Month: December 2020

OMEJITVE PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV V ČASU BOŽIČA

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati v četrtek 24. 12. 2020 uvaja strožje ukrepe in krajša seznam izjem, ki lahko ponujajo in prodajajo blago in storitve neposredno .

Poleg lekarn, bencinskih servisov, prodajaln z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijskih prodajaln in pošte, lahko prodajo blaga neposredno potrošnikom izvajajo le prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, vendar pa v teh prodajalnah ni dovoljeno prodajati oblačil in obutve.

Tržnice ne sodijo več med izjeme, kar pomeni, da v času od 24. 12. 2020  do predvidoma 4. 1. 2021, blaga na tržnicah ni dovoljeno prodajati. Prav tako  med izjeme  v tem času ne sodijo trafike in kioski za prodajo  časopisov in revij .

Dodatna pojasnila glede omejitev pri  prodaji blaga in storitev si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo.

Subvencije

PKP7 – PREDLOG

ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK ZA OTROKE

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov za otroka bo eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do petem dohodkovnem razredu za mesec november 2020.

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov bo tudi rejnik za otroka do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima v novembru 2020 sklenjeno veljavno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.

Ne glede na zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.

Enkratni solidarnostni dodatek se izplača do 31. januarja 2021. Izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti, posebne vloge se ne vlaga.

Izplačilo na podlagi otroškega dodatka in dodatka za veliko družino se ne izključujeta in družina lahko prejme na obeh podlagah.

IZREDNA POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Upravičenec do izredne pomoči ob rojstvu otroka v višini 500 eurov bo eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od dne uveljavitve tega zakona do eno leto po koncu epidemije.

Izplačilo izredne pomoči ob rojstvu otroka bo izvedeno po uradni dolžnosti za vse upravičence do »redne« pomoči ob rojstvu otroka, ki izpolnjujejo pogoje.

Izredna pomoč ob rojstvu otroka se zagotovi, ker imajo mnoge družine v času epidemije nižje dohodke zaradi čakanja na delo, varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in šol, izgube zaposlitve. Poleg navedenega je to tudi ukrep družinske politike za spodbujanje rojstev.

Povračilo nekritih fiksnih stroškov

POVRAČILO NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV

Uradni list 175/2020, PIS

POGOJI

Pogoji za povračilo nekritih fiksnih stroškov

  • Registriran pred 01.09.2020
  • Vsaj en zaposlen oz. samozaposlen ali družbenik, ki je poslovodna oseba (tudi če je zaposlene za manj kot 8ur/dan, tudi če je delno upokojenec, tudi če je sp na 20/teden)
  • na 31.12.2019 ni bilo podjetje v težavah
  • Ne more opravljati dejavnosti zaradi epidemije COVID-19
  • Nekriti fiksni stroški se ne krijejo iz drugih virov ( zavarovanja, drugi viri)
Umrli zaradi COVID

PKP 6 – KRITJE FIKSNIH STROŠKOV IN DELNA SPROSTITEV UKREPOV

VLOGA ZA DODELITEV POMOČI V OBLIKI DELNEGA POVRAČILA FIKSNIH STROŠKOV

Verjetno bo najbolj primerna za gostince in podobo. Dostopna je zgolj na eDavkih. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. 1. 2021.

Šesti paket protikorona ukrepov (PKP6) predvideva tudi pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Izjava za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov je dostopna na portalu eDavki od 14. decembra 2020 dalje. Upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/2020) in ki ocenjujejo, da bodo njihovi prihodki od prodaje v obdobju od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020 glede na enako obdobje leta 2019 upadli za najmanj 30% ter ocenjujejo, da bodo v zadnjem četrtletju leta 2020 imeli neto izgubo, jo lahko oddajo do 31. decembra 2020. V primeru dodatnih vprašanj se lahko zavezanci obrnete tudi na klicni center, ki je dosegljiv na telefonski številki 08 200 1003.

DELNA SPROSTITEV UKREPOV

Delna sprostitev ukrepov v veljavi od 15. decembra 2020. Vlada je izdala spremembe Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati 15. decembra 2020 in s katerim se omogoča sproščanje izvajanja določenih dejavnosti. S spremembami odloka se v vseh statističnih regijah se sproščajo cvetličarne, avtopralnice, kemične čistilnice. Dovoljuje se tudi izvajanje higienske nege, razen dejavnosti salonov za nego telesa in dejavnosti piercinga, tetoviranja in podobnih postopkov. Poleg bančnih in zavarovalniških storitev se v vseh statističnih regijah sproščajo tudi druge finančne storitve.

V statističnih regijah Osrednjeslovenska, Goriška, Obalno-kraška in Gorenjska se dodatno dovoljuje:
prodaja oblačil in obutve v prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer pomerjanje oblačil in obutve ni dovoljeno,
odprtje prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo oblačila in obutev, pri čemer pomerjanje oblačil in obutve ni dovoljeno; prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo športno opremo in prodajaln z motornimi vozili.
Pri izvajanju vseh dejavnosti je potrebno dosledno upoštevanje navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje in določila ostalih odlokov ter higienska priporočila s strani ministrstva za zdravje.

Ta odlok začne veljati 15. decembra in velja do vključno 23. decembra 2020.

BOŽIČNICA

FURS

NOVOLETNA OBDARITEV OTROK

4.odst. 39.člena Zakon o dohodnini

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Je drugi izraz za božičnico oz. trinajsto plačo. Izražano mora biti v denarju in ne v delnicah, ugodnosti, naravi in podobno. Izplačilo do višine 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji se ne všteva v osnovo za dohodnino, kar pomeni, da dohodnine ni. Plačati je treba vse prispevke za socialno varnost.

POZOR : COVID-19 V primeru prejema pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je potrebno pomoč vračati

V Zakonu o dohodnini ZDoh-2 (12.točka 44.člena) so navedeni pogoji in sicer :

Izplačilo poslovne uspešnosti je del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

  • imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
  • je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;

POGOJI ZA IZPLAČILO

Za izplačilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Pravica do izplačila določena v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi
  • Izplačilo v neposredni povezavi z poslovno uspešnostjo delodajalca
  • Izplača se enkrat letno in vsem zaposlenim hkrati

Merila na podlagi splošnega akta

Merila morajo biti za vse delavce enaka in morajo vsi delavci imeti možnost, da merila izpolnijo. Merila ne morejo biti določena po posameznih delovnih mestih, poslovnih enotah, vezana na individualno delovno uspešnost. To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti enak znesek nagrade. Tudi ni nujno, da pogoje vsi dejansko izpolnijo

Seznanitev

ZDoh-2 ne določa koliko prej morajo biti delavci seznanjeni z merili. ZDR-1 v 10.členu določa, da morajo biti obveščeni sindikati pred sprejetjem akta.

POGOJ ENKRATNEGA IZPLAČILA VSEM UPRAVIČENIM ZAPOSLENIM

Če je delodajalec izplačal več izplačil, se kot davčno bolj ugodno obravnava le eno izplačilo. Če ima delavec več delodajalcev, se pogoj enkratnega izplačila ugotavlja za vsakega delodajalca posebej in ne na ravni delavca.

Če delodajalec ne izplača poslovne uspešnosti hkrati, se to izplačilo v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Če pri prekinitvi delovnega razmerja podjetje izplača poslovno uspešnost zaposlenemu, ki ne dela več v podjetju ob odhodu, preostalim zaposlenim pa na drug dan, se tako izplačilo obdavči. Takšnemu delavcu se mora poslovna uspešnost izplačati skupaj z vsemi delavci.

OSNOVA pri izplačilu poslovne uspešnosti, ki se všteva v davčno osnovo

6.odst. 41. člena ZDoh-1

Za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

V primeru izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se uporabi določba 5.odst. 127. člena ZDoh-2. Pri izračunu povprečne stopnje akontacije dohodnine plačnik davka prejeti dohodek razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se dohodek nanaša, oziroma največ na 12 mesecev.

Zaposlenemu je omogočeno, da se lahko ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost odloči za neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave (navedeno ne vpliva na davčno obravnavo pri letni odmeri). Zaposleni lahko namreč v posameznem letu tovrstni dohodek prejme pri več kot enem izplačevalcu, zaradi česar bi skupni znesek tega dohodka na letni ravni lahko presegel povprečno letno plačo, izračunano na mesec, kar bi pomenilo doplačilo dohodnine na letni ravni. O takšni odločitvi mora zavezanec obvestiti delodajalca, kar določa štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2.

OSNOVA ZA PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST

Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca

CORONA

7.odst. 18.člen ZIUOOPE

V skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZZUOOP mora subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

NORMIRANI ODHODKI

ZAKON O DOHODNINI

48. člen.

(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:

–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali

–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(8) Za potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka tega člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

1.     ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;

2.     ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

3.     prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali

4.     začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

1.     v primerih iz osmega odstavka tega člena tudi:

(9) V prihodke po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:

–  prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,

–  prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,

–  prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in

–  prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca,

doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri čemer se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter

2.     prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(11) Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ.

(12) Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega odstavka tega člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

(13) Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

59.člen

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov, ali 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki ne več kot 80.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.

111. člen Olajšave

(3) Poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega 13.316,83 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Zmanjšanje se prizna v višini, določeni v odvisnosti od višine skupnega dohodka, in se izračuna po enačbi:

zmanjšanje = 18.700,38 eura – 1,40427 x skupni dohodek.

116. člen (olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP)

Fizična oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko uveljavlja olajšave, določene v 111., 112., 113., 114. in 117. členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% njenega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.

131. a člen

2.     dohodek iz dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona, za katerega se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU

298.člen

(1) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: predhodna akontacija) se za davčno leto plača v znesku, ki je enak znesku akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine od tega dohodka oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.

305.člen

(1) Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, sam izračuna dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev.

308.člen (priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)

(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni zavezanec opravi priglasitev najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 297. člena tega zakona za predhodno leto v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 295. člena tega zakona za predhodno leto. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(2) Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi priglasitev iz prvega stavka prejšnjega odstavka za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3) Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(4) Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega leta oziroma do poteka roka za predložitev obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega zakona za predhodno leto, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 305. člena tega zakona za predhodno leto. Priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže.

(5) Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

covid-19

PKP 6

Šesti paket protikorona ukrepov (PKP6) poslovnim subjektom določa milejše pogoje za obročno plačilo in odlog plačila davkov. Ukrep velja do 31. 12. 2020, vendar ga lahko Vlada podaljša še za obdobje šestih mesecev. Obrazec je že na voljo v eDavkih. PKP6 predvideva tudi pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17. 12. 2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. 1. 2021.

Podrobnosti glede poenostavljenega načina odlaganja davčnih obveznosti in glede pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov so objavljene v spodnjih dokumentih.

DELO NA DOMU

Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo. ZIUOPDVE je določil tudi podatke, o katerih mora delodajalec obvestiti Inšpektorat za delo. V obvestilu mora tako navesti podatke o delodajalcu (naziv, naslov, matično številko in dejavnost, ki jo opravlja), podatke o delavcih, ki bodo opravljali delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo opravljal delavec, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu), opredeliti mora tudi morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu. Ti podatki, prejeti prek sistema SPOT, bodo omogočili tudi ustreznejšo statistiko o delu na domu v Sloveniji.

Kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Če delodajalec ne obvesti inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu, je za to predpisana globa, prav tako je z vidika opravljanja dela na domu predvidena sankcija v primerih kršitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev. Če je delo na domu škodljivo ali obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce ali za življenjsko in delovno okolje, lahko inšpektor za delo prepove delo na domu.

 Podrobnejše informacije o postopku so na voljo na strani Napotitev delavca na delo na domu.

Scroll to Top