DAVKI

Subvencije

VSE O BONIH

KAKO SE USTVARI UPORABNIŠKI RAČUN

NOVO OBVESTILO

Pred sprejetjem (ZIUPGT) je bila kot pogoj za unovčevanje turističnih bonov predpisana registracija v letu 2020. Poslovni subjekti, ki so se registrirali v letu 2021, tega pogoja niso izpolnjevali. To pomeni, da sezonski sobodajalci, ki so se ponovno registrirali v letu 2021, do uveljavitve (ZIUPGT) niso bili upravičeni do unovčevanja turističnih bonov. Omenjeni zakon je pogoj registriranosti v letu 2020 odpravil. Po novem se upošteva registracija na dan unovčevanja bona.

Kaj upravičencem prinašajo novi boni, kako jih unovčiti in kakšne so razlike v primerjavi s turističnimi boni iz lanskega leta?

1. Skoraj vse je enako kot lani:

  • Upravičenci novega bona (BON 21), ki so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. 6. 2021, bodo tudi letos lahko bone unovčili pri ponudnikih povsem enostavno, z osebnim dokumentom.
  • Bon bo mogoče unovčevati po delih in ga prenašati na drugo osebo enako kot lani.
  • Za prenos bona in unovčevanje bonov mladoletnih oseb bo spet potrebno izpolniti obrazce.
  • Oba bona veljata do 31. 12. 2021.

Podrobnosti so objavljene na spletni strani Finančne uprave.

2. Ključni razliki med turističnim bonom in novim bonom (BON21):

  • Vrednost turističnega bona za odrasle je 200 eur, za mladoletne pa 50 eur. Vrednost BON21 za odrasle je 100 eur, za mladoletne pa 50 eur.
  • Turistični bon je mogoče porabiti za nočitev in za nočitev v zajtrkom. BON21 je mogoče porabiti za turistične, gostinske, športne in kulturne storitve. Podroben seznam dejavnosti je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Ponudniki BON21 lahko unovčevanje bona omejijo na določen minimalni znesek.

POMEMBEN NASVET:

Vsi upravičenci, ki želijo unovčiti BON21, naj se predhodno OBVEZNO dogovorijo s ponudnikom storitve, ali lahko pri njih unovčijo BON21 in v kakšni višini.

Vse informacije dobite na spletni strani Finančne uprave, na številki 08 200 1005 ali na elektronski naslov bon.info@gov.si

NOVO OBVESTILO z dne 16.07.2021

Od 16. 7. 2021, pa vse do 31. 12. 2021 bo mogoče koristiti nove bone, in sicer na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.

Upravičenec do bona je oseba, ki je imela na dan 30. 6. 2021 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, in sicer vsaka polnoletna oseba in oseba, ki bo v letu 2021 izpolnila pogoj polnoletnosti, v višini 100 EUR, mladoletna oseba pa v višini 50 EUR.

Bon bo mogoče koristiti pri tistih ponudnikih, ki so oziroma bodo na dan unovčitve bona vpisani v Poslovni register Slovenije in ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno izmed zakonsko predpisanih SKD dejavnosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da se lahko bon unovči le za plačilo tiste opravljene storitve, ki sodi pod zakonsko predpisane SKD dejavnosti, ne pa tudi za morebitne ostale, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

Potrebno je poudariti tudi, da ponudniki storitev niso dolžni sprejemati bonov, zato je priporočljivo, da se upravičenec predhodno informira, ali določen ponudnik sprejema bone. Prav tako ima ponudnik pravico, da določi najnižji možni znesek, ki ga je mogoče plačati z bonom.

Tako kot to velja za turistične bone iz leta 2020, tudi za te bone velja, da so prenosljivi med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Niso pa prenosljivi med npr. brati in sestrami, bratranci in sestričnami, sodelavci, sosedi ipd.

Bon se unovči z izpolnitvijo ustrezne izjave, ki je, med drugim, dosegljiva tudi na spletni strani Finančne uprave RS, kjer je mogoče dobiti tudi druge podrobnejše informacije o novih bonih.

Potni stroški

POVRAČILO STROŠKOV PREVOZA

Nova sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba).

1) V prvem odstavku 3. člena Uredbe je določen osnovni znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo, in sicer v višini 0,18 eur za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

2) V drugem odstavku 3. člena Uredbe pa je določeno, da če je znesek za posamezni mesec, določen po navedenem osnovnem pravilu iz prvega odstavka, za posameznega delojemalca nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov.

Ta znesek je določen na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oziroma se kot znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, upošteva ob pogoju:

  • da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
  • da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.

3) Odpravljeno je določanje neobdavčenega dela povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz).

Če povzamemo, po novi ureditvi bodo torej povračila stroškov za prevoz na delo in z dela do zneska 140 evrov neobdavčena (ne glede na to ali delojemalec prejme ta dohodek iz naslova kilometrine, zneska javnega prevoza, nakupa vozovnice,…) pod pogojem, da je delojemalec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela. Če je znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela višji od 140 evrov, se  znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, v skladu s prvim odstavkom Uredbe, izračuna v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Navedene spremembe se začnejo uporabljati:

  • za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec julij 2021,
  • za vse ostale delojemalce za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec september 2021, za povračila stroškov prevoza do vključno meseca avgusta 2021 pa se uporablja 3. člen Uredbe (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), torej brez spremembe, objavljene v Uradnem listu 104/21.

S spremembo Uredbe se spreminja le davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma se spreminja le znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Uredba ne določa pravic in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Te pravice so določene v delovnopravnih predpisih, veljavnih kolektivnih pogodbah (na primer panožnih, podjetniških, na ravni delodajalca,…) ali pa v pogodbi o zaposlitvi med delojemalcem in delodajalcem.

Javni prevoz

SPREMEMBA UREDBE O DAVČNI OBRAVNAVI POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Dohodnina

NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 2020

Rok za vložitev dohodninske napovedi je 2. 8. 2021.

Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so najpozneje do 15. junija 2021 na dom prejeli informativni izračun dohodnine. Pri tem velja opozoriti, da je Finančna uprava RS sestavila in odpremila informativni izračun za vse zavezance za dohodnino, ne glede na višino prejetega dohodka.

Davčni organ za zavezanca za vložitev napovedi za odmero dohodnine sestavi informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja 2021 posredovali izplačevalci in zavezanci.

Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2021 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2020 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 2. avgusta 2021, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.

Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS:

Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali  brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/ ali preko mobilne aplikacije eDavki.

Internet trgovina

NOVA PRAVILA O DDV PRI e-TRGOVANJU

Obračunavanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju se v EU posodablja. Ena od novosti je tudi ukinitev oprostitve plačila DDV za uvoz blaga v EU v vrednosti, ki ne presega 22 EUR.  Tako bo treba od 1. 7. 2021 za vse blago, uvoženo v EU, plačati DDV. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg: bolj pravična, enostavnejša in omogočajo manj goljufanja.

Potrošnikom ni treba ničesar storiti

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Kako se vključiti v posebne ureditve VEM?

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

  • Shema EU
  • Shema Non EU
  • Shema uvoz
  • Posredniki za uvozno shemo

Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

 Za informacije pa se lahko obrnete tudi na naš klicni center 08 200 1002

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI V DAVČNEM OBRAČUNU DDPO IN DohDej

Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.

I. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

II. Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

2. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[7] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

3. Povračilo nadomestila plače za delavce

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[8] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

4. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[9] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[10]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

III. Obravnava akontacij, ki so bile v aprilu in maju oproščene plačila

Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje  znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).

V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).

Bančni račun

OBVEZNOST ODPRTJA PLAČILNEGA RAČUNA ZA POSLOVNE SUBJEKTE

V skladu s tretjim odstavkom 37. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) morajo imeti vsi poslovni subjekti odprt transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev (banki ali hranilnici). Račun imajo poslovni subjekti lahko odprt pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji ali v tujini. Podatke o slovenskih računih Finančna uprava Republike Slovenije pridobiva po uradni dolžnosti iz Registra transakcijskih računov, račun, odprt v tujini, pa je potrebno prijaviti pristojnemu finančnemu uradu. Več informacij o tem najdete na naši spletni strani: https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_podjetja/prijava_racuna_v_tujini/.

Poslovanje brez računa predstavlja prekršek po 14. a točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega so predpisane globe.

Račun morajo poslovni subjekti imeti odprt ne glede na to, če v določenem času morebiti niso poslovno aktivni. V primeru, da niste poslovno aktivni in razmišljate o prenehanju poslovanja, so informacije o zapiranju poslovnega subjekta dosegljive na spletni strani sistema SPOT – Slovenska poslovna točka: http://evem.gov.si/info/zapiram/.

Za dodatne informacije lahko pokličete Klicni center za davke poslovnih subjektov na telefonsko številko 08 200 1003.

BOŽIČNICA

FURS

NOVOLETNA OBDARITEV OTROK

4.odst. 39.člena Zakon o dohodnini

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Je drugi izraz za božičnico oz. trinajsto plačo. Izražano mora biti v denarju in ne v delnicah, ugodnosti, naravi in podobno. Izplačilo do višine 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji se ne všteva v osnovo za dohodnino, kar pomeni, da dohodnine ni. Plačati je treba vse prispevke za socialno varnost.

POZOR : COVID-19 V primeru prejema pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je potrebno pomoč vračati

V Zakonu o dohodnini ZDoh-2 (12.točka 44.člena) so navedeni pogoji in sicer :

Izplačilo poslovne uspešnosti je del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

  • imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
  • je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;

POGOJI ZA IZPLAČILO

Za izplačilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Pravica do izplačila določena v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi
  • Izplačilo v neposredni povezavi z poslovno uspešnostjo delodajalca
  • Izplača se enkrat letno in vsem zaposlenim hkrati

Merila na podlagi splošnega akta

Merila morajo biti za vse delavce enaka in morajo vsi delavci imeti možnost, da merila izpolnijo. Merila ne morejo biti določena po posameznih delovnih mestih, poslovnih enotah, vezana na individualno delovno uspešnost. To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti enak znesek nagrade. Tudi ni nujno, da pogoje vsi dejansko izpolnijo

Seznanitev

ZDoh-2 ne določa koliko prej morajo biti delavci seznanjeni z merili. ZDR-1 v 10.členu določa, da morajo biti obveščeni sindikati pred sprejetjem akta.

POGOJ ENKRATNEGA IZPLAČILA VSEM UPRAVIČENIM ZAPOSLENIM

Če je delodajalec izplačal več izplačil, se kot davčno bolj ugodno obravnava le eno izplačilo. Če ima delavec več delodajalcev, se pogoj enkratnega izplačila ugotavlja za vsakega delodajalca posebej in ne na ravni delavca.

Če delodajalec ne izplača poslovne uspešnosti hkrati, se to izplačilo v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Če pri prekinitvi delovnega razmerja podjetje izplača poslovno uspešnost zaposlenemu, ki ne dela več v podjetju ob odhodu, preostalim zaposlenim pa na drug dan, se tako izplačilo obdavči. Takšnemu delavcu se mora poslovna uspešnost izplačati skupaj z vsemi delavci.

OSNOVA pri izplačilu poslovne uspešnosti, ki se všteva v davčno osnovo

6.odst. 41. člena ZDoh-1

Za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

V primeru izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se uporabi določba 5.odst. 127. člena ZDoh-2. Pri izračunu povprečne stopnje akontacije dohodnine plačnik davka prejeti dohodek razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se dohodek nanaša, oziroma največ na 12 mesecev.

Zaposlenemu je omogočeno, da se lahko ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost odloči za neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave (navedeno ne vpliva na davčno obravnavo pri letni odmeri). Zaposleni lahko namreč v posameznem letu tovrstni dohodek prejme pri več kot enem izplačevalcu, zaradi česar bi skupni znesek tega dohodka na letni ravni lahko presegel povprečno letno plačo, izračunano na mesec, kar bi pomenilo doplačilo dohodnine na letni ravni. O takšni odločitvi mora zavezanec obvestiti delodajalca, kar določa štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2.

OSNOVA ZA PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST

Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca

CORONA

7.odst. 18.člen ZIUOOPE

V skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZZUOOP mora subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

NORMIRANI S.P. IN SKRAJŠAN DELOVNI ČAS ZARADI STARŠEVSTVA

Samostojni podjetnik, ki je obdavčen po normiranih odhodkih – normiranec poleg tega pa uveljavljate plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom je zavarovan na dveh podlagah. Na prvi podlagi 005 -Osebe, ki na območju Slovenije samostojno opravljajo gosp. ali poklicno dej. kot edini ali glavni poklic je zavarovan za 4 ure. Na drugi podlagi 072 – Osebe, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo je zavarovan za preostale 4ure dela

3. odstavek 48.člen Zakona o dohodnini pravi :

(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:
–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali
–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

59. člen Zakona o dohodnini :

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov, ali 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki ne več kot 80.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.

Samostojni podjetnik normiranec, je torej zavarovan za polni delovni čas in sicer na dveh podlagah. Na podlagi 005 in na podlagi 072 in izpolnjuje pogoje za obdavčitev po normiranih odhodkih.

FURS aprila 2016 je v svojih internih navodilih zavzelo stališče, da tak podjetnik ni zavarovan za polni delovni čas in povzročil kar nekaj zmede.

Obstaja sodba Upravnega sodišča UPRS / U 1784/2016, ki pravi, da interno navodilo oz. mnenje ni pravni vir. Na podlagi zakonodaje izhaja, da je tak zavarovanec zavarovan za polni delovni čas, le da si polovico prispevkov plača sam, drugo polovico mu plača država.

Scroll to Top