosti)
leto 20071.502.869815.361184,32%
leto 20061.343.991867.414154,94%
leto 20051.238.119905.351136,76%
dejavnosti 200787.910.218115.504.10576,11%

KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

kapitaldolgoročna sredstvakapital
————————–
dolgoročna sredstva
leto 20071.502869817.202183,90%
leto 20061.343.991867.618154,91%
leto 20051.238.119905.618136,72%
dejavnosti 200787.910.218134.041.61365,58%

KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

kapitaldolgoročni dolgovidolgoročne pasivne časovne razmejitveskupajdolgoročna sredstvakapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
————————————
dolgoročna sredstva
leto 20071.502.8691.502.869817.202183,90%
leto 20061.343.9911.343.991867.618154,91%
leto 20051.238.1191.238.119905.618136,72%
dejavnosti 200787.910.21839.620.8181.418.408128.949.444134.041.61396,20%

KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV IN NORMALNIH ZALOG

kapitaldolgoročni dolgovidolgoročne pasivne časovne razmejitveskupajdolgoročna sredstvanormalne zalogeskupajkapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
——————-
dolgoročna sredstva + normalne zaloge
leto 20071.502.8691.502.869817.20243.380860.582174,63%
leto 20061.343.9911.343.991867.61834.944902.562148,91%
leto 20051.238.1191.238.119905.61853.803959.421129,05%
dejavnost 200787.910.218,00€39.620.8181.418.408128.949.444134.041.61346.117.148180.158.76171,58%

KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (HITRI KOEFICIENT)

likvidba sredstvakratkoročne obveznostilikvidna sredstva
———————————
kratkoročne obveznosti
leto 2007376.532113.797330,88%
leto 2006125.392266.74247,01%
leto 200577.466145.71653,16%
dejavnosti 20077.962.299112.483.4247,08%

KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (POSPEŠENI KOEFICIENT)

likvidba sredstvakratkoročne terjatveskupajkratkoročne obveznostivsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev
———————————————————-
kratkoročne obveznosti
leto 2007376.532379.576756.108113.797664,44%
leto 2006125.392289.818415.210266.742155,66%
leto 200577.466338.686416.152145.716285,59%
dejavnosti 20077.962.29945.352.01953.314.318112.483.42447,40%

KOEFICIENT KRATKOROČNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (KRATKOROČNI KOEFICIENT)

kratkoročna sredstvakratkoročne obveznostikratkoročna sredstva
—————————————-
kratkoročne obveznosti
leto 2007799.488113.797702,56%
leto 2006742.259266.742278,27%
leto 2005469.956145.716322,52%
dejavnosti 2007111.148.638112.483.42498,81%

KOEFICIENT KOMERCIALNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA

terjatve do kupcevobveznosti do dobaviteljevterjatve do kupcev
———————————–
obveznosti do dobaviteljev
leto 2007379.576113.797333,56%
leto 2006289.818266.742108,65%
leto 2005338.686145.716232,43%
dejavnosti 200745.352.01967.283.37067,40%

KOEFICIENT KRATKOROČNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA

kratkoročne terjatvekratkoročne obveznostikratkoročne terjatve
—————————————–
kratkoročne obveznosti
leto 2007379.576113.797333,56%
leto 2006289.818266.742108,65%
leto 2005338.686145.716108,65%
dejavnosti 200745.352.019112.483.42440,32%

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA

osnovna sredstva ( po neodpisani vrednosti)sredstvaosnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
—————————————————
sredstva
leto 2007815.3611.616.77250,43%
leto 2006867.4141.610.73353,85%
leto 2005905.3511.383.83565,42%
dejavnosti 2007115.504.105246.882.02046,79%

STOPNJA OBRATNOSTI INVESTIRANJA

obratna sredstvasredstvaobratna sredstva
————————
sredstva
leto 2007799.4881.616.77249,45%
leto 2006742.2591.610.73346,08%
leto 2005469.9561.383.83533,96%
dejavnosti 2007111.148.638246.882.02045,02%

STOPNJA FINANČNOSTI INVESTIRANJA

dolgoročne finančne naložbekratkoročne finančne naložbeskupajsredstvavsota dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb
———————————————–
Sredstva
leto 200701.616.7720,00%
leto 2006292.105292.1051.610.73318,13%
leto 200501.383.8350,00%
dejavnosti 200711.533.70411.669.18323.202.887246.882.0209,40%

STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA

osnovna sredstva po neodpisani vrednostidolgoročne finančne naložbedolgoročne poslovne terjatveskupajsredstvavsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev
————————————-
sredstva
leto 2007815.3610815.3611.616.77250,43%
leto 2006867.4140867.4141.610.73353,85%
leto 2005905.3510905.3511.383.83565,42%
dejavnosti 2007115.504.10511.533.704195.375127.233.184246.882.02051,54%

STOPNJA KRATKOROČNOSTI INVESTIRANJA

kratkoročna sredstva– kratkoročne finančne naložbe+ kratkoročne aktivne časovne razmejitveskupaj obratna sredstva ( brez dolgoročnih poslovnih terjatev)sredstvavsota obratnih sredstev (brez dolgoročnih poslovnih terjatev), kratkoročnih finančnih naložb in aktivnih časovnih razmejitev
—————————————
sredstva
leto 2007799.488082799.5701.616.77249,45%
leto 2006742.259292.105855451.0091.610.73328,00%
leto 2005469.95608.260478.2161.383.83534,56%
dejavnost 2007111.148.63811.669.1831.691.769101.171.224246.882.02040,98%

STOPNJA ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV

popravek vrednosti snovnih sredstev
——————————————————–
nabavna vrednost snovnih sredstev
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT OPREMLJENOSTI DELA Z OSNOVNIMI SREDSTVI

osnovna sredstva (po nabavni vrednosti)
———————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

KOEFICIENT TEHNIČNE OPREMLJENOSTI DELA

oprema (po nabavni vrednosti)
—————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni
leto 2007
leto 2006
leto 2005
dejavnosti 2007

STOPNJA KRATKOROČNOSTI SREDSTEV

kratkoročna sredstva– kratkoročne finančne naložbe+ dolgoročne poslovne terjatve+ kratkoročne aktivne časovne razmejitveskupaj obratna sredstva ( brez dolgoročnih poslovnih terjatev)sredstvakratkoročna (obratna) sredstva
——————-
sredstva
leto 2007799.488082799.5701.616.77249,45%
leto 2006742.259292.105855451.0091.610.73328,00%
leto 2005469.95608.260478.2161.383.83534,56%
dejavnosti 2007111.148.63811.669.183195.3751.691.769101.171.224246.882.02040,98%

STOPNJA OPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV

zalogekratkoročna sredstva– kratkoročne finančne naložbe+ dolgoročne poslovne terjatve+ kratkoročne aktivne časovne razmejitveskupaj obratna sredstva ( brez dolgoročnih poslovnih terjatev)zaloge
———————–
kratkoročna sredstva
leto 200743.380799.488082799.5705,43%
leto 200634.944742.259292.105855451.0097,75%
leto 200553.803469.95608.260478.21611,25%
dejavnosti 200746.117.148111.148.63811.669.183195.3751.691.769101.171.22445,58%

STOPNJA NEOPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV

terjatve iz poslovanjakratkoročna sredstva– kratkoročne finančne naložbe+ dolgoročne poslovne terjatve+ kratkoročne aktivne časovne razmejitveskupaj obratna sredstva ( brez dolgoročnih poslovnih terjatev)terjatve iz poslovanja
——————
kratkoročna (obratna) sredstva
leto 2007379.576799.488082799.57047,47%
leto 2006289.818742.259292.1058551.035.21928,00%
leto 2005338.686469.95608.260478.21670,82%
dejavnosti 200745.352.019111.148.63811.669.183195.3751.691.769124.704.96536,37%

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA

kapitalobveznosti do virov sredstevkapital
——————————–
obveznosti do virov sredstev
leto 20071.502.8691.616.77292,95%
leto 20061.343.9911.610.73383,44%
leto 20051.238.1191.383.83589,47%
dejavnosti 200787.910.218246.882.02035,61%

V letu 2007 predstavlja kapital kar 92.95% vseh obveznosti do virov sredstev. Kapital je najbolj kvalitetna oblika financiranja podjetja, saj je to trajen vložek lastnikov v podjetje. Torej nima zapadlosti in ga do likvidacije ni potrebno vrniti. Podjetje torej uporablja skoraj izključno samo lastnikov denatr- Stopnja se z leti bistveno ne spreminja, kar pomeni, da je to stalnica v poslovanju podjetja. Stanje pa je pa dejavnosti bisteveno drugačno, saj predstavlja kapital samo 35,61% vseh obveznosti. Iz tega kazalnika razberemo, da nam bo podjetje poravnalo račun, saj razen lastnikom, drugim ne dolguje veliko.

STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA

dolgoviobveznosti do virov sredstevdolgovi
——————————–
obveznosti do virov sredstev
leto 2007113.7971.616.7727,04%
leto 2006266.7411.610.73316,56%
leto 2005145.7161.383.83510,53%
dejavnosti 2007112.483.424246.882.02064,13%

Kazalnik je podoben stopnji lastniškosti financiranja, le da nam zdaj pove, kolikšen je delež vseh dolgov v obveznostih do virov sredstev. Podjetje ima torej samo 7,04% dolgov v primerjavi s celotnimi obveznostmi in je zato kot naš potencialni kupec ni posebno rizično.

STOPNJA RAZMEJENOSTI FINANCIRANJA

vsota dolgoročnih rezervacij in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitevobveznosti do virov sredstevvsota dolgoročnih rezervacij in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev
——————————–
obveznosti do virov sredstev
leto 20071061.616.7720,01%
leto 200601.610.7330,00%
leto 200501.383.8350,00%
dejavnosti 20076.218.218246.882.0202,52%

Podjetje je sicer v letu 2007 oblikovalo 106€ pasivnih časovnih razmejitev, vendar to predstavlja le 0,01% vseh virov sredstev, kar lahko zanemarimo. Je pa odstotek financiranja iz tega vira v dejavnosti nekoliko višji. Podjetja v dejavnosti pričakujejo v prihodnosti določene rizike, oz. pričakujejo v prihodnosti določena popravila, zato že v tekočem letu oblikujejo rezervacije za kritje teh izdatkov. Lahko pa da se samo izogibajo plačila davka od dohodka.

STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA

vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)obveznosti do virov sredstevvsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)
——————————–
obveznosti do virov sredstev
leto 20071.502.8691.616.77292,95%
leto 20061.343.9911.610.73383,44%
leto 20051.238.1191.383.83589,47%
dejavnosti 2007133.749.254246.882.02054,18%

Ker podjetje nima dolgoročnih obveznosti, je ta kazalnik podoben stopnji lastniškosti financiranja. V dejavnosti pa vidimo, da imajo podjetja polovico vseh virov dolgoročnih, polovico pa kratkoročnih. Vsekakor naše podjetje ni rizično podjetje.

STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA

kratkoročni dolgovipasivne časovne razmejitveSKUPAJobveznosti do virov sredstevvsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami)
——————————–
obveznosti do virov sredstev
leto 2007113.797106113.9031.616.7727,05%
leto 2006266.742266.7421.610.73316,56%
leto 2005145.716145.7161.383.83510,53%
dejavnosti 2007112.483.424649.342113.132.766246.882.02045,82%

Tudi ta kazalec je zelo podoben stopnji dolžniškosti financiranja ker podjetje nima dolgoročnih dolgov. Z vidika rizičnosti sicer velja, da kratkoročni viri niso stabilni viri, saj jih je treba vrniti prej kot v enem letu. Vidimo pa, da so podjetja v dejavnosti veliko bolj rizična kot je naše podjetje, saj predstavljajo kratkoročni viri kar 45% vseh obveznosti.

STOPNJA OSNOVNOSTI KAPITALA

osnovni kapitalakapitalosnovni kapital
——————————–
kapital
leto 20071.183.8821.502.86978,77%
leto 20061.183.8821.343.99188,09%
leto 20051.184.1981.238.11995,64%
dejavnosti 200732.822.93387.910.21837,34%

Osnovni kapital je tisti kapital, ki ga ima podjetje registriranega pri sodišču. Z leti pa se oblikujejoi tudi druge kategorije kapitala, tako da kazalnik ne pove prav veliko o podjetju.

KOEFICIENT DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA

dolgovidolgoročne obveznostiskupajkapitaldolgovi
——————————–
kapital
leto 2007113.7970113.7971.502.8697,57%
leto 2006266.7420266.7421.343.99119,85%
leto 2005144.7160144.7161.238.11911,69%
dejavnosti 2007152.104.24239.620.818152.104.24287.910.218173,02%

Kazalnik se uporablja za oceno stopnjo zadolženosti. Če ima vrednost 1 pomeni, da so dolgovi podjetja enaki kapitalu. Iz našega primera vidimo, da dolgovi predstavljajo le majhen del kapitala. Pri konkurenci pa so dolgovi 1.73x večji kot je njihov kapital.

BONITETA – KAZALNIKI

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

Ti kazalniki sodijo med tako imenovane kazalnike navpičnega finančnega ustroja. Dobljeni so s primerjavo ožjih delov obveznosti do virov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Izračunajo se na podlagi bilance stanja.

Kazalniki financiranja prikazujejo strukturo financiranja podjetja. Sredstva podjetja morajo biti financirana z viri financiranja. Ti so lahko lastni ali tuji. Od vsebine financiranja je odvisno tveganje poslovanja podjetja. Tako je podjetje ki ima malo lastnih virov financiranja praviloma v slabem položaju. Tega si lahko izboljša s pridobitvijo dolgoročnih tujih virov financiranja. Če tudi teh ni, pa vstopajo kratkoročni viri financiranja, kar pomeni, da je podjetje vezano na nezanesljive in praviloma drage vire financiranja. Idealnih razmerij med različnimi viri financiranja ni. Razlikujejo se od primera do primera. Nekaj napotkov pri obravnavi posameznih kazalnikov pa prikazujemo pri posameznih kazalnikih.

STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA

kapital
——————————–
obveznosti do virov sredstev

Kazalnik nam prikaže udeležbo kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev. Tako nam rezultat »1« pove, da so celotne obveznosti do virov sredstev sestavljene zgolj iz kapitala in rezultat »0«, da med obveznostmi do virov sredstev ni kapitala. Običajne vrednosti so med obema mejama. Katero stanje je najboljše? Odgovor ni preprost. Tako je za eno podjetje mogoče oblikovati več, za drugo podjetje pa manj kapitala. Nedvomno ni najbolje, če kazalnik zavzema eno od obeh skrajnih vrednosti. V primeru, da je »0« je podjetje financirano v celoti iz tujih virov in je poslovanje z njim tvegano. V primeru, da je njegova vrednost »1« pa podjetje ne uporablja tujih, praviloma cenejših virov. Postavlja se vprašanje gospodarnosti angažiranih virov.

STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA

dolgovi
————————————
obveznosti do virov sredstev

Kazalnik prikazuje delež dolgov v celotnih obveznostih do virov sredstev. Po svoji vsebini nam pove kolikšen del obveznosti do virov sredstev se nanaša na dolgove. Podobno, kot smo navedli pri kapitalu velja tudi tukaj. V primeru, da ima kazalec vrednost »1« je podjetje v celoti financirano iz dolgov in v primeru, da ima kazalnik vrednost »0« v celoti iz kapitala in drugih virov financiranja. Glede smiselnosti ene ali druge skrajnosti pa velja povedano pri kapitalu.

STOPNJA RAZMEJENOSTI FINANCIRANJA

vsota dolgoročnih rezervacij in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev
———————————————————————————————————
obveznosti do virov sredstev

Podobno kot prejšnji prikazuje ta kazalnik udeležbo dolgoročnih in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v obveznostih do virov sredstev. V primeru, da je vrednost kazalnika »0« potem teh virov ni in v primeru, da je »1« potem je v celoti financirano iz dolgoročnih in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ta vir financiranja je v podjetjih manj pomemben vir financiranja. Izjeme so spekulativna oblikovanja časovnih razmejitev, ko podjetja namesto dobička oblikujejo pasivne časovne razmejitve

STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA

vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)
———————————————————————————————————-
obveznosti do virov sredstev

Kazalnik prikazuje delež trajnega in dolgoročnega financiranja v obveznostih do virov sredstev. Ti viri financiranja se na splošno opredeljujejo kot »kvalitetni« viri financiranja. Načeloma vplivajo na večjo varnost poslovanja. V primeru, da jih je preveč se postavlja vprašanje gospodarnosti angažiranih virov sredstev in v primeru, da jih je premalo pa vprašanje tveganja poslovanja s takim podjetjem. Idealna velikost se razlikuje od primera do primera od dejavnosti do dejavnosti.

STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA

vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami)
—————————————————————————————————————————
obveznosti do virov sredstev

Kazalnik prikazuje udeležbo kratkoročnih dolgov in kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev v obveznostih do virov sredstev. Kratkoročni viri sredstev so v pravilu nekvalitetni viri sredstev. Zelo težko je stabilno poslovanje pri podjetjih, ki imajo preveč teh virov. Velja, da so podjetja podkapitalizirana. Taka slika povečuje tveganje. Seveda pa navedeno ne velja absolutno. Prav lahko najdemo primere podfinanciranih in zelo uspešnih podjetij.

NA

STOPNJA OSNOVNOSTI KAPITALA

osnovni kapital
———————-
kapital

Kazalnik prikazuje udeležbo osnovnega kapitala v kapitalu. Njegova izraznost je majhna. Prikazuje le razdelitev kapitala na njegove pojavne oblike. Osnovni kapital je kapital, ki se registrira na sodišču. Praviloma je v času nespremenjen. Spremembe kapitala (rezerve, nerazdeljeni dobički itd.) se prikazujejo na drugih računih kapitala. Praviloma je pri podjetjih, ki že dalj časa poslujejo kazalnik majhen. To pomeni, da so druge oblike kapitala večje od osnovnega kapitala. V okviru kapitala se prikazuje tudi izguba. Ta zmanjšuje kapital. Če bi bila večja od ostalih oblik kapitala, bi načela tudi osnovni kapital. V tem primeru bi lahko prikazani kazalnik imel vrednost večjo od »1«. To pomeni, da je osnovni kapital večji od vsote kapitala, pomeni, da ima podjetje izkazano izgubo.

KOEFICIENT DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA

dolgovi
———-
kapital

Kazalnik prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom. Pogosto je uporabljan pri ocenjevanju zadolženosti podjetij. Tako vrednost 1 pove, da sta kapital in dolgovi izravnana. Vrednost nad 1 pove, da je dolgov več kot kapitala, vrednost pod 1 pa pove, da ima podjetje več kapitala kot dolgov.

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

Ti kazalniki spadajo v skupino kazalnikov navpičnega finančnega ustroja. Izračunajo se s primerjavo ožjih delov sredstev z njihovimi širšimi deli ali celoto. Po vsebini prikazujejo udeležbo opazovane kategorije v celotnih sredstvih ali v njihovem delu. S pomočjo teh kazalnikov izračunamo delež trajnih sredstev, obratnih sredstev, zalog, terjatev itd. v povprečnem stanju sredstev.

Kakšne so normalne vrednosti posameznih kazalnikov? Odgovor je težek. Nesporno lahko ugotovimo, da je njihova vrednost od dejavnosti do dejavnosti od podjetja do podjetja različna. Tako pri delovno intenzivni proizvodnji zavzema kazalnik udeležbe osnovnih sredstev v celotnih sredstvih majhno vrednost. Pri storitvenih dejavnostih ni pričakovati zalog proizvodov, torej bo kazalnik, ki prikazuje stanje zaloge v sredstvih »0« in podobno.

NA V

STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA

osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
————————————————————–
sredstva

Kazalnik prikazuje udeležbo neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih. Pri sredstvih je treba jemati povprečno stanje. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti osnovnih sredstev. Pri branju tega kazalnika je zelo težko soditi o kvaliteti, primernosti udeležbe neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih. Na njegovo velikost v veliki meri vpliva računovodska politika amortiziranja osnovnih sredstev. V primeru, da je podjetje uporabilo previsoke amortizacijske stopnje in obračunane amortizacije ni investiralo v osnovna sredstva bo vrednost kazalnika nizka. To pa ne pomeni , da podjetje nima osnovnih sredstev. Možna je tudi obratna slika v kateri je podjetje uporabljalo prenizke amortizacijske stopnje. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev je previsoka. Zato bo udeležba osnovnih sredstev v sredstvih previsoka. Sklepali bi lahko, da je podjetje dobro opremljeno s sredstvi, da so sredstva nova, saj so neodpisana. Dejanska slika pa je prav obratna. Take in podobni slike mora bralec upoštevati pri branju kazalca.

STOPNJA OBRATNOSTI INVESTIRANJA

obratna sredstva
————————
sredstva

Podobno, kot smo navedli pri osnovnih sredstvih velja tudi za ta kazalnik. Tudi tukaj ima podjetje izreden vpliv na velikost izkazovanja vrednosti posameznih delov obratnih sredstev. Zaloge ima lahko vrednotene po polni lastni ceni ali pa po zoženi ceni in podobno. Merjenje posameznih kategorij vpliva na vrednost kazalca. Zato je treba pri branju poznati računovodske politike merjenja posameznih vrst obratnih sredstev.

STOPNJA FINANČNOSTI INVESTIRANJA

vsota dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb
————————————————————————————————-
Sredstva

Ta kazalnik prikazuje udeležbo finančnih naložb v sredstvih. Pri obravnavi sredstev priporočamo, da se upošteva povprečno stanje sredstev. V majhnih podjetjih običajno ta kazalnik nima visokih vrednosti, saj podjetja redko plasirajo sredstva v finančne naložbe.

STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA

vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev
————————————————————————————————————————
sredstva

Ta kazalnik je po vsebini podoben kazalniku deleža osnovnih sredstev v sredstvih. Tudi tukaj priporočamo uporabo povprečne vrednosti sredstev Kazalnik pove, kolikšna je udeležba neodpisane vrednosti osnovnih sredstev povečanih za dolgoročne finančne naložbe v stanju sredstev.

STOPNJA KRATKOROČNOSTI INVESTIRANJA

vsota obratnih sredstev (brez dolgoročnih poslovnih terjatev), kratkoročnih finančnih naložb in aktivnih časovnih razmejitev
————————————————————————————————————————
sredstva

Obravnavani kazalnik je vsebinsko podoben že opredeljenim. Pove nam udeležbo obratnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in aktivnih časovnih razmejitev v sredstvih.

STOPNJA ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV

popravek vrednosti osnovnih sredstev
——————————————————–
nabavna vrednost osnovnih sredstev

Kazalnik prikazuje odpisanost osnovnih sredstev. Tako so stara osnovna sredstva visoko odpisana in obratno. Pri pojasnjevanju je treba biti pozoren na amortizacijske stopnje. Previsoke uporabljene stopnje prikazujejo visoko odpisanost osnovnih sredstev in s tem nakazujejo na zastarelost instaliranih osnovnih sredstev in v primeru prenizkih uporabljenih amortizacijskih stopenj vsebinsko obratno sliko.

KOEFICIENT OPREMLJENOSTI DELA Z OSNOVNIMI SREDSTVI

osnovna sredstva (po nabavni vrednosti)
———————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni

Kazalnik prikazuje opremljenost dela. Na njegovi podlagi lahko prepoznamo vsebino opravljene dejavnosti. Tako je npr. pri letalskih prevoznikih prisotna visoka opremljenost in pri kaki storitveni dejavnosti nizka opremljenost z osnovnimi sredstvi.

KOEFICIENT TEHNIČNE OPREMLJENOSTI DELA

oprema (po nabavni vrednosti)
—————————————————-
število zaposlencev v največji izmeni

Za obravnavani kazalnik veljajo omejitve vezane na izkazovanje vrednosti osnovnih sredstev. V primeru nerealnega amortiziranja osnovnih sredstev lahko nudi popačeno sliko tehnološke opremljenosti dela. Kazalnik nam pove s kakšnim obsegom sedanje vrednosti osnovnih sredstev dela en delavec.

STOPNJA KRATKOROČNOSTI SREDSTEV

kratkoročna (obratna) sredstva
————————————-
sredstva

Vsebina tega kazalnika je povsem podobna prejšnjemu kazalniku. Razlika je le v vrsti sredstev, ki jo proučujemo (kratkoročna sredstva).

STOPNJA OPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV

zaloge
———————————
kratkoročna (obratna) sredstva

Koliko zalog je vsebovanih v kratkoročnih sredstvih.

Delež nam prikazuje obravnavani kazalnik. Priporočamo uporabo povprečnih stanj. V primeru velikih vrednosti je potrebno ugotoviti razloge. Splošni trendi vodijo k zmanjševanju vrednosti zalog in s tem k zmanjševanju njihove udeležbe v kratkoročnih sredstvih. Za obratna sredstva, tudi zaloge, je treba pridobiti vire financiranja. Ti pa stanejo, zato težimo k čim manjšemu obsegu obratnih sredstev. Pri tem so zaradi časovne vezave izredno pomembne zaloge. Kazalnik se giba v intervalu od »0« do »1«. Vrednost »1« je skoraj nemogoče pričakovati. Pomenila bi, da ima podjetje med obratnimi sredstvi le zaloge. Vrednost »0« je možna pri podjetjih, ki nimajo zalog.

STOPNJA NEOPREDMETENOSTI KRATKOROČNIH SREDSTEV

terjatve iz poslovanja
————————————
kratkoročna (obratna) sredstva

Neopredmetena oblika obratnih sredstev so terjatve. Med njimi so najpomembnejše terjatve iz poslovanja.

Kazalnik nam pove delež terjatev iz poslovanja v obratnih sredstvih. Te terjatve nastajajo s prodajo učinkov. Premoščajo čas fakturiranja učinka do plačila računa. Pomembno je, da je ta čas kratek. Vrednost kazalnika se giblje od »0« do »1«. Ni pravila za presojanje kvalitete rezultata. Vsekakor je redko pričakovati vrednost »1«. Ta bi pomenila, da so vsa obratna sredstva sestavljena iz obravnavanih terjatev. Vrednost »0« pa pomeni, da podjetje obravnavanih terjatev nima. Sodba o primernosti, neprimernosti terjatev iz poslovanja na osnovi tega kazalnika je lahko tvegana. Prav lahko si zamislimo sliko v kateri podjetje zelo dobro posluje in skrbi za nizek obseg obratnih sredstev. Posluje brez zalog, terjatve hitro vnovčuje. Obseg potrebnih denarnih sredstev je prav tako majhen. Izračunani kazalec bo imel visoko vrednost, saj bo v obratnih sredstvih velik del poslovnih terjatev, ki pa absolutno ne predstavljajo pomembne velikosti. Možna pa je tudi slika v kateri ima podjetje velike zaloge, veliko raznih drugih obratnih sredstev in velik obseg terjatev (slaba izterjava). Kazalnik bo zaradi obsega sredstev nizek. Podobnih primerov je še veliko. Zato je treba biti pri branju tega kazalnika zelo pazljiv.

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

Pri teh kazalnikih primerjamo postavke sredstev z njihovimi viri in obratno. Njihova izraznost je bogata. Ti kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete financiranja (pokritosti posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja).

KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV

Kapital
————————————————————–
osnovna sredstva(po neodpisani vrednosti)

Kazalnik nam prikazuje financiranje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev s kapitalom. Osnovna sredstva so oblika dolgoročne vezave sredstev. Zato normalno pričakujemo ustrezno financiranje – dolgoročno. Kapital štejemo med kvalitetne vire financiranja. Zaželeno je, da bi bila osnovna sredstva financirana s kapitalom in dolgoročnimi krediti. Zato so dobre vrednosti okoli »1« ali večje. Vrednost »1« pomeni, da je vsa neodpisana vrednost osnovnih sredstev financirana s kapitalom. Vrednosti večje od »1« pomenijo, da so neodpisana osnovna sredstva v celoti financirana s kapitalom in da so s kapitalom financirana tudi druga sredstva. Vrednost kazalnika pod »1« pomeni, da je s kapitalom financiran le del neodpisane vrednosti osnovnih sredstev.

KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

kapital
————————–
dolgoročna sredstva

Za ta kazalnik velja povedano pri prejšnjem kazalniku. Tudi tukaj pričakujemo vrednosti kazalnika »1« ali več, saj normalno pričakujemo, da so dolgoročna sredstva financirana z lastnimi in tujimi dolgoročnimi viri sredstev.

KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
————————————————————————————————–
dolgoročna sredstva

S tem kazalnikom ugotavljamo kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev. Vrednosti kazalnika, ki bi bile manjše od »1« pomenijo, da so dolgoročna sredstva financirana s kratkoročnimi viri. Govora je o podkapitaliziranosti. Če so nizke lahko pričakujemo težave z likvidnostjo. V primeru, da podjetje svoja sredstva neugodno financira pa lahko taka finančna struktura povzroči izgube in v končni fazi prenehanje podjetja.

KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV IN NORMALNIH ZALOG

kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne pasivne časovne razmejitve
——————————————————————————————-
dolgoročna sredstva + normalne zaloge

Ta kazalnik prikazuje kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev in normalnih zalog. Vrednost »1« pove, da so dolgoročna sredstva in normalne zaloge v celoti financirane s kapitalom, dolgoročnimi dolgovi in dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami. V ostalem velja opredeljeno spredaj.

KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (HITRI KOEFICIENT)

likvidna sredstva
———————————
kratkoročne obveznosti

Kazalnik kaže sposobnost podjetja poravnati kratkoročne dolgove. V primeru, da so kratkoročni dolgovi manjši od likvidnih sredstev je njegova vrednost večja od »1«, kar je dobro in obratno, če so likvidna sredstva manjša od dolgovov je njegova vrednost manjša od »1«, kar je slabo.

KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (POSPEŠENI KOEFICIENT)

vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev
—————————————————————
kratkoročne obveznosti

Kazalnik je podoben hitremu koeficientu. Pri pospešenem koeficientu merimo pokritost kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami. Normalno je pričakovanje, da bomo uspeli z vnovčitvijo kratkoročnih terjatev pridobiti denar za plačilo kratkoročnih obveznosti. Vrednosti večje od »1« so dobre, saj kažejo, da bo podjetje svoje kratkoročne obveznosti plačalo z likvidnimi sredstvi in pričakovanimi prilivi iz naslova kratkoročnih terjatev. Obratna slika pa je lahko problematična. Rezultat manjši od »1« kaže, da podjetje z vnovčitvijo kratkoročnih terjatev in razpoložljivimi likvidnimi sredstvi ne bo uspelo poravnati kratkoročnih obveznosti.

KOEFICIENT KRATKOROČNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (KRATKOROČNI KOEFICIENT)

kratkoročna sredstva
—————————————-
kratkoročne obveznosti

Kratkoročni koeficient kaže sposobnost podjetja, da poravna svoje kratkoročne dolgove s celotnimi kratkoročnimi sredstvi. Vrednost manjša od »1« kaže, da ne bo uspelo in obratno. V ostalem velja opredeljeno pri prejšnjih kazalnikih.

KOEFICIENT KOMERCIALNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA

terjatve do kupcev
———————————–
obveznosti do dobaviteljev

Ta kazalnik nam prikazuje razmerje me obveznostmi do dobaviteljev in terjatvami do kupcev. Vrednosti večje od »1« povedo, da so terjatve večje od obveznosti, vrednosti manjše od »1« pa, da os večje obveznosti.

KOEFICIENT KRATKOROČNEGA TERJATVENO-OBVEZNOSTNEGA RAZMERJA

kratkoročne terjatve
—————————————–
kratkoročne obveznosti

Ta kazalnik nam prikazuje razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in kratkoročnimi terjatvami. Vrednosti večje od »1« povedo, da so terjatve večje od obveznosti, vrednosti manjše od »1« pa, da so večje obveznosti.

KAZALNIKI OBRAČANJA

Pri teh kazalnikih se primerjajo stanja iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Prikazujejo hitrost obračanja posameznih sredstev. Merijo jo lahko v koeficientu ali v dnevih. Poznavanje hitrosti obračanja posameznih sredstev je izrednega pomena za presojanje kvalitete poslovanja.

Obračanje lahko ponazorimo tudi s časom angažiranja posamezne kategorije med sredstvi oziroma viri sredstev v nekem podjetju.

Izračuni temeljijo na primerjavi neke dinamične kategorije (prihodki, odhodki itd.) s statično kategorijo (na primer obratna sredstva, osnovna sredstva itd.). Statična kategorija ponazarja stanje neke kategorije v opazovanem trenutku. Dinamična kategorija je vsota istovrstnih vsebin v nekem obdobju. Stanje neke kategorije se v času spreminja. Tako imamo na primer vsaki dan različno stanje zalog, denarja itd. Dinamična (lahko rečemo tudi prometna) kategorija je praviloma odvisna od neke statične kategorije. Tako so bili prihodki od prodaje blaga uresničevani skozi celotno časovno obdobje. Prodati je bilo mogoče le to, kaj smo imeli (zalogo). Prav lahko si zamislimo primer, ko smo imeli dolgo časa zalogo. V trenutku prodaje pa je nimamo več. Izračunamo kazalnik na določen dan na primer po prodaji in izračun upošteva nizko stanje zalog. Je pravilen? Ne. V izogib zmotam, ki so posledica zajemanja statične kategorije, moramo upoštevati povprečno stanje te kategorije v obdobju, v katerem je oblikovana dinamična kategorija. Tako pri dinamični kategoriji, ki je bila oblikovana v nekem poslovnem letu, upoštevamo povprečno stanje vsebinsko povezane kategorije.

Povprečno stanje izračunamo iz čim več stanj. V praksi je običajno, da upoštevamo stanje na prvi dan opazovanega obdobja in nato stanje vsak zadnji dan meseca v opazovanem obdobju. Pri poslovnem letu tako upoštevamo 13 stanj. Upoštevanje povprečnega stanja zmanjšuje tveganja napačne vsebine izračunanih kazalnikov obračanja. Kazalnike obračanja izračunavamo kot koeficent ali kot čas vezave kategorije. Koeficient izračunamo s primerjavo dinamične kategorije s povprečnim stanjem statične kategorije. Ponazorimo ga s pomočjo spodnjega splošnega zapisa:

Dk
k = ——————-
PSk

Dk – prometna vrednost
PSk – povprečno stanje vsebinsko povezane kategorije
k – koeficient obračanja

Izračunani kazalnik pove kolikokrat v nekem obdobju se je neka kategorija obrnila. Tako na primer izračunana vrednot koeficienta 4 pomeni, da se je ta kategorija obrnila 4 krat v opazovanem obdobju, na primer v letu dni.

Pomembno je, da se pri izračunu upoštevajo vsebinsko povezane kategorije. Tako na primer vemo, da so terjatve iz poslovanja povezane s prihodki iz poslovanja. Zato, če nas zanima obračanje terjatev iz poslovanja primerjamo ustvarjene prihodke v nekem obdobju s povprečnim stanjem terjatev iz poslovanja v istem obdobju. Primeroma navajamo nekatere povezane kategorije, ki jih upoštevamo pri izračunu posameznih koeficientov obračanja:

KOEFICIENT OBRAČANJA OBRATNIH SREDSTEV

poslovni odhodki v letu dni brez amortizacije
————————————————————
povprečno stanje obratnih sredstev

Gornji kazalnik prikazuje koliko odhodkov odpade na enoto kratkoročnih (obratnih) sredstev. Lahko tudi rečemo: kolikokrat na leto se povprečno stanje sredstev obrne. Pri njegovem izračunu priporočamo uporabo povprečnega stanja kratkoročnih sredstev.

KOEFICIENT OBRAČANJA OSNOVNIH SREDSTEV

amortizacija v letu dni
————————————————————————
povprečno stanje osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti)

Po svoji vsebini prikazuje delež letne amortizacije v povprečnem stanju osnovnih sredstev – neodpisani vrednosti. Rezultat pove koliko so se osnovna sredstva v enem letu obrnila.

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG MATERIALA

porabljeni material v letu dni (po nabavnih cenah)
———————————————————————–
povprečna zaloga materiala (po nabavnih cenah)

Kolikokrat se je obrnila zaloga v enem letu? Rezultat nam prikaže gornji koeficient.

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG PROIZVODOV

prodani proizvodi v letu dni (po proizvajalnih stroških)
——————————————————————————-
povprečna zaloga proizvodov (po proizvajalnih stroških)

Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile zaloge proizvodov.

NA

KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG TRGOVSKEGA BLAGA

prodano blago v letu dni (po prodajnih cenah)
—————————————————————–
stanje zalog blaga (po prodajnih cenah)

Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile zaloge trgovskega blaga.

KOEFICIENT OBRAČANJA TERJATEV DO KUPCEV

Prejemki od kupcev v letu dni
————————————————-
povprečno stanje terjatev do kupcev

Za ta koeficient velja povedano spredaj. Rezultat pove kolikokrat so se v letu dni obrnile terjatve do kupcev.

KOEFICIENT MESEČNE ZADOSTNOSTI ZALOGE PROIZVODOV

stanje zalog proizvodov (po proizvajalnih stroških)
————————————————————————-
povprečna mesečna prodaja (po proizvajalnih stroških)

Kazalnik pove razmerje med poprečno mesečno zalogo in stanjem zalog proizvodov.V primeru, da je poprečna mesečna prodaja večja od stanja zalog ima vrednost večjo od »1« in obratno.

KOEFICIENT DNEVNE TRAJNOSTI KREDITIRANE PRODAJE

Stanje terjatev do kupcev
————————————————–
povprečni dnevni prihodki iz prodaje na kredit

Rezultat nam pove čas vezave terjatev do kupcev. Merimo ga v dnevih. Izraznost koeficienta lahko povečamo tako, da ga prikažemo v dnevih. Tako povemo, da se je neka kategorija obrnila (bila vezana) v nekem številu dni.

Izračun v dnevih opravimo tako, da obdobje »i« merjeno v dnevih delimo s Ko (koeficientom obračanja. V primeru, ko smo izračunali koeficient obračanje 4 se pod predpostavko, da obdobje traja 360 dni, kategorija obrne v 90 dnevih. Namesto dni lahko upoštevamo kakšno drugo časovno kategorijo (dnevi, meseci leta).

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Ti kazalniki s tehnično tehnološkega vidika kažejo učinkovitost porabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa uspešnost porabe sredstev. Kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete poslovanja.

Primerja se lahko določene kategorije z odhodki, lahko določene kategorije s poslovnimi prihodki in določene poslovniizidne kategorije s poslovnimi prihodki.

KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA

poslovni prihodki
—————————-
poslovni odhodki

Kazalnik prikazuje razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. V primeru, da so prihodki večji od odhodkov ima vrednost večjo od »1« in v primeru, da so odhodki večji od prihodkov vrednost manjšo od »1«. Dobre so vrednosti nad »1«.Kazalnik lahko izračunamo tudi kot: prihodki od poslovanja ± sprememba vrednosti zalog proizvodov stroški poslovanja

KOEFICIENT CELOTNE GOSPODARNOSTI

prihodki
————-
odhodki

Razmerje med prihodki in odhodki je eden temeljnih kazalnikov. Pove nam koliko prihodkov smo ustvarili z enoto odhodkov. V primeru, da je rezultat večji od »1« pomeni, da smo ustvarili več prihodkov kot odhodkov in obratno. Dobre so vrednosti nad »1«.

STOPNJA PROIZVAJALNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški proizvajanja v prodanih količinah
——————————————————–
poslovni prihodki

Kazalnik pove, koliko znašajo stroški proizvajanja v prodanih količinah v poslovnih prihodkih.

STOPNJA PRODAJNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški prodajanja poslovni
——————————————-
prihodki

Kazalnik pove, koliko znašajo stroški prodajanja v poslovnih prihodkih.

STOPNJA SPLOŠNODEJAVNOSTNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški splošnih služb
———————————
poslovni prihodki

Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na stroške splošnih služb.

STOPNJA TEHNIČNE (ZMOGLJIVOSTNE) STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški amortizacije
——————————
poslovni prihodki

STOPNJA DELOVNE STROŠKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

stroški dela
————————-
poslovni prihodki

Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na stroške dela.

stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov
——————————————————————
stroški materiala

Nekatera sodila gospodarnosti pa primerjajo poslovni izidne kategorije s prihodkovnimi kategorijami. Dobre so velike vrednosti, saj povedo udeležbo poslovno izidne kategorije v prihodkovni kategoriji. Taki kazalniki so:

STOPNJA KOSMATE DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

kosmati poslovni dobiček
—————————————-
poslovni prihodki

Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na kosmati (bruto) poslovni dobiček.

STOPNJA DOBIČKOVNOSTI POSLOVNIH PRIHODKOV

poslovni dobiček
—————————-
poslovni prihodki

Kazalnik prikaže delež poslovnih prihodkov, ki odpade na poslovni dobiček.

STOPNJA DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV

dobiček
—————–
prihodki

Kazalnik prikaže stopnjo dobičkovnosti prihodkov.

STOPNJA ČISTE DOBIČKOVNOSTI PRIHODKOV

čisti
—————————–
dobiček prihodki

Kazalnik prikazuje stopnjo čiste dobičkovnosti prihodkov. V primeru izgube so kazalniki negativni.

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

Gre za eno najpomembnejših vrst kazalnikov. Prikazujejo uspešnost uporabljenih sredstev glede na donos, h kateremu so pripomogla. Prikazujemo nekaj možnih kazalnikov:

KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA (ROE)

čisti dobiček v poslovnem letu
——————————————————————————————-
povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)

Nesporno je izraznost tega kazalca oziroma kazalcev bogata. Prikazuje stopnjo donosnosti kapitala. Z drugimi besedami – prikazuje dobiček oziroma čisti dobiček na enoto kapitala. V literaturi se pogosto predstavlja s kratico ROE (povrnitev kapitala) Pri tem pa je treba biti pozoren, saj ga v nekaterih virih izračunavajo kot obrat (kapital / čisti dobiček). Nekateri avtorji uvrščajo ta kazalnik med najpomembnejše kazalnike.

KOEFICIENT ČISTE DONOSNOSTI SREDSTEV (ROA)

čisti dobiček + dane obresti v poslovnem letu
———————————————————
povprečna sredstva

Kazalnik je vsebinsko podoben prikazanemu prej, vendar zajema druge vsebinsko povezane kategorije. Kazalnike poznamo tudi po imenu ROA (povrnitev sredstev).

KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA

čisti dobiček v poslovnem letu
————————————————–
povprečni osnovni kapital

Izraznost kazalnika je lahko vprašljiva. Prikazuje dobičkonosnost osnovnega kapitala, ki je redko ekonomsko relevantna kategorija.

KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA

vsota dividend za poslovno leto
———————————————–
povprečni osnovni kapital

Kazalnik prikazuje dividendnost osnovnega kapitala.

STOPNJA DIVIDENDNOSTI ČISTEGA DOBIČKA

vsota dividend za poslovno leto
—————————————————-
povprečni čisti dobiček

Kazalnik nam prikazuje delež čistega dobička ki smo namenili za dividende.

OSNOVNA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE

čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic

Kazalnik kaže osnovni čisto dobičkovnost navadne delnice.

POPRAVLJENA ČISTA DOBIČKONOSNOST NAVADNE DELNICE

popravljeni čisti dobiček za navadne delnice v poslovnem letu
——————————————————————————————–
povprečno število popravljenih uveljavljajočih se navadnih delnic

Izraznost tega kazalnika je podobna prejšnjemu.

DIVIDENDNOST NAVADNE DELNICE

vsota dividend za navadne delnice v poslovnem letu
—————————————————————————
povprečno število uveljavljajočih se navadnih delnic

Kazalnik prikazuje dividendnost navadne delnice.

OSTALI KAZALNIKI POVEZANI Z DELNICAMI

V zvezi z delnicami oziroma vrednostjo delnic na borzi se med drugimi pojavljajo še kazalniki P/E (cena delnice/čisti dobiček na delnico); P/BV (cena delnice/knjigovodska vrednost delnice) in P/S (cena delnice/prodaja na delnico). Dobre so čim nižje vrednosti. Kazalniki so po vsebini kazalniki obračanja.

KAZALNIKI DOHODKOVNOSTI

Dohodek je po svoji vsebini najbližji dodani vrednosti.

V podjetju predstavlja razliko med prihodki in tistimi odhodki, ki izvirajo iz trošenja delovnih sredstev, predmetov dela in tujih storitev.

Dohodek se deli zaposlencem v obliki plač ipd., kreditodajalcem, lastnikom (dividende) in podjetju (rezerve, različne oblike kapitala oblikovanega iz dobička).

STOPNJA UDELEŽBE ZAPOSLENCEV V DOHODKU

vsota čistih plač (brez vštetih dajatev) in drugih deležev zaposlencev
————————————————————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba

Kazalnik nam prikaže stopnjo udeležbe čistih plač in drugih deležev zaposlencev v dohodku.

STOPNJA UDELEŽBE FINANCERJEV V DOHODKU

vsota danih obresti in dividend
—————————————————————————————-
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba

Kazalnik prikazuje stopnjo udeležbe danih obresti in dividend v dohodku.

STOPNJA UDELEŽBE DRŽAVE V DOHODKU

vračunani davki (skupaj z davki v plačah)
———————————————————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba

Kazalnik prikazuje stopnjo davkov v dohodku.

STOPNJA UDELEŽBE PODJETJA V DOHODKU

čisti dobiček po odbitku dividend
——————————————————————–
vsota dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev – izguba

Kazalnik prikazuje stopnjo čistega dobička v dohodku.

POVPREČNA MESEČNA KOSMATA PLAČA POVEČANA ZA KOSMATE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV

vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih kosmatih plač in drugih kosmatih udeležb zaposlencev
———————————————————————————————————————————
povprečno število zaposlencev

Kazalnik prikazuje povprečno bruto plačo na delavca.

POVPREČNA MESEČNA ČISTA PLAČA POVEČANA ZA ČISTE UDELEŽBE ZAPOSLENCEV

vsota povprečne vsote mesečnih vračunanih čistih plač in drugih udeležb zaposlencev (to je brez dajatev)
——————————————————————————————————————————————–
povprečno število zaposlencev

Kazalnik prikazuje povprečno čisto plačo na zaposlenca

BILANČNI PODATKI

Bilanca stanjaLeto 2007 v €Leto 2006 v €Leto 2005 v €Dejavnost 2007
SREDSTVA1.616.7721.610.7331.383.835246.882.020
ADOLGOROČNA SREDSTVA817.202867.618905.618134.041.613
I.Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve1.8412042671.777.300
II.Opredmetena osnovna sredstva815.361867.414905.351115.504.105
III.Naložbene nepremičnine0004.637.029
IV.Dolgoročne finančne naložbe00011.533.704
1.Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil0008.485.094
2.Dolgoročna posojila0003.048.610
V.Dolgoročne poslovne terjatve000195.375
VI.Odložene terjatve za davek000394.100
BKRATKOROČNA SREDSTVA799.488742.259469.956111.148.638
I.Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo00047.989
II.Zaloge43.38034.94453.80346.117.148
III.Kratkoročne finančne naložbe0292.105011.669.183
1.Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil0004.711.614
2.Kratkoročna posojila0292.10506.957.569
IV.Kratkoročne poslovne terjatve379.576289.818338.68645.352.019
V.Denarna sredstva376.532125.39277.4667.962.299
C.KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE828558.2601.691.769
Zabilančna sredstva0036.663.376
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV1.616.7721.610.7331.383.835246.882.020
A.KAPITAL1.502.8691.343.9911.238.11987.910.218
I.Vpoklicani kapital1.183.8821.183.8801.184.19832.818.610
1.Osnovni kapital1.183.8821.183.8801.184.19832.822.933
2.Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)0004.323
II.Kapitalske rezerve00018.809.813
III.Rezerve iz dobička61.84753.90253.9203.940.618
IV.Presežek iz prevrednotenja0004.784.498
V.Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti dobiček/izguba)106.2080024.077.140
VI.Čisti poslovni izid poslovnega leta (čisti dobiček/izguba poslovnega leta)150.932106.20903.479.539
B.REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE0006.218.218
1.Rezervacije0004.799.810
2.Dolgoročne pasivne časovne razmejitve0001.418.408
C.DOLGOROČNE OBVEZNOSTI00039.620.818
I.Dolgoročne finančne obveznosti00035.382.055
II.Dolgoročne poslovne obveznosti0004.238.763
III.Odložene obveznosti za davek0000
Č.KRATKOROČNE OBVEZNOSTI113.797266.742145.716112.483.424
I.Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev0000
II.Kratkoročne finančne obveznosti00045.200.054
III.Kratkoročne poslovne obveznosti113.797266.742145.71667.283.370
D.KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE10600649.342
Zabilančne obveznosti36.663.376
Izkaz poslovnega izidaLeto 2007 v €Leto 2006 v €Leto 2005 v €Dejavnost 2007
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA1.257.5421.291.133847.849267.390.731
AČISTI PRIHODKI OD PRODAJE1.257.4781.291.133854.951261.920.846
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu000142.362.052
2.Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu000119.558.794
BSPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE00(7.102)1.441.243
CUSREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE000222.357
ČDRUGI POSLOVNI PRIHODKI (S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI)64003.806.285
DPOSLOVNI ODHODKI SKUPAJ1.060.7411.161.213812.979262.383.450
I.Stroški blaga, materiala in storitev703.812790.891500.678177.932.379
1.Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala572.570686.442395.753145.844.799
2.Stroški storitev131.242104.448104.92532.087.580
II.Stroški dela282.514259.034227.16867.855.463
1.Stroški plač199.555191.358171.79348.542.675
2.Stroški pokojninskih zavarovanj22.00519.47512.5154.472.707
3.Stroški drugih socialnih zavarovanj14.50013.89615.2564.250.663
4.Drugi stroški dela46.45434.30627.60410.589.418
III..Odpisi vrednosti72.323109.62783.43414.010.526
1.Amortizacija70.727109.62783.43411.987.406
2.Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih1.59600855.249
3.Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih0001.167.871
IV.Drugi poslovni odhodki2.0921.6611.6982.585.082
EDOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA196.801129.92034.8695.007.281
FFINANČNI PRIHODKI9.9974.1192.6672.317.712
1.Finančni prihodki iz deležev0001.011.698
2.Finančni prihodki iz danih posojil9.9974.1192.667477.444
3.Finančni prihodki iz poslovnih terjatev000828.570
GFINANČNI ODHODKI58215.657.606
1.Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb001386.206
2.Finančni odhodki iz finančnih obveznosti0084.392.522
3.Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti5801.178.878
HDRUGI PRIHODKI2304.2191882.461.820
IDRUGI ODHODKI1100287.634
JPOSLOVNI IZID SKUPAJ207.012138.24937.7033.841.573
KDAVEK IZ DOBIČKA48.13432.04001.455.291
LODLOŽENI DAVKI000(12.052)
MČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (ČISTI DOBIČEK/IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA)158.878106.20937.7032.398.334
NPRENESENI ČISTI DOBIČEK/IZGUBA106.209030023.611.334
OZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV0002.076.547
PZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA00061.075
RPOVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA7.944038.003863.238
SBILANČNI DOBIČEK/IZGUBA257.143106.209026.790.585
Scroll to Top