RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O DELOVNIH SREDSTVIH (TEHNIČNE ODLOČITVE)

POMEN NALOŽB V DELOVNA SREDSTVA ZA DELOVANJE ORGANIZACIJ

Pogoj za uspešno izvajanje poslovnega procesa vsake organizacije je, da so na voljo potrebne prvine poslovnega procesa, torej delovna sredstva, predmeti dela, delo oziroma delovna sila in storitve. Uspešnost pa je odvisna tudi od medsebojne usklajenosti prvin glede na obseg, čas, vsebino in kakovost.

Odločitve o nabavi, denimo, strojev, naprav in drugih delovnih sredstev imajo dolgoročno naravo, saj sodelujejo v poslovnem procesu dalj časa. Tem odločitvam pravimo ponavadi investicijske odločitve, v resnici pa so tehnične odločitve o naložbah v trajne stvari.

Njihova značilnost je, da imamo z njimi večje enkratne izdatke, da bomo imeli v prihodnosti dalj časa koristi.

Naložbe Iahko delimo po različnih vidikih, najpogosteje na

  • Naložbe, povezane z ohranjanjem proizvajanja; ponavadi gre za zamenjavo zastarele opreme pri ustvarjanju dobičkovnih proizvodov ali storitev.
  • Naložbe, povezane z zmanjševanjem stroškov; gre za zamenjavo uporabne, vendar zastarele opreme; namen takšne zamenjave je zmanjševanje stroškov dela, stroškov materiala in drugih stroškov; v zadnjem času se poudarja predvsem zmanjševanje stroškov energije.
  • Naložbe v obstoječe proizvode in storitve ali trge, katerih namen je povečanje števila proizvodov in storitev ter razširitev prodaje na obstoječih trgih.
  • Naložbe v obstoječe proizvode in storitve ali trge, katerih namen je povečanje števila proizvodov in storitev ter razširitev prodaje na nove trge.
  • Naložbe, povezane z varnostnimi in okoljevarstvenimi projekti, kamor sodijo predvsem naložbe zaradi zahtev države, sindikata in zavarovalnic.
  • Naložbe v poslovne stavbe, parkirišča in tako naprej.

Tehnične odločitve so v organizaciji najpomembnejše odločitve, ker

  • Potrebujemo za njihovo uresničitev ponavadi veliko denarja, ki je za dolgo časa vezan in ga ni mogoče uporabiti za drug namen, četudi prvotna odločitev ni najbolj gospodarna.
  • Bistveno vplivajo na poslovanje organizacije; tehnične odločitve zahtevajo po navadi spremembo tudi v obratnih sredstvih s povečanjem zalog in terjatev; zato vplivajo na celotna sredstva organizacije, ne le na osnovna, in na dobiček, ki ga bo organizacija zaslužila z njihovo uporabo;
  • Ima organizacija ponavadi na voljo le omejen obseg denarja; če ga je uporabila za nedobičkonosno naložbo, ga ne more uporabiti za drugo, čeravdobičkonosno.

Naložba je izdatek, katerega namen je povečanje prihodnjega dobička, in vedno pomeni žrtvovanje porabe sredstev danes za porabo v prihodnosti.

Pri odločitvah o naložbenju sta najpomembneiši dve okoliščini: čas in tveganje. Koristi zaradi odpovedovanja se bodo pojavile v nekem prihodnjem obdobju, pri tem pa sta nastanek koristi in njena ocena negotova. Slaba odločitev lahko pripelje do ovir pri rasti organizacije, izgube premoženja lastnikov, nezmožnosti privabljanja novih naložbenikov ali celo propada organizacije.

Da bi čim bolj zmanjšali naložbeno tveganje uporabljamo model naložbenih odločitev :

  • Opredeljevanje ciljev. Ki je zagotoviti dobiček. Drugi cilji so vključeni v odločanje zato, ker vodijo k večjemu dobičku. Ko vodstvo organizacije opredeli velikost dobička, da bo lahko obstajalo dolgoročno, mora iskati poti za uresničitev tega cilja na naslednjih stopnjah
  • Iskanje tehničnih možnosti, ko vodstvo organizacije odkrije možnosti glede delovnih sredstev in možne prihodnje probleme.
  • Preučevanje okolja, ki bi lahko vplivalo na uspešnost naložb.
  • Proučevanje možnih izidov pri različnih zunanjih vplivih.
  • Vrednotenje končnih izidov posamezne različice.
  • Izbiranje naložbenega projekta.
  • Potrjevanje naložbenega projekta in njegovo uresničevanje.
  • Revidiranje temeljnih naložbenih odločitev.

Celoten proces, ki ga imenujemo tudi strateško načrtovanje ali dolgoročno načrtovanje, mora biti zastavljen tako, da je mogoče opravljati revizijo neprekinjeno in ugotavljati, ali je uresničeno skladno z načrtovanim.

VRSTE TEHNIČNIH ODLOČITEV

Ker smo poslovna področja nalog razdelili na kadrovsko, nakupno, proizvajalno, prodajno in finančno področje nalog, lahko temu ustrezno ločujemo tudi tehnične naložbe, na primer na

  • Kadrovsko področje
  • Nakupno področju
  • Proizvajalno področje (področje ustvarjanja učinkov)
  • Prodajno področje
  • Vodstveno področje

Ne glede na področje dela, ki ga opravljamo z delovnimi sredstvi, moramo tehnične naložbe deliti na

  • Začetne :
    • Pojavljajo se ob ustanovitvi organizacij in so enkratne.
    • Odločitev o njih sprejme pred ustanovitvijo organizacije.
    • Ni mogoče posebej izračunavati uspešnosti njihovega posameznega dela ker so neločljiva celota.
  • Za splošne izboljšave :
    • Pripomorejo k boljšim delovnim, zdravstvenim in varnostnim razmeram v organizaciji pa tudi k boljši ureditvi njenega okolja, na primer z ureditvijo poti, parkirnih prostorov in tako naprej.
    • Niso najpomembnejše njihove gospodarske posledice.
    • O njih se ni mogoče odločati zgolj na podlagi gospodarskega izračuna.
  • Za nadomestitev :
    • Zamenjamo stara in izrabljena delovna sredstva za istovrstna nova.
    • Ne štejejo popravila, ki le z zamenjavo izrabljenih sestavnih delov ohranjajo prvotno usposobijenost delovnih sredstev za uporabo.
    • SRS določajo, da stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti sredstva, najprej zmanjšajo dotlej obračunani popravek vrednosti takšnega sredstva in le razlika je strošek obračunskega obdobja.
  • Za izpopolnitev
    • Zamenjamo še neizrabljena delovna sredstva za nova, ki pa omogočajo zmanjšanje stroškov ali vsaj preprečujejo njihovo povečevanje, ki bi bilo pri starih delovnih sredstvih zaradi spremenjenih okoliščin neizogibno.
    • Sem štejemo tudi tako imenovane prenovitve in preureditve starih delovnih sredstev; stroški, ki se pri tem pojavijajo, niso vračunani v istem obdobju, temveč se kot dolgoročne naložbe spajajo z dotedanjo vrednostjo delovnih sredstev in se hkrati z njo amortizirajo.
  • Za razširitev
    • Organizacija kupuje dodatna delovna sredstva ali nadomešča obstoječa delovna sredstva z novimi, ki omogočajo povečanje obsega dotedanje dejavnosti.
    • Tudi nakupi delovnih sredstev, ki odpravljajo tako imenovana ozka grla.
  • Za preusmeritev.
    • Kadar organizacija kupuje dodatna delovna sredstva ali nadomešča delovna sredstva z novimi, da bi lahko začela na primer proizvajanje kake nove vrste proizvodov, ki ga starejša delovna sredstva ne omogočajo.
    • Naložbe, ki izboljšujejo kakovost proizvodov in s tem pripomorejo k višjim, vendar še dosegIjivim prodajnimcenam.

Tehnične naložbe za splošne izboljšave in nadomestitve ustvarjajo ali ohranjajo zadovoljive okoliščine za nadaljnje poslovanje in navadno ne povečujejo poslovnega izida, tiste za izpopolnitev, razširitev in preusmeritev pa je treba nujno proučevati prav glede na to.

Poleg odločitev o nakupu poznamo še odločitve o amortizaciji, prodaji oz. odtujitvi :

  • Odločitve o nakupu delovnih sredstev
  • Odločitve o spreminjanju vrednosti delovnih sredstev
  • Odločitve o odtujitvi delovnih sredstev.

Torej so poslednice tehničnih naložb naslednje :

  • V vsaki organizaciji imajo tehnične naložbe, ki jih ne izvajajo zaradi gospodarskih koristi. Zato odločltev o njihovem izvajanju ni sprejeta na podlagi gospodarskih sodil, temveč na podlagi njihovega splošnega učinka na delo in živijenje ljudi.
  • Večina organizacij je ustanovljena z namenom trajnega delovanja. Delovna sredstva, ki jih je organizacija pridobila za uporabo s tem namenom, imajo omejeno dobo koristnosti. Zato je za delovanje organizacije nujno treba zagotavljati, da bodo izrabljena, dotrajana ali zastarela delovna sredstva zamenjana z novimi. Oblikovanje amortizacije ima tudi ta namen. Tehnične naložbe za nadomestitev so sicer gospodarske naložbe, vendar smo njihovo donosnost proučevali pri začetni odločitvi. Ker omogočajo le zagotavljanje delovanja organizacije v prvotnem obsegu, o njihovi zamenjavi ne odločamo z gospodarskimi sodili, temveč preprosto ugotovimo, da so sredstva dotrajana in da jih je zato treba nadomestiti, razen seveda, če želi organizacija prenehati poslovati.
  • Vsaka organizacija, ki se ne širi, je obsojena na propad. Zato ima vsaka organizacija tudi tehnične nalobe, ki omogočajo razširitev proizvajanja in s tem razširitev možnosti prodaje. Poleg tega pa se v organizaciji stalno prizadevajo zmanjšati stroške in s tem povečati dobiček. Ponavadi se taki premiki lahko dosežejo z novimi tehničnimi naložbami, in redkokdaj le z iskanjem notranjih rezerv in na tej podlagi zmanjševanjem stroškov. Za takšne naložbe pa se organizacija odloči le, če so žrtvovane vrednosti manjše od koristi.

Sklenemo lahko, da morajo biti med tistimi tehničnimi naložbami, ki jih nujno ocenjujemo po gospodarskih sodilih, tiste za razširitev, posodobitev in izpopolnitev.

Organizacija lahko pridobiva nova delovna sredstva na različne načine

  • Lahko jih kupi na trgu
  • Lahko jih izdela sama
  • Lahko jih vzame v najem ali tudi v zakup
  • Lahko jih dobi brezplačno.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O NAKUPU DELOVNIH SREDSTEV

SODILA ZA ODLOČANJE O NAKUPU DELOVNIH SREDSTEV

Ukvarjali se bomo le s sodili :

  • Tehničnih naložb za zamenjavo in izpopolnitev
    Ali obdržati staro delovno sredstvo, ki ga je morda treba celo popraviti, ali ga, nasprotno, zamenjati z novim.
  • Tehničnih naložb za razširitev in preusmeritev.
    Ali sploh kupiti kako delovno sredstvo, in o izbiri med mogočimi različicami.

Posamezno naložbeno različico moramo izbrati na podlagi ustreznega sodila, ki mora

  • Omogočiti, da med predlogi izberemo najbolj dobičkonosnega
  • Zagotoviti, da ne bo sprejet predlog z dobičkonosnostjo, ki ne dosega okoliščinskih (oportunitetnih) stroškov
  • Kadar nima organizacija dovolj denarja in mora zaradi sprejetja nekega projekta zavrniti drugega; okoliščinski stroški so tako imenovano izločilno sodilo, na podlagi katerega neki projekt izločimo, zavrnemo, ker ne ustreza najmanjšim zahtevam glede dobičkonosnosti.

Obstajata dve vrsti sodil :

  • Gospodarska sodila, katerih podlaga so računovodski podatki o dobičku in vloženih sredstvih, in finančna sodila, ki temeljijo na računovodskih podatkih o denarnih tokovih.
  • Računovodska sodila ki temeljijo na sedanji vrednosti.

GOSPODARSKA SODILA NALOŽBENJA

Med gospodarskimi sodili naložbenja je najbolj znan koeficient dobičkonosnosti naložb, ki ga izračunamo tako, da letni (čisti) dobiček, ki naj bi bit posledica novenaložbe, primerjamo z njeno vrednostjo.

V imenovalcu lahko upoštevamo :

  • Nabavna vrednost naložbe
    Ne upošteva, da lahko znesek amortizacije, ki ga dobimo povmjenega s prodajo proizvodov in storitev, uporabimo za druge naložbe, ki bodo prinašale dobiček. Tako je lahko odpisana vrednost upoštevana večkrat
  • Povprečna neodpisana vrednost v dobi koristnosti
    Ta je seštevek polovice začetne nabavne vrednosti in polovice preostale vrednosti ob koncu dobe koristnosti
  • Vsakokratna neodpisana vrednost
    Dobičkonosnost se iz leta v leto povečuje, iz česar bi izhajalo, da je sredstvo tem bolj dobičkonosno, čim starejše je, kar pa gotovo ne drži.

Težave na strani dobička (števca) :

  • Sredstva se lahko financirajo z lastnimi ali tujimi viri sredstev. Da bi lahko primerjali sredstva financiranim s tujimi in lastnimi med seboj, je treba upoštevati dobiček predodštetjem obresti. 
    O tem, ali naj organizacija financira sredstva s tujimi ali lastnimi viri sredstev, pa je treba sprejeti posebno odločitev v okviru finančnega področja nalog. Presojamo, ali predvideni dobiček omogoča pokrivanje dodatnih stroškov obresti ali ne.
  • Ali upoštevati dobiček ali čisti dobiček. Bolje je upoštevati dobiček kot čisti dobičkek in sicer zato, ker država ponavadi spodbuja naložbe in v ta namen zmanjšuje davčno osnovo. Zato imajo organizacije vsaj zaradi nekaterih naložb manj davka, kot bi ga imele, če naložb ne biimele.

Različne naložbe lahko v posameznih delih dobe koristnosti prinašajo različne dobičke. Izračunati moramo povprečni dobiček, in sicer tako, da vsoto doblčkov iz vseh let delimo s številom let dobe koristnosti

Bistvena slabost koeficienta dobičkonosnosti kot sodila ne glede na način izračuna je, da ne upošteva različnih dobitkov iz posameznih delov dobe koristnosti in ne razlik v številu let, zato nas lahko zavede, da sprejmemo napačno odločitev.

Koeficient dobičkonosnosti se uporablja tudi za izračun dobičkonosnosti celotnih sredstev organizacije. V imenovalcu moramo upoštevati neodpisano vrednost osnovnih sredstev

FINANČNA SODILA NALOŽBENJA (INVESTIRANJA)

Pri gospodarskih sodilih izhajamo iz poslovnega izida, na katerega vplivajo tudi stroški, med njimi amortizacija; pri finančnih sodilih je temeljna kategorija denar, nato pa preučujemo denarne tokove, ki so lahko pozitivni ali negativni.

Pozitivni denarni tok je povezan z donosi (amortizacijo in dobičkom pa tudi preostalo vrednostjo), negativni pa z nabavno vrednostjo.

Med pogosto uporabljanimi sodili naložbenja (investiranja) je doba vračanja naložb.

DOBA VRAČANJA NALOŽB

Doba vračanja naložb je doba, v kateri se v obliki denarnih prejemkov, povezanih z amortizacijo in dobičkom, vrne nabavna vrednost naložbe.

Sodilo se uporablja v dveh različicah.

Upoštevamo računovodske podatke in ugotovimo dobo vračanja naložb po obrazcu:

                                      začetni naložbeni izdatki
Doba vračanja naložb =  ——————————————————————————————
                                     čisti prejemki v znesku letnega dobička in amortizacije

Kadar letni dobiček in letna amortizacija nista v vseh letih dobe koristnosti enaka, dobimo dobo vračanja naložb tako, da seštevamo letne zneske amortizacije in čistega dobička, dokler nista števec in imenovalec enaka.

Namesto računovodsko izračunanih denarnih tokov upošteva dejanske

Začetni izdatek pobotamo s prihodnjimi letnimi čistimi prejemki denarja spet bodisi v povezavi s čistim dobičkom in amortizacijo ali kako drugače. Doba vračanja naložb je zaporedno leto, ko je nabiralni (kumulativni) seštevek čistih prejemkov enak začetnemu izdatku.

Sodilo je slabo, ker ne upošteva

  • Čistih prejemkov iz naložbe po končani dobi vračanja naložb
  • Razlik v letnih čistih prejemkih in
  • Časovne vrednosti denarja.

Slabosti tako predstavljenega sodila lahko delno odpravimo tako, da čiste prejemke in izdatke razdonosimo (diskontiramo) na isti rok.

FINANČNA SODILA, KI UPOŠTEVAJO ZAMISEL SEDANJE VREDNOSTI

Za naložbene odločitve je značilno, da z njimi žrtvujemo neko vsoto denarja sedaj, da bomo imeli koristi v prihodnosti. Denar bo v prihodnosti najmanj toliko manj vreden, kolikor znašajo obresti za finančno naložbo.

Metoda, ki jo uporabljamo za izračunavanje sedanje vrednosti, se imenuje metoda diskontiranega denarnega toka.

Tako izračunamo:

Prihodnja vrednost= (sedanja vrednost) x (1+K)n
Sedanja vrednost= (prihodnja vrednost) : (1+K)n          
K = obrestna mera
n = čas (v letih ali celo mesecih)

Za ugotovitev sedanje vrednosti prevedemo z uporabo diskontnih faktorjev vse prihodnje čiste prejemke na začetno leto (označeno z 0).

Diskontna mera je po navadi izračunana iz obrestne mere na finančnem trgu vrednostnih papirjev.

ČISTA SEDANJA VREDNOST NALOŽB

Sodilo čista sedanja vrednost je razlika med čistimi sedanjimi prejemki, ki so posledica naložbe, in čistimi sedanjimi izdataki, ki jih je povzročila.

Dobičkonosnost nove naložbe mora biti večja od obrestne mere za netvegane finančne naložbe (denimo državne obveznice)

ČSV= (PV1 : (1+K)1)+(PV2 : (1+K)2)+(PV3 : (1+K)3)+(PVn : (1+K)n)-I0
ČSV = čista sedanja vrednost
PV = prihodnji čisti prejemki
K = razdonosevalna (diskontna) mera ali obrestna mera
n = trajanje naložbe
I0 = naložbeni izdatki (ki praviloma nastanejo le na začetku)

NOTRANJI ODSTOTNI KOEFICIENT DONOSNOSTI NALOŽB (INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI)

Notranji odstotni koeficient donosnosti je resnična obrestna mera za denar, ki je bil vezan v dobi koristnosti naložbe. To je obrestna mera, katere posledek je čista sedanja vrednost 0 (nič).

Notranji odstotni koeficient donosnosti je tisti, pri katerem velja enačba:

ČSV= (PV1 : (1+K)1)+(PV2 : (1+K)2)+(PV3 : (1+K)3)+(PVn : (1+K)n)-I0 = 0

Notranji odstotni koeficient donosnosti ugotovimo s poskušanjem in sicer ni čista sedanja vrednost enaka 0.

Odločitveno pravilo na podlagi sodila notranji odstotni koeficient donosnosti je: če je notranji odstotni koeficient donosnosti višji od diskontne mere, ki opredeljuje okoliščinske (oportunitetne) stroške kapitala, bo čista sedanja vrednost pozitivna, kar pomeni, da je naložba donosna.

Pomembno je , da pravilno opredelimo denarni tok : Amortizacija je namreč vračunana v nabavni vrednosti in s tem v začetnem izdatku. Kadar je obračunana in vračunana v ceno, pa to pomeni, da toliko denarja v organizaciji tudi ostane. Zato tako kot dobiček ali čisti dobiček sodi med prejemke.

PRIMERJAVA UPORABNOSTI SODILA NOTRANJI ODSTOTNI KOEFICIENT DONOSNOSTI IN SODILA ČISTA SEDANJA VREDNOST

Z obema namreč pridemo do istih ugotovitev glede donosnosti naložbe. Vendar se dogaja, da uporaba enega sodila drugačne izide kot uporaba drugega sodila.

KOEFICIENT ČISTE PREJEMKOVNOSTI

Je različica čiste sedanje vrednosti. Ugotovimo ga tako, da sedanjo vrednost prihodnjih čistih prejemkov delimo z naložbenimi izdtaki. Za sprejetje naložbe mora biti koeficient večji od 1. Ce je manjši, naložbe ne moremo sprejeti, če pa je enak 1, nam je glede njenega sprejetja vseeno.

Uporaba sodila čista sedanja vrednost za primerjavo uspešnosti naložb z različno dobo koristnosti

Uporaba sodila čista sedanja vrednost se zaplete, če dve naložbi nimata enake dobe koristnosti.

Za vrednotenje naložb z različnimi dobami koristnosti je v teoriji na voljo troje sodil:

  • Najkrajša skupna doba. Ugotovimo dobo, ki je skupna naložbam, o katerih se odločamo.
  • Enakovrednostni letni izdatki. Izdatki naložbi z različnima dobama koristnosti so med seboj primerijivi, če jih prevedemo v enakovrednostne letne izdatke. Enakovrednostne letne izdatke izračunamo po obrazcu:
  • Sedanja vrednost izdatkov = enakovrednostni letni izdatki x anuitetni koeficient za leto N po 0-odstotni obrestni meri

VPLIV SODIL ZA OCENJEVANJE NALOŽBENIH PROJEKTOV NA NAČRTNO RAZDELITEV KAPITALA

Potrebnih in dobičkonosnih naložbenih projektov je običajno več kot razpoložljivih denarnih sredstev. Tako stanje se imenuje racioniranje celotnega kapitala. in pomeni, da so začetni izdatki projektov, ki so glede na postavijena sodila za organizacijo ugodni, večji od razpoložljivih denarnih sredstev.

Pri načrtnem razdeljevanju celotnega kapitala se vodstvo organizacije odloči, kateri od sprejemijivih projektov bo uresničen.

Vzroki za nezadosten kapital so lahko znotraj ali zunaj organizacije.

  • Kadar organizacija (zaradi različnih vzrokov) samo omejuje naložbe, je tako stanje znano kot mehka načrtna razdelitev celotnega kapitala.
  • Kadar pa so vzroki za nezadosežken kapital zunaj organizacije (če ni mogoče dobiti posojila in tako naprej), se za tako stanje uporablja pojem trda načrtna razdelitev celotnega kapitala.

Vodstvo mora uporabiti razpoložljivi celotni kapital (lastni kapital in dolgoročna posojila), tako da bodo doseženi postavijeni cilji glede doseganja najvišje tiste sedanje vrednosti in tudi drugi, če jih organizacija ima.

Naložbena sodila morajo omogočati, da z njimi določimo vrstni red naložb, za katere bomo porabili celotni razpolžljivi kapital.

Proučevanje sodil je pokazalo, da je v ta namen najbolje uporabljati čisto sedanjo vrednost in koeficient čiste prejemkovnosti.

PROUČEVANJE VLOŽKOV IN KORISTI

Pri nekaterih organizacijah pa ni cilj poslovanja le dobiček, temveč ustvarjanje razmer za večjo blaginjo druže. Za njihovo ocenjevanje je razvito preučevanje vložkov in koristi (cost benefit analysis). Znano je predvsem kot metoda odbiranja naložbenih projektov v javnem sektorju. Takšni projekti so načeloma sprejeti zato, da bi pripomogli k povečanju blaginje družbe kot celote.

Proučevanje vidkov in koristi upošteva tudi merljive in nemerljive vložke in koristi ter posredne in neposredne vložke in koristi. Vsi se ovrednotijo in prevedejo v denarni tok.

Zaplete se le pri vrednotenju nedenarnih vložkov in koristi

PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED SODILI ZA OCENJEVANJE NALOŽBENIH PROJEKTOV

V praksi se uporabljajo vsa predstavljena sodila, vendar je najboljše čista sedanja vrednost, ker temelji na denarem toku in upošteva tudi časovno razsežnost vrednosti denarja.

Najslabše je ocenjen odstotni koeficient dobičkonosnosti. Slabosti:

  • Pri projektih, pri katerih čisti denarni tok ni vsako leto enak, je koeficient težko izračunati
  • Pri projektih, razen pri tistih, pri katerih je letni čisti denarni tok vsako leto enak, lahko dobimo čisto sedanjo vrednost 0, če uporabimo več notranji odstotnih koeficientov donosnosti, to pa velikokrat onemogoča izbiro najboljše različice
  • Notranji odstotni koeficient donosnosti predpostavlja, da je čisti denarni tok v celotni dobi koristnosti naložb enak; če za ocenjevanje naložbenih projektov uporabimo sodilo čista sedanja vrednost, lahko v posameznih obdobjih (letih) dobe koristnosti naložbe uporabimo različne diskontne mere. Spreminjamo jih skladno s spreminjanjem cen, stopnje negotovosti in stroškov kapitala.

Najboljše rezultate daje torej čista sedanja vrednost. Podobne izide dobimo tudi z uporabo sodila koeficient prejemkovnosti naložbe.

PREDRAČUNSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O NAKUPU DELOVNIH SREDSTEV

Odločitve o nakupu delovnih sredstev so med najzahtevneišimi poslovnimi odločitvami, ker z njimi posegamo tudi v bolj oddaljeno prihodnost, o kateri tedaj, ko odločamo, nimamo ustreznih informacij.

Čim bolj odmaknjeno je obdobje, za katero naj bi nekaj predvidevali, tem bolj je to predvidevanje negotovo.

Stroške ali izdatke, ki so povezani s posameznim delovnim sredstvom in je mogoče ugotoviti bolj ali manj natančno, v večini primerov pa je skoraj nemogoče posameznemu delovnemu sredstvu pripisati prihodke ali prejemke.

Razlike so pri ugotavljanju prihodkov ali prejemkov, ki jih omogočajo stroji, in prihodkov ali prejemkov, ki jih omogočajo zgradbe. In tudi prihodke ali prejemke pri posameznem stroju je težko razmejiti od prihodkov ali prejemkov pri strojev, ki prav tako sodelujejo pri proizvodnji na naslednjih stopnjah.

Zato je zaradi poenostavitve velikokrat treba kar predpostavljati, da so prihodki ali prejemki nespremenjeni, in iskati zgolj razlike v stroških ali izdtakih

NAČIN OBRAČUNAVANJA PLAČ

Nujno je treba upoštevati spremembo v kvalifikacijski sestavi zaposlencev, ki jo bo povzročila nabava delovnega sredstva; to pomeni, da so lahko že ob dani vrednosti take nove plače na zaposlenca drugačne.

Upoštevati je tudi treba da poslovna politika organizacije skrbi tudi za trajno realno povčevanje plač.

Torej je z letnim indeksom povečevanja plač na zaposlenca treba popraviti po posameznih letih začetno vrednost točke, po kateri so plače vštete med stroške, in s tem tudi izdatke posamezne naložbene različice. Ne smemo pozabiti všteti različnih prispevkov in davkov, ki so vezani na plače

DOPOLNJUJEJOČE, IZKLJUČUJOČE NALOŽBE IN NEODVISNE DRUGA OD DRUGE

Pri sestavljanju naložbenih predračunov in odločanju o njih upoštevati, da se nekatere naložbe med seboj

Dopolnjujoče se naložbe je treba obračunavati skupaj in zanje sestavljati skupni predračun.

Za izključujoče se in neodvisne naložbe je treba sestavljati ločene predračune

Naložbeni predračuni imajo lahko obliko preglednice; vanjo glede na to, da kot sodilo upoštevamo čisto sedanjo vrednost, vpišemo vse čiste prejemke in izdatke v nominalni in diskontirani vrednosti za vsako leto poslovanja posebej.

Med čiste prejemke se vštevata zneska amortizacije in dobička, ki ju omogoča nova naloždba.

Če gre za zamenjavo, se pri odločitvi, ali staro sredstvo zamenjati z novim, opiramo le na razliko med čistimi prejemki pri uporabi starega in čistimi prejemki pri uporabi novega delovnega sredstva.

Pri naložbenih odločitvah sta pomembna še dva problema:

  • Kako upoštevati negotovost pri prihodkih in odhodkih oziroma prejemkih in izdatkih v prihodnosti ter
  • Pri sestavljanju predračunov prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov je koristno, če upoštevamo tri različice: optimistično, srednjo in pesimistno, vsota vseh treh verjetnosti pa mora biti enaka 1.

Kako upoštevati splošni dvig cen pri prihodkih in odhodkih oziroma prejemkih in izdatkih.

  • Nominalne zneske popravimo s pričakovanimi indeksi cen.
  • Splošni dvig cen zanemarimo in domnevamo, da se ne izraža v čistih prejemkih; če se nabavne cene zvišajo, organizacija za iste zneske praviloma zviša tudi prodajne cene; to pomeni, da se ob takšni domnevi vsota amortizacije in dobička ne spremeni.

OBRAČUNSKE INFORMACIJE O KUPLJENIH DELOVNIH SREDSTVIH

Ko je odločitev o nakupu delovnega sredstva sprejeta, je treba njeno izvajanje spremljati v dveh smereh:

  • Ali uresničeni znesek naložbe v novo delovno sredstvo ustreza načrtovanemu
  • Ali so upoštevani določeni roki pri začetku uporabe novega delovnega sredstva
  • Ali je sredstvo izrabljeno v obsegu, v katerem je bilo načrtovano
  • Ali dobiček in amortizacija, ki sta v posameznem letu dosežena z novim delovnim sredstvom, ustrezata načrtovanemu znesku.

Obračuni naložb v novo delovno sredstvo, ki so sestavljeni na primer kot preglednica, ki kaže načrtovane zneske, uresničene zneske in razliko. Če traja zidava ali izdelava delovnega sredstva dalj časa, ni koristen samo obračun ob njegovi dokončni usposobitvi za uporabo, temveč tudi obračun opravijenih del na njem ob določenih rokih. Vendar začasni obračuni že opozarjajo, da zidava ali izdelava delovnega sredstva zaostaja za roki ali presega odobrene zneske. Končni obračun pa neizpodbitno pokaže, kakšna je uresničena naložba v novo delovno sredstvo, usposobljeno za uporabo. Odmike bi bilo treba pojasniti in ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da so nastali. Če je kako delovno sredstvo usposobijeno za uporabo kasneje, kot je bile predvideno, so določena denarna sredstva, ki bi drugod lahko dajala rezultate, dalj časa brez koristi vezana.

Predračunska vrednost se lahko preseže zaradi zvišanja cen, povečanja obsega del, nepredvidenih del, spremembe valutnega tečaja denarja ob uvozu ali spremembe uvoznih dajatev.

Ugotavljati jo je mogoče :

  • Že pred začetkom del na novih delovnih sredstvih
  • Med izvajanjem teh del ali
  • Ob koncu njihovega izvajanja.

Povečani naložbeni zneski imajo na uspešnost organizacije številne negativne vplive.

  • Zahtevajo dodatna sredstva, zato se mora ali odpovedati novi naložbi ali pa dobiti v banki posojilo. Obresti zmanjšujejo dobiček. Anuiteta, ki zajema poleg dolga še obresti, pomeni negativni denarni tok, ki zmanjšuje plačilno sposobnost organizacije
  • Odpovedovanje načrtovanim naložbam lahko ogrozi proizvajalni proces
  • Poleg tega se poveča amortizacija, kar na koncu povzroči povišanje cen

Preprečiti je treba, da bi, denimo, izvajalci naložb, ko se potegujejo za izvajanje kake naložbe, postavili nizko ceno, med izvajanjem pa ceno dvigovali, češ da je manj gospodarske škode, če se naložba, pri kateri so naložbeni zneski preseženi, nadaljuje, kot bi je bilo, če bi se ustavila.

PRESOJANJE, ALI NOVO DELOVNO SREDSTVO DAJE TAKŠEN POSLOVNI IZID, KOT JE BIL PREDVIDEN

Načeloma bi bilo treba prikazati obračune dobička in amortizacije z novim delovnim sredstvom za vsako leto posebej. To pomeni, da je treba izračunati odmike med načrtovanim in uresničenim zneskom dobička. Z amortizacijo običajno ni težav. Problem je, kako izračunati uresničeni dobiček iz posameznega delovnega sredstva. Običajno je to brezupno početje.

Kljub vsem težavam in pomanjkljivostim pa so obračuni uspešnosti naložb vendarle koristni.

  • Zavedanje, da bodo sestavljeni tudi obračuni uspešnosti naložb, spodbuja k natančnejšemu sestavljanju ustreznih predračunov.
  • Primerjava uresničenega z načrtovanim pripomore, da spoznamo nezaželen razvoj in ga tudi, kolikor je mogoče, zavremo.
  • Iz obračunov uspešnosti naložb vznikajo spoznanja, ki jih lahko s pridom uporabimo pri sestavljanju naslednjih predračunov, to pa vpliva na naslednje odločitve o naložbah.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O POVEZOVANJU TEHNIČNIH NALOŽBENIH ODLOČITEV Z DRUGIMI POSLOVNIMI ODLOČITVAMI

Tehnične naložbene so odvisne, zlasti ob razširitvi in preusmeritvi, tudi od možnosti na nakupnem trgu materiala in prodajnem trgu proizvodov – prav tem pa so nova delovna sredstva tudi namenjena. Tehnične naložbene odločitve vplivajo tudi na zaposlensko (kadrovsko), nakupno, proizvajalno in prodajno dejavnost in so torej povezane z odločitvami na teh področjih.

Posebej je treba opozoriti na povezavo naložbenih odločitev s finančnimi

Organizacija pridobi finančna sredstva, potrebna za nakup novega delovnega sredstva, s povečanjem (lastniškega) kapitala, z dolgoročnim posojilom ali preprosto z amortizacijo

Za dolgoročno posojilo je jasno, da je dobljeno povsem namensko; vprašanje je le, ali ga organizaciji uspe dobiti.

Za povečani kapital pa že ni zmeraj povsem jasno, ali je namenjen povečanju samo osnovnih ali tudi obratnih sredstev.

Zmeraj je namreč treba računati s tem, da povečanje proizvajanja ali prodaje zaradi novega delovnega sredstva povečuje tudi zaloge in terjatve. Tako je treba rešiti vprašanje financiranja dodatnih obratnih sredstev

Treba je torej odločati o posameznih različicah nakupa osnovnih sredstev v povezavi s povečanimi obratnimi sredstvi, ki jih povzročajo.

  • Če se zaradi nakupa novega delovnega sredstva pri danem poslovanju zmanjšajo dotedanja potrebna obratna sredstva, je sodilo za odločitev v prid novega delovnega sredstva tako:
    (Sedanja vrednost prejemkov v zvezi s povečnim čistim dobičkom in amortizacijo zaradi uporabe novega delovnega sredstva ter njegovo preostalo vrednostjo) > (sedanja vrednost izdatkov za nabavno vrednost novega delovnega sredstva, zmanjšano za prodajno vrednost starega sredstva in za znesek zmanjšanja potrebnih obratnih sredstev)
  • Če se zaradi nakupa novega delovnega sredstva pri danem poslovanju povečajo dotedanja potrebna obratna sredstva, pa je sodilo za odločitev v prid novega delovnega sredstva tako:
    (Sedanja vrednost prejemkov v zvezi s povečanim čistim dobičkom in amortizacijo zaradi uporabe novega delovnega sredstva, njegovo preostalo v vrednostjo in razpustom povečanih obratnih sredstev) >(sedanja vrednost izdelkov za nabavno vrednost novega delovnega sredstva in povečana obratna sredstva, zmanjšano ta prodajno vrednost delovnega sredstva)
  • Če pa imamo opraviti z nakupom delovnega sredstva za razširitev ali preusmeritev, in ne zgolj za nadomestitev ali izpopolnitev, pa je izhodiščno sodilo za odločanje zaradi neizogibne potrebe po povečanju obratnih sredstev treba spremeniti, in sicer:
    Sedanja vrednost prejemkov v zvezi s čistim dobičkom in amortizacijo zaradi uporabe novega delovnega sredstva, njegovo preostalo vrednostjo in razpustom potrebnih obratnih sredstev) >(sedanja vrednost izdatkov za nabavno vrednost novega delovnega sredstva in povečanje obratnih sredstev)

FINANCIRANJU OSNOVNIH SREDSTEV Z AMORTIZACIJSKIMI SREDSTVI

Amortizacijska sredstva so bila doslej na žiro računu. Le organizacija plačala račun za novo delovno sredstvo, se bodo nedvomno zmanjšala obratna sredstva. Moramo se vprašati, kako se bo njihova uporaba pokazala v rednem poslovanju organizacije

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O SPREMINJANJU VREDNOSTI IN ODTUJEVANJU DELOVNIH SREDSTEV

VZROKI IN SMERI SPREMINJANJA VREDNOSTNEGA IZKAZOVANJA DELOVNIH SREDSTEV

Amortizacijo je treba obračunavati zaradi fizčine obrabe in staranja delovnih sredstev – fizičnega, tehničnega in gospodarskega.

Potroškov delovnih sredstev natanko ni mogoče izmeriti, temveč jih le predvidevamo glede na to, da je doba koristnosti vsakega delovnega sredstva omejena in da prav omenjenivzroki vplivajo nanjo.

Če te potroške, ki so izraženi z amortizacijsko stopnjo, pomnožimo z ustrezno nabavno vrednostjo delovnih sredstev ali njihovo amortizacijsko osnovo, dobimo znesek njihove amortizacije.

Če je upoštevana premajhna amortizacijska osnova ali prenizka amortizacijska stopnja, je tudi amortizacija obračunana premalo; iz finančnega zornega kota ne omogoča več vrnitve vloženih denarnih sredstev v njihovem prvotnem realnem znesku, iz gospodarskega pa ne nadomestitve prvotnih delovnihsredstev

V celotni dobi koristnosti je amortizacija sicer lahko obračunana realno, vendar v nekaterih letih preveč in v drugih premalo.

Neodpisano vrednost delovnih sredstev je mogoče spremeniti v denarno obliko tudi brez samega obračunavanja amortizacije, če jih prodamo.

Lahko so delovna sredtsva dana v najem.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČITVE O METODAH OBRAČUNAVANJA AMORTIZACIJE

Na odločitve o izbrani metodi amortiziranja veliko vpliva davek od dohodkov.

Znesek davka bo ob nespremenjenih davčnih stopnjah v celotni dobi koristnosti proučevanega delovnega sredstva dan in nanj ne vpliva uporabljena metoda amortiziranja.

Če pa se delovno sredstvo hitreje amortizira, kar seveda ne pomeni, da tudi prej ne ustreza več za nadaljnjo uporabo, je v začetnih letih njegove dobe koristnosti treba obračunati manjše davke, v kasnejših pa večje kot sicer.

Če nato iščemo z diskontiranjem sedanjo vrednost izdatkov v zvezi z obračunanimi davki, bomo ugotovili, da hitreje amortiziranje delovnega sredstva zmanjšuje njegovo sedanjo vrednost, to je povečuje uspešnost naložbene različice.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O PRODAJI DELOVNIH SREDSTEV

Med naložbene odločitve spada tudi odločitev o tem, ali še uporabljati kako delovno sredstvo ali ga, nasprotno, prodati.

Tudi tu je problem neposredne merljivosti prihodkov.

Sodilo v prid prodaje je tako:

(Prejemki iz prodajne vrednosti delovnega sredstva) > (sedanja vrednost prejemkov v zvezi s čistim dobičkom in amortizacijo iz nadaljnega poslovanja z delovni sredstvom)

Pomembna le razlika med prejemki iz prodajne vrednosti delovnega sredstva in sedanjo vrednostjo prejemkov v zvezi s čistim dobičkom in amortizacijo, ki jo je mogoče pričakovati zaradi nadaljnje uporabe delovnega sredstva.

Čisti dobiček in amortizacijo, ki se bosta pojavila v zvezi z uporabo proučevanega delovnega sredstva v naslednjih letih, lahko izračunamo na več načinov.

  • Prvi :
    • Ugotavljamo celotni znesek prihodkov in odhodkov z davkom od dobička v organizaciji, ki bi se pojavili, če bi uporabljala med drugim tudi proučevano delovno sredstvo
    • Odštejemo celotni znesek prihodkov in odhodkov z davkom od dobička, ki bi se pojavili, če proučevanega delovnega sredstva ne bi več uporabljala
    • Razliki je seveda treba prišteti amortizacijo tega delovnega sredstva.
  • Drugi
    • Iščemo samo razliko med dodatnimi prihodki od danega delovnega sredstva in dodatnimi stroški (brez amortizacije, toda z davkom od dobička), ki jih povzroča
    • Ta razlika nam pove, kolikšen je čisti dobiček skupaj z amortizacijo, ki izhaja iz proučevanega delovnega sredstva.
    • Dodatni stroški v zvezi z danim delovnim sredstvom so povečini stroški, ki so za organizacijo kot celoto spremenljivi (električne energije), ne izključujejo nekaterih stalnih stroškov, na primer zavarovalnih premij
    • Čisti dobiček z amortizacijo, je treba diskontirati.

Čim ugotovimo presežek te prodajne vrednosti delovnega sredstva nad sedanjo vrednosajo prejemkov, ki so povezani s čistim dobičkom in amortizacijo v zvezi z uporabo danega delovnega sredstva, je bolje, če delovno sredstvo prodamo, kot da bi ga obdržali.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O DAJANJU DELOVNIH SREDSTEV V NAJEM

Čistega dobička in amortizacije ni mogoče primerjati kar preprosto z najemnino. Delovno sredstvo bo še zmeraj povzročalo nekatere stroške (zavarovalne premije, obresti, vzdrževanje). Torej je od prejete najemnine najprej treba odšteti vse stroške, vendar ne tudi amortizacije.

Ker se te vrednosti pojavljajo v različnih Ietih, jih spet kaže diskontirati.

Sodilo za odločanje v prid najema je torej:

(Sedanja vrednost prejemkov v zvezi z najemnino, zmanjšana za stroške delovnega sredstva) > (sedanja vrednost prejemkov v zvezi s čistim dobičkom iz nadaljnega poslovanja z delovnim sredstvom)

Kadar se organizacija odloča o tem, ali delovno sredstvo še uporabljati v poslovnem procesu ali ga odtujiti, se mora odločiti,

  • ali sredstvo še naprej uporabljati v poslovnem procesu
  • ali ga odtujiti, pri čemer mora pretehtati možnosti
    • prodaje in
    • najema.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O POSOJILU ALI NAJEMU DELOVNEGA SREDSTVA

Naložbe je mogoče financirati iz lastnih virov ali z zadolževanjem, torej s posojilom ali z najemom.

Ločimo dvoje vrst najema, finančnega in poslovnega.

  • Pri finančnem najemu mora najemnina pokriti vse stroške v zvezi s sredstvom, danim v najem, in zagotoviti najemojemalcu tudi dobiček.
  • Pri poslovnem najemu je najemnina ponavadi manjša, saj pogodbeni stranki računata, da bo sredstvo vrnjeno pred iztekom dobe koristnosti, s tem pa omogočena prodaja tega sredstva ali ponovni najem.

Pri najemu pa je dogovorjena najemnina, ki je tudi negativni denarni tok za najemojemalca.

Pri posojilu je dogovorjeno, da bo posojilojemalec v obliki obrokov odplačeval glavnico in dogovorjene obresti, kar bo njegov negativni denarni tok.

Organizacija se odloči za najem, ne za posojilo, če so prihodnji izdatki po sedanji vrednosti v zvezi z najemom manjši od prihodnjih izdatkov v zvezi s posojilom in lastništvom sredstva po sedanji vrednosti.

Na odločitev med obema bistveno vpliva tudi davčna ureditev države, zato jo je treba upoštevati.

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O USPEŠNOSTI UPORABE DELOVNIH SREDSTEV

Predračunom sledijo ustrezni obračuni. Izvajanje naložbe in njene učinke je treba spremljati na podlagi denarnega toka ali koeficienta dobičkonosnosti, poleg tega pa še najmanj iz dveh zornih kotov :

  • S končnim obračunom naložbe ugotovimo.
    • Ali naložbeni izdatki ustrezajo načrtovanim in ali so bili načrtovani roki za začežetek obratovanja upoštevani. S tem ugotovimo tudi vzroke za težave pri plačilni sposobnosti in vzroke za višjo amortizacijsko osnovo delovnega sredstva.
    • Kdaj so dane tehnične možnosti za vkijučitev sredstva v proizvajalni proces in kdaj so resnično izrabljene.
    • Kolikšen je izpad proizvajanja in prodaje zaradi tega, ker niso bili upoštevani roki za dokončanje delovnega sredstva, in zaradi tega, ker (iz različnih vzrokov) ni bilo vkijučeno v proizvajalni proces v načrtovanem roku
    • Razčeniti je treba odmike med uresničenim in načrtovanim ter ugotoviti, kdo je odgovoren zanje. Kdo je kriv, da so bila denarna sredstva vezana v delovnem sredstvu, s katerim nismo pridobivali koristi
  • Ali amortizacija in čisti dobiček, dosežena v posameznem letu, ustrezata načrtovanima. Pri tem je treba upoštevati, da so odmiki lahko posledica drugačne metodike, drugačnih razmer, napačnih predvidevanj ali pa celo napačnih poti, ki so bile sprejete za doseganje ciljev.

Na uspešnost delovnih sredstev pa bistveno vpliva tudi izraba zmogljivosti Kot temeljni kazalnik uspešnosti uporabe delovnih sredstev se pojavlja stopnja izrabe njihove zmogljivosti.

K=(standardni stroški uresničene količine poslovnih učinkov v izrabljenem času delovnih sredstev) / (standardni stroški možne količine polovnih učinkov v razpoložljivem času delovnih sredstev)

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top