ZAKONODAJA

OMEJITVE PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV V ČASU BOŽIČA

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati v četrtek 24. 12. 2020 uvaja strožje ukrepe in krajša seznam izjem, ki lahko ponujajo in prodajajo blago in storitve neposredno .

Poleg lekarn, bencinskih servisov, prodajaln z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijskih prodajaln in pošte, lahko prodajo blaga neposredno potrošnikom izvajajo le prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, vendar pa v teh prodajalnah ni dovoljeno prodajati oblačil in obutve.

Tržnice ne sodijo več med izjeme, kar pomeni, da v času od 24. 12. 2020  do predvidoma 4. 1. 2021, blaga na tržnicah ni dovoljeno prodajati. Prav tako  med izjeme  v tem času ne sodijo trafike in kioski za prodajo  časopisov in revij .

Dodatna pojasnila glede omejitev pri  prodaji blaga in storitev si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo.

Subvencije

PKP7 – PREDLOG

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK ZA OTROKE

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov za otroka bo eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do petem dohodkovnem razredu za mesec november 2020.

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov bo tudi rejnik za otroka do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima v novembru 2020 sklenjeno veljavno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.

Ne glede na zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.

Enkratni solidarnostni dodatek se izplača do 31. januarja 2021. Izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti, posebne vloge se ne vlaga.

Izplačilo na podlagi otroškega dodatka in dodatka za veliko družino se ne izključujeta in družina lahko prejme na obeh podlagah.

IZREDNA POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Upravičenec do izredne pomoči ob rojstvu otroka v višini 500 eurov bo eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od dne uveljavitve tega zakona do eno leto po koncu epidemije.

Izplačilo izredne pomoči ob rojstvu otroka bo izvedeno po uradni dolžnosti za vse upravičence do »redne« pomoči ob rojstvu otroka, ki izpolnjujejo pogoje.

Izredna pomoč ob rojstvu otroka se zagotovi, ker imajo mnoge družine v času epidemije nižje dohodke zaradi čakanja na delo, varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in šol, izgube zaposlitve. Poleg navedenega je to tudi ukrep družinske politike za spodbujanje rojstev.

Povračilo nekritih fiksnih stroškov

POVRAČILO NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV

Uradni list 175/2020, PIS

POGOJI

Pogoji za povračilo nekritih fiksnih stroškov

  • Registriran pred 01.09.2020
  • Vsaj en zaposlen oz. samozaposlen ali družbenik, ki je poslovodna oseba (tudi če je zaposlene za manj kot 8ur/dan, tudi če je delno upokojenec, tudi če je sp na 20/teden)
  • na 31.12.2019 ni bilo podjetje v težavah
  • Ne more opravljati dejavnosti zaradi epidemije COVID-19
  • Nekriti fiksni stroški se ne krijejo iz drugih virov ( zavarovanja, drugi viri)

NORMIRANI ODHODKI

ZAKON O DOHODNINI

48. člen.

(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:

–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali

–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(8) Za potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka tega člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

1.     ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;

2.     ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

3.     prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali

4.     začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

1.     v primerih iz osmega odstavka tega člena tudi:

(9) V prihodke po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:

–  prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,

–  prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,

–  prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in

–  prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca,

doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri čemer se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter

2.     prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(11) Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ.

(12) Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega odstavka tega člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

(13) Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

59.člen

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov, ali 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki ne več kot 80.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.

111. člen Olajšave

(3) Poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega 13.316,83 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Zmanjšanje se prizna v višini, določeni v odvisnosti od višine skupnega dohodka, in se izračuna po enačbi:

zmanjšanje = 18.700,38 eura – 1,40427 x skupni dohodek.

116. člen (olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP)

Fizična oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko uveljavlja olajšave, določene v 111., 112., 113., 114. in 117. členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% njenega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.

131. a člen

2.     dohodek iz dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona, za katerega se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU

298.člen

(1) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: predhodna akontacija) se za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.

305.člen

(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, sam izračuna dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev.

308.člen (priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)

(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni zavezanec opravi priglasitev najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 297. člena tega zakona za predhodno leto v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 295. člena tega zakona za predhodno leto. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(2) Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi priglasitev iz prvega stavka prejšnjega odstavka za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3) Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(4) Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega leta oziroma do poteka roka za predložitev obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega zakona za predhodno leto, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 305. člena tega zakona za predhodno leto. Priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže.

(5) Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

PKP 5 (ZZUOOP) – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19

Uradni listi 105/2020, PIS

Iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, ki pridejo v poštev za mala podjetja ( družbe z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki itd.)

NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA

še ni

UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

KDO LAHKO UVELJAVLJA?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije razen :

  • proračunski uporabnik, ki ima več kot 70% prihodkov iz proračuna
  • zavarovalniška ali finančna dejavnost, K skupina dejavnosti, 13.3.2020 ima več kot 10 zaposlenih
  • tuja diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in podobno.,razen humanitarne oz. invalidske organizacije

UPRAVIČENI

Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.

Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 oz. 2020 se upoštevajo povprečni mesečni prihodki iz leta 2020 in leta 2019

Če sploh ni posloval v letu 2019, se upoštevajo povprečni mesečni prihodki leta 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOJEMALCA

Na zahtevo delodajalca se mora delavec vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

OMEJITVE

Delavec ohrani vse pravice in obveznosti med čakanjem na delo. Če je bila plača znižana zaradi krajšega delovnega časa, se za izračun osnove za nadomestilo vzame plača v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega delovnega časa. Če izrabi pravico do dopusta ima za ta čas pravico do nadomestila plače.

Začasno čakanje na delo možno najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko podaljša do 30.06.2021

Napotitev delavca na čakanje je pisna

  • določena mora biti čas začasnega čakanja na delo
  • možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
  • višina nadomestila plače

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Če delavec med začasnim čakanjem na delo pridobi pravico do nadomestila na podlagi bolniške, starševskega varstva ali drugo nadomestilo, nima pravice do nadomestila za začasno čakanje na delo.

Če pridobi delavec pred ali med napotitvijo na čakanje na delo pravico na kakšnega drugega nadomestila (bolniška, starševsko varstvo itd.) in je upravičen do dela s krajšim delovnim časom ter dobiva za ta čas nadomestilo, je upravičen do sorazmernega dela nadomestila za čas čakanja na delo. Delavec zadrži pravico do teh prejemkov kot da bi delal.

POSTOPEK

Vloga, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka lahko vloži najpozneje do 15. decembra 2020.

Delodajalec ne morem dobiti povračila nadomestila :

  • nima plačanih davkov in prispevkov ali ne predlaga obračunov iz delovnega razmerja v zadnjih petih letih.
  • če je v stečaju ali likvidaciji

Priložiti :

  • oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja
  • dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo

ZRSZ odloči v 15 dneh od oddaje vloge

Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Delodajalec :

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
  • Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
  • Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvesti ZRSZ.
  • Ne sme začeti postopkov likvidacije med prejemanje ali v enakem obdobju po koncu prejemanja, to je povračila prejemal.
  • Ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na čakanje
  • Odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program reševanja presežkov sprejet pred 13.marcem 2020 in ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po nobenem zakonu.

Če tega ne stori mora vrniti povračilo nadomestila.

IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA

še ni

DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA

še ni

IZVEDBA UKREPA ZAGOTOVITVE ZAŠČITNIH MASK

NOVE OMEJITVE KI VELJAJO OD 24.10.2020 DALJE

Omejitev ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki stopi v veljavo jutri. 24. oktobra 2020. Z dnem uveljavitve omenjenega odloka, preneha veljati Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji določa, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. V nadaljevanju naštevamo le nekatere, to so na primer nastanitvene storitve, igralnice, gostinske storitve, frizerske in kozmetične storitve, velnes storitve, storitve bazenov, kinematografske storitve, kulturne storitve, storitve fitnes centrov, storitve avtopralnic in podobno.

Izjema od tega pa so:

  • prodajalne z živili vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • drogerije, 
  • tržnice,  
  • prodajalne s hrano za živali,
  • program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
  • kmetijske prodajalne,
  • drevesnice in vrtnarije,
  • cvetličarne,
  • bencinski servisi,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material,
  • banke,
  • zavarovalniške storitve,
  • pošta,
  • dostavne službe,
  • trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
  • druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Ne glede na dejavnost, pa je dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6.00 in 21.00 uro. Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Dejavnost priprave jedi in pijač brez časovne omejitve je dovoljena izključno:

  • primeru dostave jedi in pijač,
  • v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.

Dovoljene so tudi vse oblike ponudbe in prodaje blaga in storitev, ki so kot izjema navedene v drugih vladnih odlokih.

Izvajanje vseh dejavnosti je možno le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev, se omeji na 20 m2 na posamezno stranko, ali na 1 stranko, v kolikor je prostor manjši od 20 m2.

Ponudnik blaga in storitev mora upoštevati zahtevano omejitev števila oseb na prostor. V nasprotnem primeru ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov oziroma opravljanje dejavnosti.

Odgovornost delodajalcev je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo ter spoštujejo in implementirajo navodila NIJZ.

Storitve nastanitvenih obratov (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih, kmetije ter marine) se ne smejo ponujati, izjemoma pa jih lahko koristijo:

  • osebe, ki zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti potrebujejo nastanitev,
  • tisti, ki opravljajo dejavnost javne službe v Sloveniji,
  • ter tuji državljani, ki v Slovenijo prihajajo s poslovnim razlogom, so predstavniki diplomatskih misij ali člani državniških delegacij.
  • osebe, ki so s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti napotene na zdravljenje
  • osebe, ki so s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti napotene, da v nastanitvenem obratu opravljajo zdravstveno dejavnost;
  • športniki, strokovni delavci v športu in osebe, ki opravljajo dopolnilno strokovno delo v skladu z Zakonom o športu.

Ponujanje nastanitvenih storitev je dovoljeno tudi za namen izvajanja ukrepov zaradi zajezitve okužbe s koronavirusom, in sicer v primeru izvajanja ukrepa osamitve, izolacije oziroma karantene.

Gostje, ki so ob uveljavitvi tega odloka že nastanjeni v nastanitvenem obratu, lahko storitev koristijo do njenega poteka.

Strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada Republike Slovenije ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi.

PROTI KORONA PAKET 5

Zaščitni ukrepi za trg dela in gospodarstvo

Podaljšanje subvencioniranja čakanja: S ciljem zaščite čim več delovnih mest, PKP5 podaljšuje interventni ukrep subvencioniranja čakanja na delu doma do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019.

Samozaposleni: Samozaposlenim, družbenikom, ki so poslovodne osebe in kmetom PKP5 zagotavlja mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. Oba ukrepa bosta trajala od 1. 10. do 31. 12. 2020, Vlada pa jih bo lahko podaljšala za obdobje največ šestih mesecev.

Višina mesečnega temeljnega dohodka bo znašala 1.100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020. Pogoj za mesečni temeljni dohodek bo upad prihodkov upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če upravičenec ni posloval v letu 2019, je do pomoči upravičen, če so se mu povprečni mesečni prihodki v leti 2020 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. V višini 250 evrov se jim povrne tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene.

Prevozniki: Tudi ukrepi s področja infrastrukture so namenjeni ohranitvi delovnih mest. Izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza bodo namreč upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3 do 11.5. niso mogli izvajati prevozov.

Nadomestilo plače zaradi varstva otroka (višja sila): Od 1. septembra 2020 dalje bo mogoče uveljavljati višje, 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno 5. razreda osnovne šole. Nadomestilo se zagotavlja tudi v primeru varstva otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine se zajema tudi oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (rejništvo).

Povračilo izplačanih nadomestil plač bo lahko uveljavljal vsak delodajalec, ki zaposluje delavce.

covid-19

SPREMEMBE ODLOKA O OMEJITVAH PONUJANJA BLAGA IN STORITEV IN ODLOK O OMEJITVAH PRI IZVAJANJU ŠPORTNE DEJAVNOSTI

OMEJITVE PONUJANJA BLAGA IN STORITEV

Uradni list 150/2020, Odlok

Pri manj kot 140 okuženih na 100 000 prebivalcev v regiji.

Zaprte so :

  • diskotekah in nočnih klubih,
  • kulturnih ustanovah, razen v galerijah, muzejih, arhivih in knjižnicah,
  • kinematografih.

Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno od 6.00 do 21.00 ure, razen v primeru sobne strežbe. Razdalja med osebami mora biti 1,5m če osebe niso iz istega gospodinjstva.

Osebni prevzem in dostavo jedi in pijač je možen samo v času od 06.00 do 21.00 ure.

Število oseb v fitnes centrih se omeji na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Omejitev 20m2 na osebo velja tudi za trgovine oz. trgovske centre.

Pri več kot 140 okuženih na 100 000 prebivalcev v regiji.

Fitnes centri so zaprti

Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno od 6.00 do 21.00 ure, razen v primeru sobne strežbe. Razdalja med osebami mora biti 1,5m če osebe niso iz istega gospodinjstva.

Dovoljena je gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač v organizacijah, ki
izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.

OMEJITEV IZVAJANJA ŠPORTNE DEJAVNOSTI

Uradni list 150/2020, Zakon o športu

Vse športne dejavnosti iz 46. člena Zakona o športu (zŠpo-1) so prepovedane (športna vzgoja, treningi, rekreacija itd.)

DOVOLJENO

  • športnikom z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda iz prvega odstavka 33. člena ZŠpo-1,
  • poklicnim športnikom, starejšim od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport.
  • če so udeleženci člani istega gospodinjstva, pri individualnih športih ter pri športih z največ 6 udeleženci, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj 3 m medsebojne razdalje.

DOVOLJENO ŠE

  • izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega, regionalnega, mednarodnega oziroma evropskega tekmovanja v športnih panogah hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka in rokomet,
  • izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno in evropsko prvenstvo ter kvalifikacijske tekme državne reprezentance za nastop na svetovnem ali evropskem prvenstvu.
  • V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje velikih domačih in mednarodnih športnih prireditev: svetovno in evropsko prvenstvo ter svetovni pokal.
  • Športnikom, ki se udeležujejo tekmovanj iz prejšnjih tok dovoljen proces športne vadbe.

Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena. Organizator športnega tekmovanja mora zagotoviti, da so v športnem objektu ali na površinah za šport v naravi le osebe, ki so nujno potrebne za izvedbo tekmovanja.

esodstvp

DELO SODIŠČ MED EPIDEMIJO

  1. Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije
    Vlada Republike Slovenije je z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20) 19. 10. 2020 za 30 dni razglasila epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.
  2. Obseg poslovanja sodišč
    Vsa sodišča opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje (v nadaljevanju strokovna priporočila).
  3. Posebni ukrepi
    Posebni ukrepi, ki določajo način poslovanja sodišč, upoštevaje epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, ne glede na določbe zakona, ki ureja sodniško službo, zakonov, ki urejajo sodne postopke, in Sodnega reda, da se v čim večjem obsegu zagotovi redno izvajanje sodne oblasti, so:
    3.1. Dostop do sodišča
    Sodišča določijo vstopno točko v sodno stavbo za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev ter posebno vstopno točko v sodno stavbo za sodnike in sodno osebje, kjer je prostorsko to mogoče. Na vstopnih točkah se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe nalezljive bolezni COVID-19, vključno z merjenjem telesne temperature vsem vstopajočim in objavi pisno obvestilo za vse vstopajoče o uvedenih preventivnih ukrepih, ki veljajo v prostorih sodišča.
    Razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:
  4. vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  5. za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.
    Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.
    3.2. Naroki, seje in zaslišanja
    Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, lahko izvedejo videokonferenčno, ob ustreznem upoštevanju ostalih procesnih pogojev za izvedbo procesnega dejanja.
    Na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo videokonferenčno, mora biti razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami, ki niso iz istega gospodinjstva, vsaj 1,5 metra, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen in prezračen, skladno s strokovnimi priporočili. Vodijo se seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb.
    Sodišče prekliče naroke, kjer ni mogoče zagotoviti njihovega izvajanja v skladu prejšnjim odstavkom.
    3.3. Javnost glavne obravnave
    Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe nalezljive bolezni COVID-19, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik oziroma predsednik senata začasno omeji javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe v skladu s strokovnimi priporočili.
    3.4. Drugi ukrepi
    Druge ukrepe dodatno določi za vsa sodišča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za posamezno sodišče pa vsak predsednik sodišča.
  6. Preverjanje upravičenosti ukrepov
    Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tedensko preverja upravičenost ukrepov, določenih v tej odredbi.
  7. Veljavnost odredbe in drugih ukrepov
    Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do javno objavljenega preklica predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ko prenehajo razlogi zanjo.
Scroll to Top