PKP 5 (ZZUOOP) – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
Iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, ki pridejo v poštev za mala podjetja ( družbe z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki itd.)
- ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
- NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA
- UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO
- ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA
- IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA
- DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA
- IZVEDBA UKREPA ZAGOTOVITVE ZAŠČITNIH MASK
- TRAJANJE UKREPOV
NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA
še ni
UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO
KDO LAHKO UVELJAVLJA?
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije razen :
- proračunski uporabnik, ki ima več kot 70% prihodkov iz proračuna
- zavarovalniška ali finančna dejavnost, K skupina dejavnosti, 13.3.2020 ima več kot 10 zaposlenih
- tuja diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in podobno.,razen humanitarne oz. invalidske organizacije
UPRAVIČENI
Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 oz. 2020 se upoštevajo povprečni mesečni prihodki iz leta 2020 in leta 2019
Če sploh ni posloval v letu 2019, se upoštevajo povprečni mesečni prihodki leta 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020
Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOJEMALCA
Na zahtevo delodajalca se mora delavec vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.
OMEJITVE
Delavec ohrani vse pravice in obveznosti med čakanjem na delo. Če je bila plača znižana zaradi krajšega delovnega časa, se za izračun osnove za nadomestilo vzame plača v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega delovnega časa. Če izrabi pravico do dopusta ima za ta čas pravico do nadomestila plače.
Začasno čakanje na delo možno najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko podaljša do 30.06.2021
Napotitev delavca na čakanje je pisna
- določena mora biti čas začasnega čakanja na delo
- možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
- višina nadomestila plače
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Če delavec med začasnim čakanjem na delo pridobi pravico do nadomestila na podlagi bolniške, starševskega varstva ali drugo nadomestilo, nima pravice do nadomestila za začasno čakanje na delo.
Če pridobi delavec pred ali med napotitvijo na čakanje na delo pravico na kakšnega drugega nadomestila (bolniška, starševsko varstvo itd.) in je upravičen do dela s krajšim delovnim časom ter dobiva za ta čas nadomestilo, je upravičen do sorazmernega dela nadomestila za čas čakanja na delo. Delavec zadrži pravico do teh prejemkov kot da bi delal.
POSTOPEK
Vloga, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka lahko vloži najpozneje do 15. decembra 2020.
Delodajalec ne morem dobiti povračila nadomestila :
- nima plačanih davkov in prispevkov ali ne predlaga obračunov iz delovnega razmerja v zadnjih petih letih.
- če je v stečaju ali likvidaciji
Priložiti :
- oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja
- dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo
ZRSZ odloči v 15 dneh od oddaje vloge
Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Delodajalec :
- V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
- Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
- Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvesti ZRSZ.
- Ne sme začeti postopkov likvidacije med prejemanje ali v enakem obdobju po koncu prejemanja, to je povračila prejemal.
- Ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na čakanje
- Odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program reševanja presežkov sprejet pred 13.marcem 2020 in ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po nobenem zakonu.
Če tega ne stori mora vrniti povračilo nadomestila.
IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA
še ni
DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA
še ni