ZUNANJA REVIZIJA – NAČRTOVANJE REVIZIJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Da bi revizija čimbolj uspešna potekala, jo je potrebno načrtovati. Tako se pred pričetkom revizije določi revizijska strategija in pripravi načrt revizije.

Načrt revizije je pomemben ker :

  • Omogoča revizorju, da več časa posveti pomembnejšim področjem
  • Pomaga pravočasno zaznati morebitne probleme
  • Pomaga organizirati revizijo tako da bo ta uspešna
  • Pomaga izbrati primerne sodelavce z ustreznimi izkušnjami
  • Pomaga usklajevati delo med revizorjem in sodelavci

Vrsta in obseg revizije je odvisna od obsega in velikosti organizacije. Odvisna je tudi od izkušenj članov skupine iz prejšnjih revizij. Načrtovanje je kontinuiran proces in se začne običajno takoj po dokončanju prejšnje revizije. Revizor se lahko o izvedbi določenih delov revizije dogovarja z vodstvom z namenom, da bi olajšal izvedbo revizije, vendar pa je potrebno paziti, da ne ogrozimo uspešnost revizije, ki bi jo npr. povzročil dogovor, ki bi vnaprej določal čas in vrsto revizije, saj tako revizijski postopki lahko postanejo preveč predvidljivi.

UDELEŽBA KLJUČNIH ČLANOV DELOVNE SKUPINE

Pooblaščeni revizor in vsi ključni člani revizijske skupine morajo biti vključeni v načrtovanje revizije. Na ta način pride do izmenjave izkušenj, poveča pa se tudi uspešnost in učinkovitost načrtovanja. Pri tem se revizijska skupina posvetuje tudi o tem, kolikšna je verjetnost, da so računovodski izkazi organizacije napačni.

PRIPRAVLJALNA DELA

Pripravljalna dela omogočajo revizorju ohranjati neodvisnost. Izogne se možnosti, da pride do sporov z vodstvom, ki bi onemogočalo dokončanje revizije.

Pred začetkom revizije mora revizor :

  • Izvesti postopke ki jih predvideva MSR 220 glede ohranjanja povezave z naročnikom. Pomeni, da se mora revizor prepričati ali so bili izvedeni postopki v zvezi s sprejemom posla. Informacije ki jih mora preveriti so naslednje :
    • Neoporečnost glavnih lastnikov, poslovodstva
    • Ali je revizijska skupina ustrezno usposobljena in ali ima čas za izvedbo
    • Ali podjetje in delovna skupina izpolnjujeta etične zahteve
    • Ali obstajajo zadeve iz prejšnjih in sedanje revizije, ki vplivajo na ohranjanje razmerja z naročnikom.
  • Preveriti mora ali sestava delovne skupin oz. sama revizija zadostuje etičnim standardom in zahtevam po neodvisnosti. Etičnost in neodvisnost je potrebno preverjati pred vsako revizijo posebej in mora biti dokončana pred koncem revizije. Po ponavljajočih revizijah se ti postopki običajno začnejo že po koncu prejšnje revizije.
  • Podpisana mora biti pogodba v kateri je opredeljeno
    • Cilj in področje revidiranja
    • Revizorjeva odgovornost
    • Odgovornost poslovodstva
    • Določitev okvirja računovodskega poročanja
    • Izjava da lahko nastopijo takšne okoliščine, da se bo poročilo razlikovalo od pričakovanega
    • Po Zakonu o revidiranju pa mora pogodba vsebovati :
      • Navedba članov revizijske skupine
      • Načrtovan čas razdeljen po članih revizijske skupine
      • Ceno razdeljeno po članih revizijske skupine
      • Določilo, da revizijska družba na koncu sestavi obračun ur razdeljenih po članih revizijske skupine
      • Cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev

NAČRTOVANJE REVIZIJE

STRATEGIJA

Revizor določi revizijsko strategijo v kateri se določi obseg, čas in usmeritev strategije in je podlaga za načrt revizije.

Pri določanju strategije mora revizor upoštevati :

  • Značilnost revizijskega posla in od tega odvisen obseg
  • Določi cilje poročanja zaradi načrtovanja časa revizije
  • Določi vrsto, čas in obseg potrebnih dejavnikov. Pomeni da mora ugotoviti, koliko ima na voljo dovolj izkušenih članov za tvegana področja. Ali bo moral vključevati izvedence. Koliko ima na voljo članov skupine, ki bodo opazovali npr. štetje zalog. Kdaj bodo ti člani na voljo? Kako člane revizijske skupine uporabljati, nadzirati? Kdaj bodo potekali sestanki revizijske skupine.
  • Pri revizijah majhnih družb, lahko revizijo opravi tudi zelo majhna skupina ljudi. Usklajevanje in komuniciranje med člani revizijske skupine je lažje.

REVIZIJSKI NAČRT

Revizijski načrt vsebuje :

  • Vrste, čas in obseg načrtovanih postopkov ocenjevanja tveganja kot določa MSR 315
  • Vrste, čas in obseg nadaljnih revizisjkih postopkov kot to določa MSR 330
  • Drugih načrtovanih revizijskih postopkov

Revizijski načrt je podrobnejši od revizijske strategije. Zajema vrsto, čas in revizijske postopke, ki jih morajo opravit člani revizijske skupine. Načrtovanje takšnih revizijskih postopkov poteka med potekom revizije. Tako npr. načrtovanje ocene tveganje poteka zgodnji fazi revidiranja, načrtovanje nadaljnih postopkov pa poteka med revidiranjem, saj je potek odvisen od rezultatov ocenjevanja tveganja.

Revizor lahko med revizijo strategijo in načrt po potrebi spremeni zaradi nepričakovanih dogodkov oz. spremenjenih okoliščin. To se zgodi v primeru, če revizor pridobi informacije, ki se razlikujejo od tistih, s katerimi je razpolagal pri načrtovanju revizije.

Revizor tudi načrtuje vrsto, čas in obseg usmerjanja in nadziranja članov delovne skupine oz. pregled njihovega dela. Odvisno je predvsem od velikosti organizacije in področja revizije, ocenjenih tveganj pomembno napačne navedbe in sposobnosti članov revizijske skupine. MSR 220 vsebuje podrobnejša navodila o usmerjanju in nadziranju revizijskega dela.

Usmerjanje pomeni obveščanje članov delovne skupine o :

  • Njihovih obveznostih in etičnimi zahtevami.
  • Nalogah posamameznih članov revizijske skupine
  • Ciljih dela
  • Vrsti poslovanja
  • Vprašanjih povezanih s tveganji
  • Problemih ki se utegnejo pojaviti

Razprava med člani omogoča, da manj izkušeni člani pridobijo znanja od bolj izkušenih članov.

Nadziranje zajema

  • Sledenje napredovanemu delu
  • Ugotavljanje sposobnosti posameznih članov skupine in oceno ali imajo dovolj časa za delo in ali razumejo navodila
  • Obravnavanje bistvenih zadev, ki se dogajajo med revizijo
  • Prepoznavanje zadev s katerimi se morajo ukvarjati bolj izkušeni člani
  • Revizor je odgovoren da so pregledi izvedeni v skladu z usmeritvami in postopki za pregledovanje in sicer morajo bolj izkušeni člani pregledovati delo manj izkušenih. Pregled tako zajema naslednje presoje :
    • Ali je bilo delo opravljeno v skladu s strokovnimi standardi in zakonskimi zahtevami
    • So bile pomembne zadeva izpostavljene za nadaljne preučevanje
    • So potekala ustrezna posvetovanja in ali so bili sklepi dokumentirani
    • Ali obstaja potreba po spremembi vrste, časa in obsega opravljenjega dela
    • Ali opravljeno delo podpira sprejete sklepe in je primerno dokumentirano
    • Ali so dokazi zadostni in ustezni za podporo revizorjevemu poročilu
    • Najkasneje do datum revizorjeva poročila revizor pregleda dokumentacijo in razpravlja z revizijsko skupino ali so bili pridobljeni zadostni in ustrezni revizijski dokazi, ki podpirajo revizorjevo poročilo

DOKUMENTACIJA

Revizor vključi v revizijsko dokumentacijo celotno revizijsko strategijo, revizijski načrt, kakršnekoli bistvene spremembe strategije, do katere je prišlo med revizijo.

Dokumentacija o celotni revizijski strategiji je zapis ključnih odločitev, potrebnih za pravilno načrtovanje revizije in sporočanje pomembnih zadev revizijski skupini.

Dokumentacija o revizijskem načrtu je zapis načrtovane vrste, časa in obsega postopkov ocenjevanja tveganja. Je tudi zapis primernega načrtovanja revizijskih postopkov, tako da jih je mogoče pregledati in odobriti pred izvajanjem. Revizor lahko uporablja standardne revizijske programe ali revizijske kontrolne sezname, ki jih ustrezno prilagodi.

DODATNA PREUČEVANJA PRI ZAČETNIH REVIZIJSKIH POSLIH

Pred pričetkov prve revizije opravi revizor naslednja dela :

  • Izvede postopke ki jih zahteva MSR 220 v zvezi z odobritvijo povezave z naročnikom.
  • Če je prišlo do menjave revizorja, se poveže s prejšnim revizorjem v skladu z etičnimi zahtevami.
  • Pri začetni reviziji je običajno potrebno, da revizor razširi načrtovalne dejavnosti, ker običajno še nima predhodnih izkušenj z organizacijo. Tako lahko pri določanju revizijske strategije upošteva :
    • Dogovor z prejšnim revizorjem za sestanek in pregled delovnega gradiva če zakon to ne prepoveduje.
    • Vse važnejše zadeve v zvezi z začetno izbiro revizorja, poročanje o tem organom upravljanja,  obravnava s poslovodstvom
    • Izpelje revizijske postopke, potrebne za pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov v zvezi z začetnimi stanji.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top