Month: February 2021

Testiranja ne COVID

TESTIRANJE NA COVID IN PREPOVED PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV

Vlada je izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja od 6. februarja 2021 do vključno 12. februarja 2021.

Z namenom omejitve gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije Covid-19 je vlada izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije z nekaterimi izjemami, ki so dovoljene, saj so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Vse statistične regije v Republiki Sloveniji se obravnava kot rdeče statistične regije z bolj ugodno epidemiološko sliko.

Izjeme od prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki niso pogojene z izvedbo testa, veljajo za:

  • lekarne,
  • bencinske servise,
  • finančne storitve,
  • geodetske storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe,
  • dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
  • čistilne servise in čistilnice,
  • premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepoved, ki zahtevajo izvedbo testa, pa veljajo za:

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • kmetijske prodajalne,
  • specializirane prodajalne z otroškim programom,
  • prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
  • tržnice,
  • druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
  • storitve nepremičninskega posredovanja,
  • storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
  • individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  • storitve salonov za nego živali.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storite, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji. 

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi in da osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložijo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021, v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Umrli zaradi COVID

UMRLI V SLOVENIJI PO MESECIH V LETIH 2017 DO 2020

2017201820192020
JANUAR2425183621401971
FEBRUAR1989186519531889
MAREC1790204718871851
APRIL1583171016521750
MAJ1596157616411593
JUNIJ1464148014661613
JULIJ1526154215871583
AVGUST1556163916141622
SEPTEMBER1503158415311666
OKTOBER1657171216352073
NOVEMBER1657163216143059
DECEMBER1763186218683221
20509204852058823891
Vir : SURS

Iz tabele se jasno vidi, da je število umrlih v mesecih oktober, november in december 2020 poraslo glede na pretekla leta. Povprečno je v letih 2017 do 2019 umrlo v oktobru 1668 ljudi, v novembru 1634 in v decembru 1831 ljudi. V letu 2020 je tako glede na statistične podatke v oktobru umrlo 405 ljudi več kot jih v povprečju umre v oktobru. V novembru je umrlo 1425 ljudi več kot v triletnem povprečju in v decembru 2020 je umrlo 1390 ljudi več kot v povprečju.

COVIDu je tako statistično možno pripisat 3220 smrti.

covid-19

PROTIKORONA PAKET 8 (PKP 8)

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih.

Ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu

Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov.

Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020.

Država bo še naprej krila 80 odstotkov nadomestila plače, pri čemer je višina subvencije omejena z višino povprečne plače za oktober 2020. Delodajalci, ki ne dosegajo praga 1,2 milijona evrov državne pomoči po interventnih zakonih, bodo lahko prejeli povračilo v celoti. V obeh primerih subvencija vključuje nadomestilo plače in prispevke za socialna zavarovanja (bruto I).

Za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, pa je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Subvencioniranje dviga minimalne plače

Drugi ključni ukrep za gospodarstvo predstavlja subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Delodajalci bodo po PKP8 za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, v prvi polovici leta upravičeni do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov. Za zaposlene s krajšim delovnim časom bodo delodajalci upravičeni do
subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova se bo začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencije, ali odpustiti večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.

Krizni dodatek

PKP8 tudi odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila (na primer božičnica) in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja.

Solidarnostni dodatki

S PKP7 so bili zagotovljeni solidarnostni dodatki za različne skupine ljudi, od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki, za družine z otroki in starejši kmetje z nizkimi prejemki in druge. PKP8 širi krog upravičencev do solidarnostnih dodatkov.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov bo upravičen dijak s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražuje po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ2 in je dopolnil 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki morajo oddati zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka preko e-uprave do 28. februarja 2021. Zahtevek bo objavljen na e-upravi dne 11. 2. 2021 in ga bodo polnoletni dijaki lahko vložili z ali brez e-identitete. Izplačilo se predvideva do 31. marca 2021.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkim denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek do zneska 150 evrov bodo prejeli prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanjaki delajo krajši delovni čas (višina bo vezana na obseg delovne obveznosti in na znesek invalidskega nadomestila) ter vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in sicer v višini 150 evrov.

Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oz. začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost.

Ukrepi za starejše

Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme prenese na proračun in ne na oskrbovance. Iz naslova vseh protikorona interventnih ukrepov v letih 2020 in 2021 je bilo skupaj zagotovljenih prek 56 milijonov evrov, in sicer za: dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, stroške za zaposlene ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za 2 leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno oprema za zaposlene v sivi in rdeči coni (samo za osnovno in socialno oskrbo) ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.

Po 15 letih so bili v 10 mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Na podlagi interventnih zakonov je bilo dodatno zaposlenih 541 oseb (sklenjene pogodbe o zaposlitvi), 116 je trenutno zaposlenih prek javnih del, na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše opravljenih 3527 ur, opravljenih je bilo tudi 55.019 ur dijakov in študentov.

PKP8 uvaja pomembne nove ukrepe, to je ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost ter izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je tudi izvajanje podaljšanje obravnave, ki se nanaša na čas potreben za okrevanje.

Drugi ukrepi

  • Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega se omogoča tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.
  • Začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence.
  • Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti tudi za nazaj, od 1. oktobra 2020.
  • Do 30. junija 2021 se podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili.
  • Podaljšuje se ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24. 6. 2021.
Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI V DAVČNEM OBRAČUNU DDPO IN DohDej

Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.

I. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

II. Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

2. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[7] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

3. Povračilo nadomestila plače za delavce

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[8] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

4. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[9] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[10]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

III. Obravnava akontacij, ki so bile v aprilu in maju oproščene plačila

Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje  znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).

V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).

Scroll to Top