Za nekatere vrste vrednostnih papirjev bomo glede na značilnosti denarnega toka prikazali prirejeno enačbo sedanje vrednosti
VREDNOTENJE OBVEZNIC
Obveznica je pogodba v kateri se izdajatelj zaveže, da bo plačal serijo obresti in odplačal glavnico, ko obveznica dospe. Vendar se obveznice kar močno razlikujejo glede na način plačila obresti in glavnice.
BREZKUPONSKA OBVEZNICA
Do dospetja imetniku ne prinaša ničesar. Vrednost je torej enaka sedanji vrednosti zneska ki bo izplačan ob dospetju.
OBIČAJNA OBVEZNICA S KUPONI
Kupon predstavlja letne obresti, ob dospetju pa se izplača tudi glavnica.
Primer 2, Primer 6, Primer 7, Primer 14, Primer 17
OBVEZNICA BREZ DOSPETJA
Način izračuna vrednosti je enak kot pri delnicah. Glavnica nikoli na zapade, ob koncu vsakega obdobja pa prinese donos.
VREDNOTENJE DELNIC
Delnice se od obveznic ločijo v tem da :
- So vrednostni papir brez dospetja
- Denarni donosi delnice niso obljubljeni v točno določeni višini.
- Donosi delnice so v dveh oblikah : v obliki dividende in v obliki porasti cene delnice, kar je posledica zadržanja – reinvestiranja dobička.
SPLOŠNA ENAČBA
Divt – prejeta dividentana koncu obdobja t
r – donos
Iz enačbe sledi, da so za določitev vrednosti delnice pomembne samo izplačane dividende. Vendar pa je v praksi nemogoče napovedati dividende za neskončno obdobje, zato se v praksi uporabljajo bolj praktični izračuni, ki temeljijo na določenih predpostavkah.
ENAKE DIVIDENDE
Predpostavljamo, da bodo dividende vedno enake, zahtevano stopnjo donosa pa poznamo. Iz splošne enačbe potem sledi, da je vrednost delnic
Enačba je primerna za približne ocene vrednosti. Še najbolj je primerna za ocene vrednosti prednostnih delnic, ker za njih velja, da so dividende res vedno enake.
ENAKOMERNA RAST
Bolj realno je predpostaviti, da bodo dividende v naslednjem obdobju porasle za enak odstotek (q). Vrednost prve dividende (Div0) pa poznamo. Vrednost delnice je torej :
Div0 – prva, znana dividenca
q – enakomerna stopnja rasti
r – zahtevana stopnja donosa
Ker ni verjetno, da bi bila stopnja rasti dividend neskončno dolga, lahko prejšnjo enačbo poenostavimo :
Primer 11, Primer 12, Primer 19
SESTAVLJENA ENAČBA
Najbolj natančen izračuna pa se v praksi poskuša čimbolj natančno in za čim več obdobij, oceniti prihodnje dividende. Za vnaprejšnja obdobja, do neskončnosti, pa se uporabi predpostavka o enaki stopnji rasti. Torej gre za kombinacijo splošne enačbe in enačbe enakomerne rasti.
Iz te enačbe sledi, da smo ocenili dividende za 4 obdobja in jih diskontirali. Za peto in vsa naslednja obdobja pa smo predpostavili enakomerno rast dividende in jo diskontirali.
Primer 4, Primer 13, Primer 18
DRUGO
Primer 21, Primer 5 (ta je že v statističnih metodah), Primer 16