V mesecu decembru delodajalci iščejo možnost izplačila nagrade zaposlenim, ki bi seveda bila čim manj obdavčena. Takšna možnost je izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, kar je samo drug izraz za božičnico, 13. plačo in podobno.
POGOJI ZA IZPLAČILO NAGRADE ZA POSLOVNO USPEŠNOST OZ. BOŽIČNICE ALI 13. PLAČE
2.odst. 126.člena : (2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
2.odst. 127.člena : (2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Z vidika Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pogoj za izplačilo nagrade za delovno uspešnost ta, da je nagradadogovorjena s pogodbo o zaposlitvi oz. kolektivno pogodbo.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;
Pogoj je torej
Podjetje mora imeti :
Sprejet pravilnik in v njem določene kriteriji oz. merila za določanje višine nagrade
Vsi delavci morajo imeti možnost, da merila izpolnijo,
Merila ne morejo vezana na individualno delovno uspešnost in
Morajo biti delavcem v naprej znani.
Izplačana nagrada mora imeti podlago v poslovni uspešnosti podjetja
Izplačilo enkrat letno
Če znaša tako izračunana nagrad manj kot 100% povprečne mesečne plače v RS (september 2021 znaša 1.872,92€) te nagrade ni potrebno všteti v osnovo za dohodnino oz. od tega zneska ni potrebno plačati dohodnine.
DAVČNA OSNOVA
6. odst. 41. člena ZDoh-2 : Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.
Ali enostavno. Prejeti dohodek lahko izplačevalec razdeli na največ 12 mesecev oz. na toliko delov, na kolikor mesecev se nagrada nanaša,.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
Pri plačilu prispevkov za socialno varnosti ni priznana nikakršna olajšava in jih je potrebno plačati v celoti, torej od redne bruto plače in tudi od bruto nagrade za poslovno uspešnost.
PRIMER
Trenutna bruto plača znaša 1.872,92€. Predpostavljena je 17% stopnja dohodnine.
BRUTO NAGRADA NIŽJA OD POVPREČNE BRUTO PLAČE V SLOVENIJI
BRUTO NAGRADA VIŠJA OD POVPREČNE BRUTO PLAČE V SLOVENIJI
BRUTO PLAČA
NAGRADA
1.200,00€
2.400,00€
2.400,00€
OSNOVA ZA DOHODNINO
0,00€
467,40€
1.869,60€
DOHODNINA
0,00€
79,46€
317,83€
PRISPEVKI IZ
265,20€
530,40
530,40€
PRISPEVKI OD
193,20€
386,40
386,40€
STROŠEK PLAČE
1.393,20€
2.786,40€
2.786,40€
DAJATVE
458,80€
996,26€
1.234,63€
NETO IZPLAČILO
934,80€
1.790,14€
1.551,77€
PRIBITEK NA NETO
1,49
1,55
1.79
Država delavcem za novo leto podarja bolj malo. Prispevkom za socialno varnost se ni pripravljena odpovedati. Odpovedala bi se 238,37€ dohodnine pri nagradi 2.400,00€ in seveda pri predpostavljeni stopnji dohodnine 17%. Na koncu se postavi vprašanje, kdo si izplačuje božičnico? Delavci ali država? In koliko je bila pri poslovnem uspehu podjetja zaslužna država. Namesto izplačila nagrade za poslovno uspešnost se v zadnjih letih izplačuje drugi del regresa, ki je nad zakonskim minimumom (minimalna bruto plača, trenutno 1.024,24€). Maksimalni neobdavčeni regres pa znaša toliko kolikor je povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji (trenutno 1.872,92€)
Pri novoletnem obdarovanju otrok, zaposlenih in poslovnih partnerjev moramo upoštevati Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) )
OBDAROVANJE OTROK
Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. (4.odst. 39. člena ZDoh-2)
Od daril do vrednosti 42€, ki so kupljena v mesecu decembru otroku do 15-tega leta starosti, se torej ne obračuna boniteta, kar pomeni, da od tega zneska zaposlenim ni potrebno obračunati dajatev, kot da bi bila plača.
Seveda novoletna darila niso priznani odhodek, zato je potrebno od vrednosti novoletnih daril plačati davek od dohodkov pravnih oseb. Davčno priznani odhodki so namreč tisti stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini. (2.tč. 2. odst. 30.člena ZDDPO-2). V kolikor od teh stroškov ni obračunana boniteta in so ti stroški povezani z privatnim življenjem, so to davčno nepriznani odhodki.
Z vidika davka na dodano vrednost se za dobavo blaga ne štejejo darila do vrednosti 20€, pod pogojem, da se dajejo le občasno in ne istim osebam. (2.odst. 7.člen ZDDV-1)
OBDAROVANJE ZAPOSLENIH
Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja. (5.odst. 39.člena ZDoh-2)
Če torej zaposleni prejema boniteta za službeni avto in je ta višja od 15€ mesečno, mu je potrebno novoletno obdarovanje prišteti k boniteti.
DARILA ZA POSLOVNE PARTNERJE
V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov. (2.odts 108.člen ZDoh-2).
Če vrednost darila poslovnemu partnerju preseže vrednost 84€ letno ali če je samo darilo vrednejše od 42€ je potrebno plačati akontacijo dohodnine.
NOVOLETNA ZABAVA
Novoletna zabava se šteje kot darilo oz. boniteta in je potrebno upoštevati vse že prej omenjeno. Novoletna zabava je tudi davčno nepriznan strošek z vidika davka od dohodkov pravnih oseb in tudi DDV se ne sme odbijati.
ZAKONODAJA
Še enkrat zakonodaja, ki jo je potrebno upoštevati:
4.odst. 39. člena : Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
2.odts. 108. člen : V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov.
2.tč. 2.odts. 30.člena. : Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
2.tč. 2.odst. 7.člen : Dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov.
Davek na promet nepremičnin je prihodek proračuna občine, kjer nepremičnina leži. Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Promer nepremičnine je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini kot je :
zamenjava nepremičnine
finančni najem nepremičnine
prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastinske pravice kot posledica gradnje čez mejo nepremičnine
prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske pravice kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine
prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine in sicer od dela nepremičnine, ki presega lastniški delež solastnika in ga dobi plačanega
Za promet nepremičnine se šteje tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, če davek še ni bil plačan ob prvotnem pravnem poslu. Če je bil pri prodaji nepremičnine ali prodaji oz. Ustanovitve stavbne pravice obračuna davek na dodano vrednost, se davek na promet nepremičnin ne plača.
ZAVEZANEC
Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec, oz. ustanovitelj ali prenositelj stavbne pravice. Pri zamenjavi nepremičnine je zavezanec vsak udeleženec. Če se prodaja solastnina, je zavezanec vsak prodajalec. Pri finančnem najemu je zavezanec najemodajalec. Pri priposestvovanju je zavezanec priposestvovalec. Če se kupec v pogodbi zaveže da bo plačal davek na promet nepremičnin, kupec dobi položaj stranke v postopku odmere davka. Davčna obveznost nastane na dan sklenitve pogodbe. Če je za prenos lastninske oz. Stavbne pravice potrebno dovoljenje državnega organa, nastane davčna obveznost ko je davčnemu zavezancu vročeno dovoljenje. Pri priposestvovanju nastane davčna obveznost na dan podpisa listne o priposestvovanju, če jo ni pa ob pravnomočnosti sodne odločbe.
DAVČNA OSNOVA
Osnova za davek je prodajna cena nepremičnine. Če je prodajna cena nižja od poslošene tržne vrednosti nepremičnine iz množičnega vrednotenja za več kot 20%, je davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti.
Zavezanec lahko zahteva da se upošteva ocenjena vrednost nepremičnine. Cenitev pa mora plačati zavezanec.
Pri finančnem najemu se stroški financiranja ne štejejo v osnovo.
STOPNJA DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN
Stopnja davka je 2%.
OPROSTITEV DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN
Davka na promet nepremičnin se ne plačuje od :
Prenosa na diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije
Iz naslova razlastitev
Kulturnih spomenikov
Prenos zemljišč v okviru komasacij
Prenos v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev
Razdelitev premoženja med zakonci oz. izvezakonskimi partnerji
Razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine
Razdelitev premoženja med družbenike v postopku likvidacije
Statustna preoblikovanja po Zakonu o gospodarskih družbah
Prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji
NAPOVED, ODMERA, PLAČILO DAVKA
Napoved mora biti vložena v 15 dneh od nastanka obveznosti. Priložene morajo biti listine na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica. Davek na promet nepremičnin mora biti plača v 30 dneh po vročitvi odločbe. Odločba o odmera davka mora biti izdana v 30 dneh po prejemu napovedi oz. sodne odločbe. Sodba odločba se lahko izda z odtisom žiga na pogodbi.
JAVNA DRAŽBA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Pri prodaji na javni dražbi je davčna osnova dosežena prodajna cena, zmanjšana za vračunan davke na promet nepremičnin. Pri javni dražbi zavezanec ne vloži napovedi, ampak jo vloži sodišče. Zamudne obresti se pri javni dražbi v izvršilnem postopku ne zaračunavajo.
NEPLAČILO DAVKA
Brez dokaza da je plačan davek na promet nepremičnin, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.
VRAČILO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN
Davek na promet nepremičnin se vrne :
Če pride do razdrtja pogodbe o prenosu nepremičnine, pogodbe o finančnem najemu oz. prenosu ali ustanovitvi stavbne pravice še predno je opravljen prenos, ali pa jo sodišče razveljavi.
Če pogodbe ni mogoče izpolniti ali jo je mogoče izpolnite le deloma. Vračilo lahko zahteva tudi plačnik davka ki je s pogodbo prevzel obveznost plačila davka. Zavezancu ne pripadajo obresti.
Davek na nepremičnine je vezan na lastništvo nepremičnine. Nadomestil naj bi tri obstoječe davke in sicer davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Država je za uvedbo davka na nepremičnine zainteresirana ker ga je zelo enostavno pobirati, saj se mu je težko izogniti. Na ta način želi kompenzirati izgubljene davke, kot sta dohodnina in davek na dodano vrednost, ki jih zaradi sive ekonomije, ne more pobrati. Neplačana dohodnina in davek na dodano vrednost se na koncu praviloma znajde v nepremičninah in avtomobilih.
KOMU DAVEK NA NEPREMIČNINE PRIPADA
Pobrani davek na nepremičnine si razdelijo država in občine. Občinam pripada 50% davka na nepremičnine, državi pa preostalih 50%.
Občine se financirajo iz lastnih virov in virov ki mi jim jih dodeli država. Davek na nepremičnine je zaradi tega, ker je nepremičnina povezana z različnimi storitvami občin, primeren vir dodeljenega financiranja občin. Občina mora tudi del prihodkov od pobranega davka na napremičnine nameniti za gradnjo in vzdrževanja gozdnih cest.
Državi pa svoj delež prihodka pripada za pokrivanje stroškov vrednotenja in evidentiranja ter stroškov infrastrukture.
KATERE NEPREMIČNINE SE OBDAVČIJO
Z davkom na nepremičnine se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije.
Za odmero davka na nepremičnine se upošteva stanje v Registru nepremičnin (REN) na dan 1.januarja leta za katerega se davek odmerja.
Še ne vpisana nepremične v REN se obdavči z davkom na nepremičnine 1. januarja po letu, ko se evidentira v REN. Evidentira pa se takoj ko je mogoče izmeriti njeno površino oz. najkasneje v 30 dneh po izvedbi zaključnih gradbenih del ali ob začetku uporabe stavbe oz. pred pridobitvijo hišne številke, saj prijava na naslov brez tega ni možna.
KDO JE ZAVEZANEC ZA DAVEK NA NEPREMIČNINE
Načeloma je zavezanec za davek na nepremičnine fizična ali pravna oseba ki je 1. januarja odmernega leta vpisana v register nepremičnin, ki se vodi pri Geodetsku upravi RS, ki podatke o lastniku povzame iz zemljiške knjige. Zaradi ažurnega evidentiranja lastništva, se lahko podatek o lastniku v REN ažurira še predno je sprememba vpisana v zemljiško knjigo in sicer na podlagi pravne listine, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske previce na nepremičnini. Če v REN ni podatka o lastniku, se lahko uporabi podatek pridobljen na terenu ali na podlagi predloga za vpisa v zemljiško knjigo.
V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni, se šteje, da so enaki. Če je zaradi napake vsota solastniških deležev manjša oziroma večja od 100%, se razlika v deležu prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100%.
Kadar je nepremičnina v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, zakon določa izjemo od načela, da je zavezanec lastnik nepremičnine. V tem primeru je zavezanec “upravljavec nepremičnine”, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v REN kot upravljavec.
Upravljavec nepremičnine je vpisan v REN na podlagi prevzetih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb, v katerem so vpisani upravljavci, pri katerih te osebe lahko nastopajo – poleg državnega premoženja tudi za nepremičnine v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in za javno dobro. Če v REN-u ni evidentiranega podatka o upravljavcu, je zavezanec za plačilo davka lastnik nepremičnine.
Skladno s pravno naravo finančnega najema (lizinga) in sicer da se ga šteje za prodajo z odloženim plačilom, se za nepremičnine v finančnem najemu kot zavezanca za davek določa lizingojemalca.
DAVČNA OSNOVA
Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.
Po metodologiji množičnega vrednotenja se praviloma posplošena tržna vrednost ocenjuje kot ocena vrednosti, ki od dejanskih tržnih cen podobnih nepremičnin ne odstopa več kot to določajo merila množičnega vrednotenja, urejena v Pravilniku o kriterijih in merilih množičnega vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 94/2008). S pravilnikom se določa, da je posplošena tržna vrednost za posamezno nepremičnino primerno določena, kadar se ta določi z upoštevanjem cone in vrednostne ravni, v kateri je povprečno razmerje med cenami časovno prilagojenih transakcij in z modelom ocenjenimi vrednostmi istih nepremičnin med 0,8 in 1,2. Torej lahko posplošena tržna vrednost glede na dejanske realizirane cene odstopa za največ +- 20 %. Da bi določili enakomerno porazdelitev davčnega bremena od tistih z višjimi vrednostmi nepremičnin do tistih z nižjim vrednostmi nepremičnin, se predlaga, da se davčna osnova določi na ravni 100% posplošene tržne vrednosti, ki je nepremičnini, ki je predmet davka, določena REN.
STOPNJE DAVKA NA NEPREMIČNINE
Stopnje davka na nepremičnine se določi glede na rabo, kot je določena nepremičninam v registru nepremičnin. Za stavbe in dele stavb ter pozidana zemljišča se upošteva njihova dejanska raba, za zemljišča pa njihova namenska oziroma dejanska raba.
Davčne stopnje znašajo:
Za stavbe in dele stavb s pripadajočimi zemljišči:
0,15 % za stanovanjsko rabo,
0,80 % za poslovno in industrijsko rabo,
0,50 % za drugo rabo (javno, kmetijsko itd.).
Za zemljišča:
0,50 % za gradnjo stavb (nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb),
0,50 % za ostala zemljišča (kmetijska, gozdna, druga zemljišča).
Kot stanovanjska nepremičnina se opredeli nepremičnina, v kateri ima lastnik oziroma solastnik prijavljeno stalno prebivališče. Olajšava z nižjo davčno stopnjo za tako stanovanje je namenjena ohranjanju nizke obdavčitve za osnovno stanovanje družine oziroma druge ekonomske skupnosti. Kot stanovanjska nepremičnina se šteje tudi stanovanjska nepremičnina, ki jo lastnik na podlagi pogodbe daje v najem, kar dokaže z evidentiranjem najemnega razmerja v evidenci trga nepremičnin.
Za neželeno rabo nepremičnin (na primer za stanovanja, ki se ne uporabljajo za trajno bivanje ali so prazna – nerezidenčna stanovanja), za neizkoriščena zemljišča za gradnjo stavb in za neustrezno rabo kmetijskih zemljišč so določene višje davčne stopnje:
0,45 % za stavbe in dele stavb s pripadajočim zemljiščem z nerezidenčno stanovanjsko rabo,
1,50 % za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb,
Nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, so tiste, v katerih ne biva lastnik oziroma solastnik sam in jih ne daje v evidentiran najem.
Za neobdelana kmetijska zemljišča oz. zaraščena zemljišča se predlaga trikrat višja stopnja, kar naj bi spodbujalo večjo obdelavo kmetijskih zemljišč. Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po spremembi namembnosti ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot naizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenje ni bila na zemljišču evidentirana stavba.
PRISTOJNOST OBČIN PRI DOLOČANJU STOPENJ DAVKA NA NEPREMIČNINE
Občina lahko davčne stopnje, za tisti del prihodkov ki pripadajo občini spremeni za največ 50 %, razen če ni v preteklem letu iz proračuna prejela finačne izravnave. Za največ trikrat pa lahko občina spremeni davčne stopnje za nepremičnine, ki so nevarne in neprimerne za uporabo, starejše od 50 let, stavbe ki se ne uporabljajo v skladu z namenom in za poslovne in industrijske stavbe, ki se ne uporabljao več kot eno leto.
Najkasneje do 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, občina določi in javno objavi stopnje na njenem območju. Tako določene in objavljene stopnje bodo veljale tudi v naslednjih odmernih letih, vse do določitve novih stopenj. V primeru, da občina stopenj ne objavi (kar velja predvsem za prve odmere) ali pa da objavi stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z upoštevanjem stopenj, določenih z Zakonom o davku na nepremičnine.
OPROSTITVE
Davka se ne plačuje od nepremičnin, ki so:
V lasti ali v uporabi tujih držav in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti
V lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, in jih ti uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih predstavništev v Republiki Sloveniji, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajoza Republiko Slovenijo
V lasti institucij EU v Sloveniji, in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti
Javno dobro
Varovalni gozdovi
Javno dobro je javna infrastruktura kot npr. objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ceste, ulice, trgi, pasaže in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
Med oprostitve se uvrščajo tudi varovalni gozdovi. To so gozdovi s posebnim namenom varovanja zemljišč pred plazenjem in drugačno obliko erozije, zato v njih ni dopustna gospodarska raba.
Ker se nepremičnine, za katere se priznava oprostitev, lahko določi na podlagi podatkov v REN, je mogoče oprostitve priznati po uradni dolžnosti v postopku odmere.
ODMERA IN PLAČILO DAVKA NA NEPREMIČNINE
Davčni organ odmeri davek na nepremičnine z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.
Davek se plačuje v največ treh obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 30. junija, drugi 31. avgusta in tretji 31. oktobra. Rok za plačilo je 15 dni
Če pa znesek davka ne presega 30 eurov, se plača v enem obroku in sicer do 30 junija, v 15 dneh. Torej najkasneje do 15-tega julija.
VROČANJE
Odločbe o odmeri davka na nepremičnine se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme.
Pravnim osebam se lahko odločbe vročajo tudi z elektronsko vročitvijo.
Če zavezanec ne prejme odločbe do 15. junija tekočega leta, mora najkasneje do 31. julija obvestiti davčni organ. Davčni organ mu vroči dvojnik odločbe o odmeri davka na nepremičnine. Zapadlost prvega obroka je 31. avgust.
UNIČENJE NEPREMIČNINE
Če je nepremičnina zaradi naravne ali druge nesreče delno ali v celoti uničena in se tržna vrednost zniža za več kot 50%, se davek na nepremičnine na zahtevo zavezanca odmeri na novo in sicer z novo odločbo, ki nadomesti prejšnjo.
Če pride do polnega uničenja se davek ne odmeri.
PRAVNA SREDSTVA
Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
Podatek o lastniku in podatke o lastnostih nepremičnine je mogoče urediti oziroma spremeniti v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Na ugotovljeno vrednost nepremičnine je mogoče podati predloge in pripombe v postopku generalnega vrednotenja nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.
O pritožbah, ki se nanašajo na podatke o lastniku oz. vrednosti nepremičnine davčni organ obvesti organ, pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin, ki jih šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin in o tem obvesti zavezanca. Spremenjeni podatki, se upoštevajo pri odmeri davka v letu po letu spremembe podatka.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se za davek na nepremičnine upoštevajo merila za delni ali celotni odpis, povišana za 20 %.
KONVERZIJA
Občina lahko z davčnim dolžnikom sklene dogovor o konverziji zapadlega neplačanega davka na nepremičnini v lastniški delež na tej nepremičnini.
Šteje se, da je davek plačan na dan podpisa dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena.
a) pridobitev blaga, ki jo opravi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga na ozemlju Slovenije oproščena v skladu s 53. členom ali točkami a) do d) prvega odstavka 54. člena tega zakona
4. člen, 1. odstavek, d-točka
pridobitev blaga, razen blaga iz točk a) do c) in razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona za namene opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje v skladu s posebno ureditvijo za kmete, ali davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.
5. člen, 3.odstavek
Za davčnega zavezanca se poleg oseb iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije
1. odstavek, 94.člen
(1) Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa.
2. odstavek, 94.člen
(2) Obračunavanja DDV je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika.
Uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti
Prenos blaga v drugo državo članico
Prenos podjetja
2. Pridobitev blaga znotraj Unije
Splošno
Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije
Nato
3. Opravljanje storitev
Splošno
Opravljanje storitev za neposlovne namene
Opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe
Posebna določba
4. Uvoz blaga
Definicija
IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
1. Kraj dobave blaga
Dobava blaga brez prevoza
Dobava blaga s prevozom
Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja
2. Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
3. Kraj opravljanja storitev
3.1. Opredelitve
Opredelitev davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev
3.2. Splošna pravila
Splošna pravila
3.3. Posebna pravila
Storitve posrednikov
Storitve v zvezi z nepremičninami
Opravljanje prevoza
Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah
Restavracijske storitve ter storitve cateringa
Restavracijske storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
Najem prevoznih sredstev
Elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci
Opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije
4. Kraj uvoza blaga
Kraj uvoza blaga
V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
Splošne določbe
Dobave blaga ali storitev
Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
Pridobitev blaga znotraj Unije
Uvoz blaga
VI. DAVČNA OSNOVA
Dobave blaga ali storitev
Tržna vrednost
Pridobitev blaga znotraj Unije
Uvoz blaga
Druge določbe
VII. STOPNJA DDV
Uporaba stopnje
Stopnja DDV
VIII. OPROSTITVE DDV
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
Oproščene dejavnosti v javnem interesu
Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava
2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
Druge oproščene dejavnosti
Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
Dobave blaga, za katere ne velja oprostitev
Oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije
Oprostitve za določene prevozne storitve
4. Oprostitve pri uvozu
Oproščene transakcije
Blago iz 2. točke 50. člena
5. Oprostitve pri izvozu
Oproščene transakcije
6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
Dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov
7. Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
Oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam
8. Oprostitve za storitve posrednikov
Oprostitve za storitve posrednikov
9. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
Pogoji za oprostitev
Oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih
Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih
Davčno skladišče
Pridobitev blaga znotraj Unije
Znesek dolgovanega DDV
IX. ODBITEK DDV
1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
Nastanek pravice do odbitka DDV
Obseg pravice
Nepremičnine
Nova prevozna sredstva
Odbitni delež
Omejitev pravice do odbitka
Uveljavljanje pravice do odbitka
Popravek odbitka DDV
Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih
Dobava osnovnih sredstev v obdobju popravkov
Popravek odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa
2. Vračilo DDV
2.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
Vračilo DDV v posebnih primerih
2.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
Pogoji za vračilo
Omejitev pravice do vračila zaradi omejitve pravice do odbitka DDV v državi članici sedeža
Zahtevek za vračilo
Popravek prvotnega odbitnega deleža
Obdobje vračila
Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
Vračilo DDV, pridobljeno z goljufijo
Obresti za prepozno vračilo
2.3. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
Uveljavljanje vračila DDV v drugi državi članici
2.4. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi
Pogoji za vračilo
Vračilo DDV v potniškem prometu
X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
Rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa
Popravljanje napak v obračunu DDV
Naknadna predložitev obračuna DDV
Davčno obdobje
6. Rekapitulacijsko poročilo
Obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila
Posebni podatki v rekapitulacijskem poročilu
Obdobje poročanja in predložitev rekapitulacijskega poročila
Obdobje poročanja, predložitev in vsebina poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a členu tega zakona
7. Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
Uporaba tega zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja
XI. POSEBNE UREDITVE
1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
Oprostitev obračunavanja DDV
2. Posebna ureditev za kmete
Pavšalno nadomestilo
Priznavanje pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami
3. Posebna ureditev za potovalne agencije
Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
Davčna osnova
Oproščene transakcije
Odbitek in vračilo DDV
4. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
Definicije
4.a Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
Splošno
Pogoji za uporabo ureditve
Davčna osnova
Izbira posebne ureditve
Uporaba splošne ureditve
Oprostitve
Odbitek vstopnega DDV
Knjigovodstvo
Izkazovanje DDV na računih
4.b Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
Splošno
Pogoji za uporabo posebne ureditve
Trenutek opravljene dobave
Davčna osnova
Knjigovodstvo
Izdaja računa
Obveznost izdaje obračuna
5. Posebna ureditev za investicijsko zlato
Definicije
Oprostitve
Izbira obdavčitve
Pravica do odbitka
Posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom
6. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
Definicije
Uporaba posebne ureditve
Prijava davčnemu organu
Izključitev iz posebne evidence
Predložitev posebnega obračuna DDV
Plačilo DDV
Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
Vodenje evidenc
7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
Splošno
Izključitve iz posebne ureditve po plačani realizaciji
Pogoji za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
Začetek in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
Posebni primeri o prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
Dokazila o izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta
Pooblastilo ministru
XII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV
Uporaba drugih predpisov
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
Davčni prekrški
Hujši davčni prekrški
Izjema od prekrška pri popravkih napak v tekočem obračunu DDV zaradi popravka napake iz obračuna DDV za preteklo davčno obdobje in pri naknadno predloženih obračunih
Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda
Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV
Zastaranje postopka o prekršku
XIV. POSEBNI DOLOČBI
Pooblastilo vladi
Natančnejši predpisi
Priloga I: Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV Priloga Ia: Okvirni seznam elektronsko opravljenih storitev iz 30.c člena in k) točke 30.d člena zakona Priloga II: Vrste blaga, ki je lahko skladiščeno v davčnih skladiščih Priloga III: Umetniški predmeti, zbirke in starine Priloga IIIa: Seznam dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev, v zvezi s katerimi so plačniki DDV prejemniki tega blaga ali storitev
V Uradnem listu 35/2013 je bil objavljen Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov. Tako je podrobneje predpisano ali računalniški program izpolnjuje zahteve iz 8. oz. 9-tega odstavka 38-člena Zakona o davčnem postopku.
Pravilnik se nanaša na gotovinsko poslovanje, torej za izdane račune ki so delno ali v celoti plačani z gotovino, torej, bankovci, kovanci, plačilna oz. kreditna kartica, ček in podobno.
Računalniški program mora zagotavljati hrambo izvornih podatkov o izdanih računih in njihove poznejše spremembe. Zavezanec za davek mora ob nadzoru predložiti izpis kot je določen v prilogi Pravilnika in sicer v treh delovnih dneh.
Pravilnik predvideva dve datoteki in sicer IZPIS RAČUNI GLAVE.TXT, kjer so zabeleženi zbirni podatki o izdanih računih in pa IZPIS RAČUNI POSTAVKE.TXT, kjer so zabeleženi podatki o postavkah na izdanih računih. Ločilo med posameznimi polji v datoteki je podpičje (;). Prazno polje ne vsebuje nobenega znaka, zadnje polje je zaključeno s podpičjem (;), zapis je končan z kontrolnim znakoma CR in LF. Datoteke se zapišejo na disketo, CD, DVD oz. drug medij. Na nosilec podatkov se napiše naziv in davčna številka zavezanca za davek, vrsta izpisa podatkov, obdobje izpisa podatkov, število zapisov v vsaki datoteki. Nosilcu podatkov se priloži tudi papirni izpis prvih deset in zadnjih desetih zapisov.
GLAVE RAČUNOV
Datoteka IZPIS RAČUNI GLAVE.TXT vsebujejo naslednje podatke :
Davčna številka zavezanca za davek – izdajatelja računa.
Številka računa.
Datum izdaje računa.
Čas izdaje računa v urah in minutah.
Oznaka poslovne enote. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če zavezanec za davek nima poslovnih enot, se v polje ne vpisuje ničesar.
Oznaka elektronske naprave (blagajne) preko katere je bil izdan račun. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če ima zavezanec za davek eno blagajno, se lahko polje pusti prazno.
Podatki o kupcu – davčnem zavezancu, ki je identificiran za DDV, ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče. Podatki se vpišejo, če so navedeni na izdanem računu.
Identifikacijska številka za DDV kupca iz prejšnje alineje. Podatek se vpiše, če je naveden na izdanem računu.
Znesek računa skupaj z DDV. Znesek predstavlja končno vrednost računa, po zmanjšanju računa za zneske popustov, rabatov, ipd.
Vrednost obračunanega DDV po stopnji 8,5 %.
Vrednost obračunanega DDV po stopnji 20 %.
Znesek plačila računa z gotovino skupaj z DDV.
Znesek plačila računa s plačilno kartico skupaj z DDV.
Znesek plačila računa na drug način skupaj z DDV (če račun ni bil plačan z gotovino ali s plačilno kartico).
Datum spremembe izdanega računa.
Čas spremembe računa – ure in minute.
Zaporedna številka spremembe računa.
Enomestna oznaka razloga spremembe računa, in sicer: S – Storno D – Dobropis O – Ostalo
Opis razloga spremembe računa. Vpis je obvezen, če ima oznaka razloga spremembe izdanega računa vrednost »O« (Ostalo).
Uporabniško ime osebe, ki je spremenila račun.
Ime in priimek osebe, ki je spremenila račun.
POSTAVKE RAČUNOV
Datoteka IZPIS RAČUNI POSTAVKE.TXT vsebujejo naslednje podatke :
Davčna številka zavezanca za davek – izdajatelja računa.
Številka računa.
Datum izdaje računa.
Oznaka poslovne enote. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če zavezanec za davek nima poslovnih enot, se v polje ne vpisuje ničesar.
Oznaka elektronske naprave (blagajne) preko katere je bil izdan račun. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če ima zavezanec za davek eno blagajno, se lahko polje pusti prazno.
Zaporedna številka postavke na računu.
Oznaka (šifra) blaga oziroma storitve.
Naziv blaga oziroma storitve.
Količina blaga oziroma storitve.
Enota mere blaga oziroma storitve.
Cena blaga oziroma storitve na enoto mere, skupaj z DDV. Znesek predstavlja končno vrednost postavke, po zmanjšanju za zneske popustov, ipd.
Vrednost obračunanega DDV po stopnji 8,5 %.
Vrednost obračunanega DDV po stopnji 20 %.
Zaporedna številka spremembe izdanega računa. Polje ima enako vrednost kot istoimensko polje v datoteki z zbirnimi podatki o izdanih računih.
KATERE SPREMEMBE VPISOVATI
Vpisujejo se samo spremembe, ki spreminjajo vsebino že izdanega računa. Zmanjšanja vrednosti se vpisujejo kot negativne vrednosti, ki ustrezajo zmanjšanju vrednosti izdanega računa. Če sprememba ne vpliva na vrednost izdanega računa, se v polja z vrednostmi ne vpisuje ničesar
Področje davčno nepriznanih in delno priznanih odhodkov ureja ZDDPO-2. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE ( 13.ČLEN )
13.člen ZDDPO-2 odpravlja dvojno in manj kot enkratno obdavčenje, kar pomeni da se prihodki in odhodki, ki so bili vključeni v davčno osnovo v preteklem davčnem obdobju, ne morejo ponovno vštevati v osnovo v tekočem ali prihodnjem obdobju.
Tako za nepriznane odhodke velja, da se prihodki rezidenta in nerezidenta, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, izvzamejo iz davčne osnove do višine nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih. Zavezanec mora hraniti podatke o takih prihodkih oz. odhodkih.
TRANSFERNE CENE ( 16. ČLEN ) IN CENE MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 17.ČLEN )
Za povezane oseben se po 16.členu štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba)., po 17. členu se za povezani osebi štejeta dva rezidenta. Seveda morata izpolnjevati pogoje navedene v 16. in 17.členu ZDDPO-2.
Če torej zavezanec posluje s povezanimi osebami iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, se pri ugotavljanju odhodkov za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi in stroški, upoštevajo transferne cene oz. cene med povezanimi osebami, vendar največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Primerljive tržne cene se določijo s pomočjo naslednjih metod :
Metodo primerljivih prostih cen
Metodo preprodajnih cen
Metodo dodatka na stroške
Metodo porazdelitve dobička
Metodo stopnje čistega dobička
Podprobnejša navodila za izvajanje tega člene so v Pravilniku o transfernih cenah Ur.l. 141/2006 z dne 30.12.2006
Davčna osnova pa se iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17.členu, spremeni samo v primeru, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih obdobij, plačuje davek po stopnji 0%, oz. po nižji stopnji kot je določeno v 60.členu ZDDPO-2, ali pa je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2.
OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 19.ČLEN )
V kolikor zavezanec prejme posojilo od povezane osebe, mora biti posojilo dano po obrestni meri, ki je nižja ali enaka priznani obrestni meri. Upošteva se zadnjo znano objavljeno priznano obrestno mero v času odobritve posojila. Obrestna mera od povezane osebe je lahko višja samo izjemoma in sicer takrat, ko zavezanec dokaže, da bi posojilo dobil od posojilodajalca nepovezane osebem, v enakih okolišlinah, po višji obrestni meri od priznane.
Če pa se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena flekisbilna obrestna mera, se upošteva zadnja objavljena priznana obrestna mera v času obračuna obresti.
Če se te obresti obračunavajo za obdobje daljše od enega meseca in ne dalj kot eno leto, se upoštevajo povprečna mesečna priznana obrestna mera. Izračuna se kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja izračuna. Priznano obrestno mero objavi minister za finance pred začetkom davčnega obdobja.
V primeru da zavezanec posluje s povezano osebo po 17.členu, se davčna osnova ne spreminja, razen, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo, plačuje davek po stopnji 0% ali nižji kot je predpisana v 60. členu, oz. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
REZERVACIJE ( 20.ČLEN )
Rezervacije se upoštevajo v višin 50% oblikovanih rezervacij.
Za rezervacije se štejejo :
Dana jamstva ob prodaji proizvodov
Rezervacije za reorganizacijo
Rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb
Rezervacije za pokojnine
Rezervacije za jubilejne nagrade
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.
Za rezervacije pa se ne štejejo dolgoročne pogojne obveznosti.
Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upoštevajo na naslednji način : Iz davčne osnove se izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek. Priznajo se odhodki iz porabe rezervacij v delu, ki niso bili priznani ob oblikovanju rezervacij
Popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov se šteje kot oblikovanje oz. odprava rezervacij.
PREVREDNOTENJE IN ODPIS TERJATEV ( 21.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja terjatve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar odhodkov ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov :
Aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev
1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja
Davčna osnova ob odpisu terjatev, katerih odhodki se priznajo pri prevrednotenju, se tako poveča za davčno priznane odhodke. Ne priznajo pa se v primeru, če odpis naredimo po 6.točki 21.člena ZDDPO-2
Za terjatve se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, brez aktivnih časovnih razmejitev. Oslabitev se odpravi tako, da se prihodki iz odprave oslabitve izvzamejo iz davčne osnove.
V celoti se upoštevajo odhodki iz prevretnotenja zaradi sprememb valutnega tečaja.
Odhodki, ki niso priznani kot odhodki ker so višji od aritmetične sredina dejanskih odpisov v zadnjih treh letih ali so višji od 1% obdavlčljivih prihodkov, se priznajo ob odpisu celotne terjatve :
Na podlagi sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku
Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu v katerem terjatve niso bile poplačane v celoti.
Na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča
Brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže,
Da bi stroški sodnega postopka presegli znesek terjatve.
Dokazati mora tudi, da so bila opravljena vsa dejanja za dosego poplačila terjatve oz. so nadaljni pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB ( 22.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oz. finančnih instrumentov se ne priznajo, če ne gre za prevrednotenje izmerjenih po pošteni vrednosti. Odprava oslabitve pa se v tem primeru izvzame iz davčne osnove. Odhodki, ki se ne priznajo, se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oz. odpravi finančne naložbe oz. finančnega instrumenta.
Posojila bank, ki so vrednotena po metodi odplačne vrednosti, se banki priznajo kot odhodek do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništo.
PREVREDNOTENJE DOBREGA IMENA ( 23.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja dobrega imena se priznajo v obračunanih zneskih, vendar do višine 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Presežni znesek nad 20% začetne vrednosti dobrega imena, se prizna v naslednih davčnih obdobjih, tako da odhodki ne presegajo 20% začetne izkazane vrednosti dobrega imena.
ODHODKI, KI SE NANAŠAJO NA UDELEŽBO ( 26.ČLEN )
Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.
SPLOŠNO O ODHODKIH ( 29.ČLEN)
V 29.členu ZDDPO-2 zakonodajalec navaja, da se pri ugotavljanju dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Iz tega sledi da ostali odhodki :
Niso potrebni za pridobitev prihodkov oz. niso potrebni pogoj za opravljanje dejavnosti
Niso posledica opravljanja dejavnosti
Imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno prakso, pomeni da niso običajni v posamezni dejavnosti glede na pretekle izkušnje. To pa ne velja za dohodke, ki so posledica izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče in drugi izredni in nepogosti dogodki.
DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI ( 30.ČLEN )
Davčno nepriznani odhodki so glede na 30.člen ZDDPO-2:
Dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička. (74.člen)
Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let.
Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost. To so predvsem:
Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;
Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
Ti stroški se priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev.
Kazni, ki jih izreče pristojni organ.
Davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba.
Davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost.
Obresti:
Od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
Od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
Donacije
Podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI ( 31.ČLEN )
Delno priznani odhodki so navedeni v 31.členi ZDDPO :
Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:
Stroški reprezentance;
Stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.
Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL ( 32.ČLEN )
Če :
Posojilodajalec ni banka ali zavarovalnica
Je posojilo prejete od delničarja oz. družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev ali glasovalnih pravic
Če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja, oz. družbenika v kapitalu (presežek posojil)
Zavezanec ne more dokazat, da bi presežek posojil dobil tudi od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
se take obresti ne priznajo kot odhodek.
Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.
Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
AMORTIZACIJA ( 33.ČLEN )
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.
Če obračunana amortizacija preseže znesek ki se prizna kot odhodek, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih.
Najvišja letna amortizacijska stopnja :
Gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3 %
Dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6 %
Opremo, vozila in mehanizacijo 20 %
Dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 %
Računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %
Večletne nasade 10 %
Osnovno čredo 20 %
Druga vlaganja 10 %
Kot odhodek se ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti osnovnega sredstva, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednosti ne presega 500€.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji pod katerimi se upoštevajo odhodki iz rezevacij ( 20. člen ZDDPO-2 )
REZERVACIJE PRI BANKAH BORZNO POSREDNIŠKIH HIŠAH IN ZAVAROVALNICAH (34.ČLEN)
Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO ( 35.ČLEN )
Vsa izplačila se priznajo v obračunanih zneskih, razen izplačil poslovodnih delavcev, prokuristvov, delavcev s posebnimi pooblastili, ki si izplačujejo plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta in drugih odsotnosti v zneskih, ki niso v skladu z zakonom oz. pogodbo o zaposlitvi.
Dajatve in pogoji za uvoz koles z električnim pogonskim motorjem (električna kolesa).
Električno kolo zaradi svoje uporabnosti postajajo prodajni hit. Večina električnih koles in njihovih sestavnih delov na evropski trg prihaja iz Ljudske republike Kitajske. Zaradi zaščite industrije koles v Evropski uniji je uvoz električnih koles EU obremenila z visokimi dajatvami. Temeljni elementi, ki vplivajo na določitev dajatev pri uvozu koles z električnim pogonskim motorjem so: carinska tarifa, poreklo blaga, carinska vrednost blaga ter proti dampinške in izravnalne dajatve. Obračun vseh navedenih dajatev lahko prinese visoke uvozne stroške in posledično nekajkrat višjo končno ceno kolesa. Pred odločitvijo za nakup je dobro poznati nekaj osnovnih uvoznih pogojev.
