October 2020

PKP 5 (ZZUOOP) – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19

Uradni listi 105/2020, PIS

Iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, ki pridejo v poštev za mala podjetja ( družbe z omejeno odgovornostjo, samostojni podjetniki itd.)

NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA

še ni

UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

KDO LAHKO UVELJAVLJA?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije razen :

  • proračunski uporabnik, ki ima več kot 70% prihodkov iz proračuna
  • zavarovalniška ali finančna dejavnost, K skupina dejavnosti, 13.3.2020 ima več kot 10 zaposlenih
  • tuja diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in podobno.,razen humanitarne oz. invalidske organizacije

UPRAVIČENI

Delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.

Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019 oz. 2020 se upoštevajo povprečni mesečni prihodki iz leta 2020 in leta 2019

Če sploh ni posloval v letu 2019, se upoštevajo povprečni mesečni prihodki leta 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020

Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOJEMALCA

Na zahtevo delodajalca se mora delavec vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

OMEJITVE

Delavec ohrani vse pravice in obveznosti med čakanjem na delo. Če je bila plača znižana zaradi krajšega delovnega časa, se za izračun osnove za nadomestilo vzame plača v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega delovnega časa. Če izrabi pravico do dopusta ima za ta čas pravico do nadomestila plače.

Začasno čakanje na delo možno najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko podaljša do 30.06.2021

Napotitev delavca na čakanje je pisna

  • določena mora biti čas začasnega čakanja na delo
  • možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
  • višina nadomestila plače

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Če delavec med začasnim čakanjem na delo pridobi pravico do nadomestila na podlagi bolniške, starševskega varstva ali drugo nadomestilo, nima pravice do nadomestila za začasno čakanje na delo.

Če pridobi delavec pred ali med napotitvijo na čakanje na delo pravico na kakšnega drugega nadomestila (bolniška, starševsko varstvo itd.) in je upravičen do dela s krajšim delovnim časom ter dobiva za ta čas nadomestilo, je upravičen do sorazmernega dela nadomestila za čas čakanja na delo. Delavec zadrži pravico do teh prejemkov kot da bi delal.

POSTOPEK

Vloga, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka lahko vloži najpozneje do 15. decembra 2020.

Delodajalec ne morem dobiti povračila nadomestila :

  • nima plačanih davkov in prispevkov ali ne predlaga obračunov iz delovnega razmerja v zadnjih petih letih.
  • če je v stečaju ali likvidaciji

Priložiti :

  • oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja
  • dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo

ZRSZ odloči v 15 dneh od oddaje vloge

Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Delodajalec :

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
  • Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
  • Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvesti ZRSZ.
  • Ne sme začeti postopkov likvidacije med prejemanje ali v enakem obdobju po koncu prejemanja, to je povračila prejemal.
  • Ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na čakanje
  • Odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program reševanja presežkov sprejet pred 13.marcem 2020 in ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po nobenem zakonu.

Če tega ne stori mora vrniti povračilo nadomestila.

IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA

še ni

DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROKA

še ni

IZVEDBA UKREPA ZAGOTOVITVE ZAŠČITNIH MASK

NOVE OMEJITVE KI VELJAJO OD 24.10.2020 DALJE

Omejitev ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Vlada je sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki stopi v veljavo jutri. 24. oktobra 2020. Z dnem uveljavitve omenjenega odloka, preneha veljati Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji določa, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. V nadaljevanju naštevamo le nekatere, to so na primer nastanitvene storitve, igralnice, gostinske storitve, frizerske in kozmetične storitve, velnes storitve, storitve bazenov, kinematografske storitve, kulturne storitve, storitve fitnes centrov, storitve avtopralnic in podobno.

Izjema od tega pa so:

  • prodajalne z živili vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  • lekarne,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • drogerije, 
  • tržnice,  
  • prodajalne s hrano za živali,
  • program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
  • kmetijske prodajalne,
  • drevesnice in vrtnarije,
  • cvetličarne,
  • bencinski servisi,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material,
  • banke,
  • zavarovalniške storitve,
  • pošta,
  • dostavne službe,
  • trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
  • druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Ne glede na dejavnost, pa je dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6.00 in 21.00 uro. Dovoljena je tudi prodaja na daljavo (npr. spletna prodaja, naročilo po telefonu), kot jo ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.

Dejavnost priprave jedi in pijač brez časovne omejitve je dovoljena izključno:

  • primeru dostave jedi in pijač,
  • v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.

Dovoljene so tudi vse oblike ponudbe in prodaje blaga in storitev, ki so kot izjema navedene v drugih vladnih odlokih.

Izvajanje vseh dejavnosti je možno le pod pogojem, da se zagotovi minimalni možni stik s potrošniki, v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako je potrebno upoštevati vsa druga higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja ponudba ter prodaja blaga in storitev, se omeji na 20 m2 na posamezno stranko, ali na 1 stranko, v kolikor je prostor manjši od 20 m2.

Ponudnik blaga in storitev mora upoštevati zahtevano omejitev števila oseb na prostor. V nasprotnem primeru ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov oziroma opravljanje dejavnosti.

Odgovornost delodajalcev je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo ter spoštujejo in implementirajo navodila NIJZ.

Storitve nastanitvenih obratov (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih, kmetije ter marine) se ne smejo ponujati, izjemoma pa jih lahko koristijo:

  • osebe, ki zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti potrebujejo nastanitev,
  • tisti, ki opravljajo dejavnost javne službe v Sloveniji,
  • ter tuji državljani, ki v Slovenijo prihajajo s poslovnim razlogom, so predstavniki diplomatskih misij ali člani državniških delegacij.
  • osebe, ki so s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti napotene na zdravljenje
  • osebe, ki so s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti napotene, da v nastanitvenem obratu opravljajo zdravstveno dejavnost;
  • športniki, strokovni delavci v športu in osebe, ki opravljajo dopolnilno strokovno delo v skladu z Zakonom o športu.

Ponujanje nastanitvenih storitev je dovoljeno tudi za namen izvajanja ukrepov zaradi zajezitve okužbe s koronavirusom, in sicer v primeru izvajanja ukrepa osamitve, izolacije oziroma karantene.

Gostje, ki so ob uveljavitvi tega odloka že nastanjeni v nastanitvenem obratu, lahko storitev koristijo do njenega poteka.

Strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada Republike Slovenije ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi.

PROTI KORONA PAKET 5

Zaščitni ukrepi za trg dela in gospodarstvo

Podaljšanje subvencioniranja čakanja: S ciljem zaščite čim več delovnih mest, PKP5 podaljšuje interventni ukrep subvencioniranja čakanja na delu doma do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019.

Samozaposleni: Samozaposlenim, družbenikom, ki so poslovodne osebe in kmetom PKP5 zagotavlja mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. Oba ukrepa bosta trajala od 1. 10. do 31. 12. 2020, Vlada pa jih bo lahko podaljšala za obdobje največ šestih mesecev.

Višina mesečnega temeljnega dohodka bo znašala 1.100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020. Pogoj za mesečni temeljni dohodek bo upad prihodkov upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če upravičenec ni posloval v letu 2019, je do pomoči upravičen, če so se mu povprečni mesečni prihodki v leti 2020 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. V višini 250 evrov se jim povrne tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene.

Prevozniki: Tudi ukrepi s področja infrastrukture so namenjeni ohranitvi delovnih mest. Izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza bodo namreč upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16.3 do 11.5. niso mogli izvajati prevozov.

Nadomestilo plače zaradi varstva otroka (višja sila): Od 1. septembra 2020 dalje bo mogoče uveljavljati višje, 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno 5. razreda osnovne šole. Nadomestilo se zagotavlja tudi v primeru varstva otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine se zajema tudi oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (rejništvo).

Povračilo izplačanih nadomestil plač bo lahko uveljavljal vsak delodajalec, ki zaposluje delavce.

covid-19

SPREMEMBE ODLOKA O OMEJITVAH PONUJANJA BLAGA IN STORITEV IN ODLOK O OMEJITVAH PRI IZVAJANJU ŠPORTNE DEJAVNOSTI

OMEJITVE PONUJANJA BLAGA IN STORITEV

Uradni list 150/2020, Odlok

Pri manj kot 140 okuženih na 100 000 prebivalcev v regiji.

Zaprte so :

  • diskotekah in nočnih klubih,
  • kulturnih ustanovah, razen v galerijah, muzejih, arhivih in knjižnicah,
  • kinematografih.

Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno od 6.00 do 21.00 ure, razen v primeru sobne strežbe. Razdalja med osebami mora biti 1,5m če osebe niso iz istega gospodinjstva.

Osebni prevzem in dostavo jedi in pijač je možen samo v času od 06.00 do 21.00 ure.

Število oseb v fitnes centrih se omeji na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Omejitev 20m2 na osebo velja tudi za trgovine oz. trgovske centre.

Pri več kot 140 okuženih na 100 000 prebivalcev v regiji.

Fitnes centri so zaprti

Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno od 6.00 do 21.00 ure, razen v primeru sobne strežbe. Razdalja med osebami mora biti 1,5m če osebe niso iz istega gospodinjstva.

Dovoljena je gostinska dejavnost priprave in strežbe jedi in pijač v organizacijah, ki
izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.

OMEJITEV IZVAJANJA ŠPORTNE DEJAVNOSTI

Uradni list 150/2020, Zakon o športu

Vse športne dejavnosti iz 46. člena Zakona o športu (zŠpo-1) so prepovedane (športna vzgoja, treningi, rekreacija itd.)

DOVOLJENO

  • športnikom z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda iz prvega odstavka 33. člena ZŠpo-1,
  • poklicnim športnikom, starejšim od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport.
  • če so udeleženci člani istega gospodinjstva, pri individualnih športih ter pri športih z največ 6 udeleženci, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj 3 m medsebojne razdalje.

DOVOLJENO ŠE

  • izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega, regionalnega, mednarodnega oziroma evropskega tekmovanja v športnih panogah hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka in rokomet,
  • izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno in evropsko prvenstvo ter kvalifikacijske tekme državne reprezentance za nastop na svetovnem ali evropskem prvenstvu.
  • V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje velikih domačih in mednarodnih športnih prireditev: svetovno in evropsko prvenstvo ter svetovni pokal.
  • Športnikom, ki se udeležujejo tekmovanj iz prejšnjih tok dovoljen proces športne vadbe.

Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena. Organizator športnega tekmovanja mora zagotoviti, da so v športnem objektu ali na površinah za šport v naravi le osebe, ki so nujno potrebne za izvedbo tekmovanja.

esodstvp

DELO SODIŠČ MED EPIDEMIJO

  1. Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije
    Vlada Republike Slovenije je z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20) 19. 10. 2020 za 30 dni razglasila epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije.
  2. Obseg poslovanja sodišč
    Vsa sodišča opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje (v nadaljevanju strokovna priporočila).
  3. Posebni ukrepi
    Posebni ukrepi, ki določajo način poslovanja sodišč, upoštevaje epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, ne glede na določbe zakona, ki ureja sodniško službo, zakonov, ki urejajo sodne postopke, in Sodnega reda, da se v čim večjem obsegu zagotovi redno izvajanje sodne oblasti, so:
    3.1. Dostop do sodišča
    Sodišča določijo vstopno točko v sodno stavbo za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev ter posebno vstopno točko v sodno stavbo za sodnike in sodno osebje, kjer je prostorsko to mogoče. Na vstopnih točkah se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe nalezljive bolezni COVID-19, vključno z merjenjem telesne temperature vsem vstopajočim in objavi pisno obvestilo za vse vstopajoče o uvedenih preventivnih ukrepih, ki veljajo v prostorih sodišča.
    Razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:
  4. vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  5. za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.
    Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.
    3.2. Naroki, seje in zaslišanja
    Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, lahko izvedejo videokonferenčno, ob ustreznem upoštevanju ostalih procesnih pogojev za izvedbo procesnega dejanja.
    Na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo videokonferenčno, mora biti razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami, ki niso iz istega gospodinjstva, vsaj 1,5 metra, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen in prezračen, skladno s strokovnimi priporočili. Vodijo se seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb.
    Sodišče prekliče naroke, kjer ni mogoče zagotoviti njihovega izvajanja v skladu prejšnjim odstavkom.
    3.3. Javnost glavne obravnave
    Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe nalezljive bolezni COVID-19, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik oziroma predsednik senata začasno omeji javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe v skladu s strokovnimi priporočili.
    3.4. Drugi ukrepi
    Druge ukrepe dodatno določi za vsa sodišča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za posamezno sodišče pa vsak predsednik sodišča.
  6. Preverjanje upravičenosti ukrepov
    Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tedensko preverja upravičenost ukrepov, določenih v tej odredbi.
  7. Veljavnost odredbe in drugih ukrepov
    Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do javno objavljenega preklica predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ko prenehajo razlogi zanjo.

POLICIJSKA URA, PREPOVED PREHAJANJA MED REGIJAMI, PREPOVED ZBIRANJA

POLICIJSKA URA

Omeji se gibanje ljudi med 21.00 in 06.00 uro, razen za primere:

  • odpravljanja neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog,
  • dostopa in nudenja storitev za nujne primere.

PREHAJANJE MED REGIJAMI

Začasno se omeji prehajanje med statističnimi regijami, razen :

  • prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,
  • opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
  • odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
  • varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov,
  • dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
  • dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
  • dostop do storitev za nujne primere,
  • dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
  • dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
  • izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva.

ZBIRANJE LJUDI

Začasno je prepovedano zbiranje več kot šest ljudi.

Zbiranje do šest ljudi je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalno varnostno razdaljo 1.5M.

Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

Posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva na prostem oziroma odprtih javnih krajih v statistični regiji prebivališča lahko izvajajo takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri se ohranja varna razdalja do drugih posameznikov.

DRUGO

Šteje se, da oseba prebiva v statistični regiji, če ima v občini iz te statistične regije stalno ali začasno prebivališče.

Utemeljenost ukrepa se preverja vsakih sedem dni.

Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni. Izvajanje tega odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi Policija v okviru svojih pristojnosti. Če pri opravljanju svojih nalog vpoklican pripadnik Civilne zaščite naleti na kršitve iz tega odloka, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom, o kršitvi nemudoma obvesti najbližjo postajo Policije.

PREPOVED GIBANJA, PREPOVED ZBIRANJA, PREPOVED PROMETA BLAGA, OBVEZNA MASKA

Uradni list 143/2020 15.10.2020

PREHAJANJE LJUDI Ur.l. 143/2020

Začasno se prepoveduje prehajanje iz statističnih regij, kjer število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100 000 prebivalcev

Gibanje iz statistične regije je za posameznike dovoljeno za:

  • prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog,
  • opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
  • odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
  • varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov,
  • dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev,
  • dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
  • dostop do storitev za nujne primere,
  • dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
  • dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
  • izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču,
  • koriščenje turističnih kapacitet katerih rezervacija je bila opravljena do uveljavitve tega odloka.

Šteje se, da oseba prebiva v statistični regiji iz 1. člena tega odloka, če ima v občini iz te statistične regije stalno ali začasno prebivališče.

Če ima posameznik stalno ali začasno prebivališče v statistični regiji iz 1. člena tega odloka, je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema.

Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen le v statistični regiji, kjer oseba prebiva.

Posameznik lahko izvaja športno-rekreacijsko dejavnost individualnega značaja ali izvaja takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri ob običajnem izvajanju ni mogoč stik z drugimi posamezniki.

Prehajanje med regijami kjer je okuženih več kot 140 / 100 000 prebivalcev v regije kjer je manj okuženi zaradi koriščenje storitev, ki zaradi omejitev iz odlokov za preprečitev širjenja SARS-CoV-2 niso na voljo v regijah bivališča, ni dovoljeno.

Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.

ZBIRANJE LJUDI Ur.l. 143/2020

Začasno je prepovedano zbiranje več kot deset ljudi.

Zbiranje do deset ljudi je dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalno varnostno razdaljo v skladu s sprejetimi navodili oziroma priporočili NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh NIJZ.

Dovoljeno je zbiranje ljudi če :

  • skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva;
  • skupinam sodelavcev do največ šest oseb, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na ali z dela in uporabljajo zaščito nosne in ustne sluznice.«.

Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi v statističnih regijah, kjer število na novo okuženih oseb v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100 000 prebivalcev.

OBVEZNA MASKA Ur.l. 143/2020

V statističnih regijah, kjer število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh presega 140 na 100 000 prebivalcev, je uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in v osebnih vozilih.

Maska ni obvezna :

  • otroke do dopolnjenega 6. leta starosti,
  • učence v osnovni šoli in dijake v srednji šoli, izključno ko so v matičnem oddelku,
  • vzgojitelje predšolskih otrok, vzgojitelje predšolskih otrok-pomočnike in učitelje do vključno 5. razreda osnovne šole pri opravljanju neposrednega dela z otroki oziroma učenci,
  • višje in visokošolske učitelje, kadar predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala,
  • osebe, ki izvajajo individualno športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 3 metre,
  • prevoze z osebnimi vozili, če je v vozilu ena oseba ali več članov istega gospodinjstva.

Uradne podatke o številu okuženih po regijah najmanj enkrat tedensko objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje na svoji spletni strani in v Uradnem listu Republike Slovenije

PONUJANJE BLAGA Ur.l. 143/2020

Ponujanje storitev neposredno potrošnikom v diskotekah in nočnih klubih je prepovedano.

Opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno od 6.00 do 22.30. razen če gre za dostavo ali sobno strežbo
Gostje, ki so ob 22.30 še v obratih iz drugega odstavka tega člena, jih morajo zapustiti najpozneje v 30 minutah, če v njih strežejo le preproste jedi, pijače in napitke (kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari), oziroma najpozneje v 60 minutah, če strežejo tudi zahtevnejše jedi (restavracije, gostilne, kmetije).
Opravljanje gostinske dejavnosti strežbe jedi in pijač v gostinskih in nastanitvenih obratih je dovoljeno le za mizami (sedeča postrežba) ob upoštevanju razdalje med osebami najmanj 1,5 metra. Ne velja za osebe iz istega gospodinjstva, ki sedijo za isto mizo.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Število oseb v fitnes centrih in zaprtih športnih objektih za izvajanje športno rekreativnih dejavnosti na področju skupinske vadbe se omeji na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Če število okuženih presega 140 na 100 000 prebivalcev

Fitnes centri in zaprti športni objekti za skupinsko vadbo so zaprti.

Gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari so zaprti. V primeru osebnega prevzema je gostinske storitve dovoljeno izvajati.

Za goste v hotelih, motelih, penzionih, prenočiščih, gostiščih, hotelskih in apartmajskih naseljih, planinskih in drugih domovih, kampih, prostorih za goste pri sobodajalcih, kmetijah ter marinah, je dovoljena strežba jedi in pijač od 6.00 do 22.30.
Gostje morajo prostore zapustiti najpozneje v 60 minutah. Upoštevati je treba razdaljo 1.5m razen če ne gre za osebe iz istega gospodinjstva.

V frizerskih salonih je lahko le ena stranka.

NECEPLJENI OTROCI NIČ VEČ V VRTEC

Uradni list 142/2020

Vključitev necepljenega otroka v javni vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, se zavrne, če iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja.

Kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet, ki izobražujejo s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva, morajo ob vpisu imeti opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja, sicer se vpis kandidata zavrne, razen v primeru, ko je z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za opustitev cepljenja obstajajo utemeljeni medicinski razlogi.

Trgovina

TRGOVINA – PREPOVED DELA OB NEDELJAH

Uradni list 139/2020

Trgovine ne smejo biti odprte ob nedeljah in dela prostih dnevih.

Lahko pa so odprte prodajalne do 200m2 na bencinskih servis, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter bolnišnicah.

Ob nedeljah in dela prostih dnevih so lahko odprte tudi prodajalne do 200m2, če v prodajalni dela nosilec dejavnosti (s.p.), njegov prokurist ali zakoniti zastopnik pravne osebe. oz. prokurist pravne osebe. V taki prodajalni lahko dela tudi študent oz. dijak, ter oseba, ki opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trga dela.

Prodajna površina je prostor namenjen za prodajo blaga. Vozne površine na bencinskih servisih niso prodajne površine.

Scroll to Top