October 2021

Da bi revizija čimbolj uspešna potekala, jo je potrebno načrtovati. Tako se pred pričetkom revizije določi revizijska strategija in pripravi načrt revizije.

Načrt revizije je pomemben ker :

• Omogoča revizorju, da več časa posveti pomembnejšim področjem
• Pomaga pravočasno zaznati morebitne probleme
• Pomaga organizirati revizijo tako da bo ta uspešna
• Pomaga izbrati primerne sodelavce z ustreznimi izkušnjami
• Pomaga usklajevati delo med revizorjem in sodelavci

Vrsta in obseg revizije je odvisna od obsega in velikosti organizacije. Odvisna je tudi od izkušenj članov skupine iz prejšnjih revizij. Načrtovanje je kontinuiran proces in se začne običajno takoj po dokončanju prejšnje revizije. Revizor se lahko o izvedbi določenih delov revizije dogovarja z vodstvom z namenom, da bi olajšal izvedbo revizije, vendar pa je potrebno paziti, da ne ogrozimo uspešnost revizije, ki bi jo npr. povzročil dogovor, ki bi vnaprej določal čas in vrsto revizije, saj tako revizijski postopki lahko postanejo preveč predvidljivi.

UDELEŽBA KLJUČNIH ČLANOV DELOVNE SKUPINE

Pooblaščeni revizor in vsi ključni člani revizijske skupine morajo biti vključeni v načrtovanje revizije. Na ta način pride do izmenjave izkušenj, poveča pa se tudi uspešnost in učinkovitost načrtovanja. Pri tem se revizijska skupina posvetuje tudi o tem, kolikšna je verjetnost, da so računovodski izkazi organizacije napačni.

PRIPRAVLJALNA DELA

Pripravljalna dela omogočajo revizorju ohranjati neodvisnost. Izogne se možnosti, da pride do sporov z vodstvom, ki bi onemogočalo dokončanje revizije.

Pred začetkom revizije mora revizor :

• Izvesti postopke ki jih predvideva MSR 220 glede ohranjanja povezave z naročnikom. Pomeni, da se mora revizor prepričati ali so bili izvedeni postopki v zvezi s sprejemom posla. Informacije ki jih mora preveriti so naslednje :
  • Neoporečnost glavnih lastnikov, poslovodstva
  • Ali je revizijska skupina ustrezno usposobljena in ali ima čas za izvedbo
  • Ali podjetje in delovna skupina izpolnjujeta etične zahteve
  • Ali obstajajo zadeve iz prejšnjih in sedanje revizije, ki vplivajo na ohranjanje razmerja z naročnikom.
• Preveriti mora ali sestava delovne skupin oz. sama revizija zadostuje etičnim standardom in zahtevam po neodvisnosti. Etičnost in neodvisnost je potrebno preverjati pred vsako revizijo posebej in mora biti dokončana pred koncem revizije. Po ponavljajočih revizijah se ti postopki običajno začnejo že po koncu prejšnje revizije.
• Podpisana mora biti pogodba v kateri je opredeljeno
  • Cilj in področje revidiranja
  • Revizorjeva odgovornost
  • Odgovornost poslovodstva
  • Določitev okvirja računovodskega poročanja
  • Izjava da lahko nastopijo takšne okoliščine, da se bo poročilo razlikovalo od pričakovanega
  • Po Zakonu o revidiranju pa mora pogodba vsebovati :
    • Navedba članov revizijske skupine
    • Načrtovan čas razdeljen po članih revizijske skupine
    • Ceno razdeljeno po članih revizijske skupine
    • Določilo, da revizijska družba na koncu sestavi obračun ur razdeljenih po članih revizijske skupine
    • Cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev

NAČRTOVANJE REVIZIJE

STRATEGIJA

Revizor določi revizijsko strategijo v kateri se določi obseg, čas in usmeritev strategije in je podlaga za načrt revizije.

Pri določanju strategije mora revizor upoštevati :

• Značilnost revizijskega posla in od tega odvisen obseg
• Določi cilje poročanja zaradi načrtovanja časa revizije
• Določi vrsto, čas in obseg potrebnih dejavnikov. Pomeni da mora ugotoviti, koliko ima na voljo dovolj izkušenih članov za tvegana področja. Ali bo moral vključevati izvedence. Koliko ima na voljo članov skupine, ki bodo opazovali npr. štetje zalog. Kdaj bodo ti člani na voljo? Kako člane revizijske skupine uporabljati, nadzirati? Kdaj bodo potekali sestanki revizijske skupine.
• Pri revizijah majhnih družb, lahko revizijo opravi tudi zelo majhna skupina ljudi. Usklajevanje in komuniciranje med člani revizijske skupine je lažje.

REVIZIJSKI NAČRT

Revizijski načrt vsebuje :

• Vrste, čas in obseg načrtovanih postopkov ocenjevanja tveganja kot določa MSR 315
• Vrste, čas in obseg nadaljnih revizisjkih postopkov kot to določa MSR 330
• Drugih načrtovanih revizijskih postopkov

Revizijski načrt je podrobnejši od revizijske strategije. Zajema vrsto, čas in revizijske postopke, ki jih morajo opravit člani revizijske skupine. Načrtovanje takšnih revizijskih postopkov poteka med potekom revizije. Tako npr. načrtovanje ocene tveganje poteka zgodnji fazi revidiranja, načrtovanje nadaljnih postopkov pa poteka med revidiranjem, saj je potek odvisen od rezultatov ocenjevanja tveganja.

Revizor lahko med revizijo strategijo in načrt po potrebi spremeni zaradi nepričakovanih dogodkov oz. spremenjenih okoliščin. To se zgodi v primeru, če revizor pridobi informacije, ki se razlikujejo od tistih, s katerimi je razpolagal pri načrtovanju revizije.

Revizor tudi načrtuje vrsto, čas in obseg usmerjanja in nadziranja članov delovne skupine oz. pregled njihovega dela. Odvisno je predvsem od velikosti organizacije in področja revizije, ocenjenih tveganj pomembno napačne navedbe in sposobnosti članov revizijske skupine. MSR 220 vsebuje podrobnejša navodila o usmerjanju in nadziranju revizijskega dela.

Usmerjanje pomeni obveščanje članov delovne skupine o :

• Njihovih obveznostih in etičnimi zahtevami.
• Nalogah posamameznih članov revizijske skupine
• Ciljih dela
• Vrsti poslovanja
• Vprašanjih povezanih s tveganji
• Problemih ki se utegnejo pojaviti

Razprava med člani omogoča, da manj izkušeni člani pridobijo znanja od bolj izkušenih članov.

Nadziranje zajema

• Sledenje napredovanemu delu
• Ugotavljanje sposobnosti posameznih članov skupine in oceno ali imajo dovolj časa za delo in ali razumejo navodila
• Obravnavanje bistvenih zadev, ki se dogajajo med revizijo
• Prepoznavanje zadev s katerimi se morajo ukvarjati bolj izkušeni člani
• Revizor je odgovoren da so pregledi izvedeni v skladu z usmeritvami in postopki za pregledovanje in sicer morajo bolj izkušeni člani pregledovati delo manj izkušenih. Pregled tako zajema naslednje presoje :
  • Ali je bilo delo opravljeno v skladu s strokovnimi standardi in zakonskimi zahtevami
  • So bile pomembne zadeva izpostavljene za nadaljne preučevanje
  • So potekala ustrezna posvetovanja in ali so bili sklepi dokumentirani
  • Ali obstaja potreba po spremembi vrste, časa in obsega opravljenjega dela
  • Ali opravljeno delo podpira sprejete sklepe in je primerno dokumentirano
  • Ali so dokazi zadostni in ustezni za podporo revizorjevemu poročilu
  • Najkasneje do datum revizorjeva poročila revizor pregleda dokumentacijo in razpravlja z revizijsko skupino ali so bili pridobljeni zadostni in ustrezni revizijski dokazi, ki podpirajo revizorjevo poročilo

DOKUMENTACIJA

Revizor vključi v revizijsko dokumentacijo celotno revizijsko strategijo, revizijski načrt, kakršnekoli bistvene spremembe strategije, do katere je prišlo med revizijo.

Dokumentacija o celotni revizijski strategiji je zapis ključnih odločitev, potrebnih za pravilno načrtovanje revizije in sporočanje pomembnih zadev revizijski skupini.

Dokumentacija o revizijskem načrtu je zapis načrtovane vrste, časa in obsega postopkov ocenjevanja tveganja. Je tudi zapis primernega načrtovanja revizijskih postopkov, tako da jih je mogoče pregledati in odobriti pred izvajanjem. Revizor lahko uporablja standardne revizijske programe ali revizijske kontrolne sezname, ki jih ustrezno prilagodi.

DODATNA PREUČEVANJA PRI ZAČETNIH REVIZIJSKIH POSLIH

Pred pričetkov prve revizije opravi revizor naslednja dela :

• Izvede postopke ki jih zahteva MSR 220 v zvezi z odobritvijo povezave z naročnikom.
• Če je prišlo do menjave revizorja, se poveže s prejšnim revizorjem v skladu z etičnimi zahtevami.
• Pri začetni reviziji je običajno potrebno, da revizor razširi načrtovalne dejavnosti, ker običajno še nima predhodnih izkušenj z organizacijo. Tako lahko pri določanju revizijske strategije upošteva :
  • Dogovor z prejšnim revizorjem za sestanek in pregled delovnega gradiva če zakon to ne prepoveduje.
  • Vse važnejše zadeve v zvezi z začetno izbiro revizorja, poročanje o tem organom upravljanja,  obravnava s poslovodstvom
  • Izpelje revizijske postopke, potrebne za pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov v zvezi z začetnimi stanji.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

VREDNOTENJE

Opredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti, ki je sestavljena iz nakupne cene zmanjšana za vse popuste, uvoznih dajatev, nakupne dajatve (če se npr. ddv ne sme povrnit) ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. To so stroški prevoza, namestitve ter ocenjeni stroški razgradnje oz. odstranitve. Donacije se ne odštevajo od nabavne vrednosti, ampak so to dolgoročno odloženi prihodki in se porabljajo skladno z amortizacijo.

VELIKA NABAVNA VREDNOST

Če je nabavna vrednost velika, jo razporedimo na več delov in če imajo ti deli sredstva različne dobe koristnosti,se obravnavajo vsak posebej.

IZDELANO V PODJETJU

Če je opredmeteno osnovno sredstvo izdelano v podjetju, je nabavna vrednost enaka stroškov, ki so bili potrebni za njegovo izdelavo, vendar samo do višine ki jo prizna trg. V nabavno vrednost se vštevajo tudi posredni stroški, ki jih je moč pripisati osnovnemu sredstvu.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če je opredmeteno osnovno sredstvo pridobljeno z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo, se ga ovrednosti po pošteni vrednosti pridobljenega sredstva, razen če posel nima trgovalne vsebin ali poštene vrednosti no mogoče določiti. V takem primeru se njegova vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je opredmeteno osnovno sredstvopridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

PRIDOBLJENO PRI PREVZEMU

Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena pri prevzemu drugega podjetja ali dela drugega podjetja, se zajamejo med že obstoječa opredmetena osnovna sredstva po svoji pošteni vrednosti na dan prevzema.

POVEČANJE PRIHODNJIH KORISTI

Stroški ki povečujejo prihodnje koristi, t.j. podaljšajo prvotno opredeljeno dobo amortizacije, zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek.

POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih sredstev so namenjena ohranjanju prihodnjih koristi in se pripoznajo kot stroški oz. poslovni odhodki. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih obračunih se izkazujeje posebaj nabavna vrednost oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravek in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, torej od nabavne vrednosti se odštejejo popravki vrednosti in oslabitve.

AMORTIZACIJSKE METODE

Možne amortizacijske metode so : metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Izbrana metoda naj bi najbolj ustrezala načinu trošenja sredstva. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek. Začne se amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.

PREOSTALA VREDNOST

Preostala vrednost se praviloma upošteva pri pomembnejših postavkah. Upoštevati je treba tudi stroške likvidacije. Če so stroški likvidacije večji od preostale vrednosti, se preostala vrednosti pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost je mora preveriti najmanj na koncu vsakega leta.

FINANČNI NAJEM

Če je osnovno sredstvo pridobljeno na podlagi finančnega najema je sestavni del osnovnih sredstev, izkazuje pa se ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali pa sedanji vrednosti vsote najemnin, odvisno katera je manjša. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je razobrestovalna (diskontna) mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

NE UPORABLJAJO, ČEPRAV SO ŠE UPORABNA

Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

PRODAJA

Če se prodaja osnovno sredstvo za več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrednotovalne prihodke, v nasprotnem primeru pa se šteje med poslovne odhodke.

MERJENJE PO PRIPOZNAVI

Za merjenje po pripoznavi mora podjetje izbrati model nabavne vrednosti ali model prevrednotenje. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino osnovnih sredstev

NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

NABAVNA VREDNOST

Neopredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti.

V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljuive nakupne dajatve, zmanjšana za vse popuste, ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če smo neopredmeteno sredstvo pridobili z zamenjajo, se nabavna vrednosti izmeri po pošteni vrednosti, razen če posel nima trgovalne vsebine ali poštene vrednosti ni mogoče izmeriti. V tem primeru se izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je bilo pridobljeno z donacijo ali državno podporo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je možno pripisati neposredno pripravi sredstva za uporabo.

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.

NASTALO V PODJETJU

Če je nastalo v podjetju nabavno vrednost sestavljako vsi potrebni stroški za izdelavo in posredni stroški, ki mu jih je možno pripisati in jih prizna trg. Lahko pa jo sestavljajo stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih evidencah se ločeno izkazuje nabavna vrednost, oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravke in nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja se prikazuje samo knjigovodska vrednost. Zmanjševanje vrednosti dolgoročno odloženih stroškov se izkazuje na temeljnem kontu.

AMORTIZACIJA

Amortizacija neopredmetega sredstva s končno dobo koristnosti se začne ko je na razpolago za uporabo. Amortizljiv znesek se premišljeno razporedi v ocenjeni dobi koristnosti. Metoda mora čimbolj upoštevati dejanski koristi. Če nobena metoda ne posnema dejankse koristnosti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Obrčunana amortizacija je strošek oz. poslovni odhodek.

PREGLED DOBE IN METODE AMORTIZIRANJA

Dobo in metodo amortizacije je treba pregledati najmanj ob konuc vsakega poslovnega leta. Če se pomembno spremeni pričakovana doba koristnosti, oz. vzorec pojavljanja gospodarskih koriski, je potrebno spremeniti metodo oz. dobo amortiziranja.

PREOSTALA VREDNOST

Preostalo vrednost je potrebno preveriti najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta. Preostale vrednosti ni če obstaja :

• obveza druga stranke za nakup na koncu dobe koristnosti
• za sredstvo delujoči trg ter je preostalo vrednost mogoče ugotoviti ob upoštevanju takšnega trga in je verjetno, da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.

NEOPREDMETENO SREDSTVO JE PRAVICA

Če je neopredmeteno sredstvo pravica, dana za določeno obdobje, doba koristnosti takšnega sredstva ne more presegati dobe pravne pravice, razen če je pravno pravico mogoče obnoviti in če je obnovitev res gotova.

DOBRO IME IN NEOPREDMETENO OSNOVNO SREDSTVO Z NEDOLOČENO DOBO

Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.

ODTUJITEV

Če smo pri odtujitvi iztržili več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrodnotevalne prihodke, oz. med prevrotnotovalne poslovne odhodke, če smo iztžili manj,

MERJENJU PO PRIPOZNANJU

Za merjenje po pripoznanju se podjetje lahko odloči za model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja.

• Model nabavne vrednosti : evidentira se po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve
• Model prevrednotenja : evidentirati po prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek in kasneje nabrane izgube zaradi oslabitve. Če se za eno sredstvo izbere model prevrednotenja, se mora ta uporabiti za vsa sredstva v skupini, razen če za druga sredstva ne obstaja trg.

FINANČNE NALOŽBE

OB ZAČETNEM PRIPOZNANJU

Izmeriti po pošteni vrednosti.

Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

OBRAČUNAVANJE PO DATUMU PORAVNAVE

Naložbo, ki bo pozneje izmerjena po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti, morapripoznati na začetku po njeni pošteni vrednosti na datum trgovanja, povečani za stroške posla.

ZALOGE

ZAČETNO PRIPOZNANJE MATERIALA IN BLAGA

Ob začetnem pripoznanju materiala in zalog blaga se ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.

Vštevanje posrednih stroškov v ceno količinske enote v zalogi mora biti povezano s spravitvijo zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave. V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge.

RAZČLENITEV SESTAVIN CENE

Razčlenijo se sestavine cene količinske enote v zalogi in še posebej tisti del posrednih proizvajalnih stroškov, ki ima naravo stalnih stroškov ter ni povezan z dovodom zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave.

IZJEMNI STROŠKI

Vrednosti sestavin v ceni količinske enote in celotna cena količinske enote izhajajo ob začetnem pripoznanju iz izvirnih vrednosti. Izjemni stroški neposrednega materiala in neposrednega dela pa tudi izjemni posredni stroški se ne smejo všteti v ceno količinske enote v zalogi. Vštetje stalnega dela posrednih proizvajalnih stroškov mora temeljiti na običajni stopnji izrabe zmogljivosti običajnega obsega proizvajalnih zgradb, opreme in zaposlencev.

METODE VREDNOTENJA ZALOG

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, prenese podjetje takoj med stroške, lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše od leta dni, postopoma prenaša mednje.

UPORABA STALNIH CEN

Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po SRS 4.14.

KNJIGOVODSKA VREDNOST PORABE, PRODAJE IN MANJKA

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se šteje tudi vrednost pri popisu ugotovljenega primanjkljaja, za katerega ni nihče osebno odgovoren.

TERJATVE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

KASNEJŠE POVEČANJE TERJATEV

Kasnejša povečanja terjatev (razen danih predujmov) praviloma povečujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke.

OBRESTI

Obresti od terjatev so finančni prihodki.

KASNEJŠA ZMANJŠANJA

Kasnejša zmanjšanja terjatev (razen danih predujmov) ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo praviloma zmanjšujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njena nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.

LASTNA IZGRADNJA

Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo stroški v zvezi z njo do datuma njenega dokončanja ali razvijanja. Do tega datuma uporablja podjetje SRS 1. Na ta datum pa postane nepremičnina naložbena nepremičnina in začne veljati ta standard.

ZAČETNA VREDNOST DELEŽA

Začetna vrednost deleža v nepremičnini, ki je v finančnem najemu in razvrščena kot naložbena nepremičnina, se pripozna po pošteni vrednosti nepremičnine ali po sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer po tisti, ki je manjša. Enak znesek se pripozna kot obveznost.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Nabavna vrednost naložbene nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nedenarno sredstvo ali sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi po pošteni vrednosti, razen če

• menjalni posel nima trgovalne vsebine ali
• poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Naložbena nepremičnina, pridobljena z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

MERJENJE PO PRIPOZNANJU

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti. izbrano usmeritev mora uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Naložbena nepremičnina se meri po modelu nabavne vrednosti v skladu s SRS 1.

DENARNA SREDSTVA

OB ZAČETNEM PRIPOZNAVANJU

Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.

KNJIGOVODSKA VREDNOST

Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

UVOD

Področje finančnih instrumentov je v mednarodnih računovodskih standardih urejeno v standardu 39 (MRS 39) in standardu 32 (MRS 32).

Cilj MRS 32 je določiti načela za predstavljanje finančnih instrumentov kot obveznosti ali lastniški kapital in za izravnavo finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Uporablja se za razvrščanje finančnih instrumentov z vidika izdajatelja v finančna sredstva, finančne obveznosti in instrumenti lastniškega kapitala.

MRS 39 določa načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup in prodajo nefinančnih sredstev.

Mednarodni standard računovodskega poročanja 7 (MSRP 7) pa določa razkritja, ki uporabnikom omogočajo ovrednotiti finančno stanje podjetja in določiti tveganja katerim je podjetje izpostavljeno.

UPORABA

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 morajo uporabljati vsa podjetja razen v primerih, ki so v 4. členu podrobno našteti. Standard velja tudi za pogodbe za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev, ki se lahko poravnajo z denarjem ali finančnim instrumentom. Standard določa načine za poravnavo pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev.

OPREDELITEV POJMOV

Finančni instrument je vsaka pogodba, pisna ali ustna, na podlagi katere nastane

• Finančno sredstvo enega
• Finančni dolg ali kapitalski instrument drugega podjetja

Finančno sredstvo je vsako sredstvo ki je :

• Denar
• Kapitalski instrument drugega podjetja
• Pogodbena pravica
  • Prejeti denar ali drugo finančno sredstvo od drugega podjetja
  • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
• Pogodba, ki se bo poravnala z lastnim kapitalskim instrumentov
  • Naizpeljanim
  • Izpeljanim

Finančna obveznost je :

• Pogodbena obveza
  • Izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo
  • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
• Pogodba ki se lahko poravna z lastnim kapitalskim instrumentom
  • Naizpeljanim
  • Izpeljanim

Kapitalski instrument je vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih podjetja po odštetju vseh njegovih obveznosti.

Poštena vrednost je znesek s katerim je možno zamenjati sredstvo ali poravnati obveznost med dvema dobro obveščenima strankama.

Valuta oz. denar je finančno sredstvo, ker je sredstvo menjave in podlaga za merjenje in pripoznavanje.

Polog (depozit) je finančno sredstvo, ker pomeni vlagateljevo pravico dobiti denar, izdati ček oz. pogodbeni instrument v korist upnika.

Običajna finančna sredstva in finančne obveznosti :

• Terjatve do kupcev
• Obveznosti do dobaviteljev
• Terjatve in obveznosti iz menic
• Terjatve iz danih in obveznosti iz prejetih posojil
• Terjatve in obveznosti iz obveznic

Druge vrste finančni instrumenti so tisti, pri katerem gospodarska korist, ki naj bi jo nekdo pridobil, ni denar.

Večni dolžniški instrument je instrument brez datuma zapadlosti v plačilo. Imetniku dajo pravico do prejemanja točno določenih zneskov obresti, pravice do vračila glavnice pa nima, oz. so pogoji takšni, da je to malo verjetno.

Pogodbena pravica ali pogodbena obveza prejeti, izročiti ali zamenjati finančni instrument je tudi finančni instrument.

Uveljavitev pogodbene pravice ali zahteva po izpolnitvi pogodbene obveze je lahko brezpogojna ali pa je vezana na nastanek poslovnega dogodba v prihodnosti. Takšna pogodbena pravica je finančno poroštvo, saj je porok zavezan plačati posojilodajalcu v primeru, če posojilojemalec to ni sposoben.

Finančni najem se obravanava kot pravica najemodajalca in obveza najemnika da poravna tok plačil, ki so enaka kot plačila določena v posojilni pogodbi. Najemodajalec evidentira svojo naložbo kot terjatev, ki izhaja iz pogodbe o najemu. Poslovni najem pa se obravnava kot nedokončana pogodba, ki najemodajalca zavezuje v prihodnosti zagotoviti uporabo sredstva v zameno za nadomestilo. Finančni najem je zato finančni instrument, poslovni namen pa ne.

Opredmetena sredstva (zaloge, nepremičnime, oprema), najeta opredmetena in neopredmetena sredstva niso finančna sredstva, ker ne povzročijo nastanka pravice do prejema denarja ali drugega finančnega sredstva.

Sredstva (kratkoročno odloženi stroški, odloženi prihodki) katerih korist je prejem blaga ali storitev, ne pa pravica do prejema denarja ali drugega finančnega sredstva, niso finančna sredstva.

Zakonsko določena obveznosti (davki) in sredstva niso finančna sredstva oz. finančne obveznosti.

VRSTE FINANČNIH INSTRUMENTOV

GLEDE NA UČINEK

Glede na učinek se finančni instrumenti delijo na :

• Finančna sredstva
  • Temeljna
  • Izpeljana
• Finančne obveznosti
  • Temeljna
  • Izpeljana

Pojavne oblike finančnih instrumentov

• Temeljni :
  • Terjatve iz poslovanja
  • Obveznosti iz poslovanja
  • Kapitalski instrumenti
• Izvedeni
  • Finančne opcije
  • Rokovne opcije (futures)
  • Rokovni (terminski) posli (forwards)
  • Zamenjave obrestnih mer (swaps)
  • Valutne izmenjave
  • Opcije z naprej določeno najnižjo obrestno mero (caps)
  • Opcije z naprej določeno najnižjo in najvišjo sprejemljivo obrestno mero (collars)
  • Obveze iz posojil
  • Sredstva pri izdajanju obveznic
  • Akreditivi

Finančna sredstva so :

• Terjatve
  • Terjatve do kupcev
  • Terjatve iz menic
  • Terjatve iz danih posojil
  • Terjatve iz obveznic
• Obveznosti
  • Obveznosti do dobaviteljev
  • Obveznosti iz menic
  • Obveznosti iz prejetih posojil
  • Obveznosti iz obveznic

Gre za pravico ene pogodbene stranke da dobi denar in za obveznost druge pogodbene stranke da plača.

GLEDE NA MERJENJE

Glede na merjenje se finančni instrumenti delijo na :

• Finančna sredstva
  • Po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
  • Sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo
  • Posojila in terjatve
  • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
• Finančne obveznosti
  • Po pošteni vrednosti skozi poslovnih izid

OBVEZNOSTI IN LASTNIŠKI KAPITAL

Izdani finančni instrumenti morajo biti razvrščeni glede na to ali gre za finančno sredstvo, obveznosti ali kapitalski instrument.

Finančno sredstvo je lahko kapitalski instrument le če :

• Ne pomeni nobene pogodbene obveze
  • Izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo
  • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
• Instrument se lahko poravna z lastnim kapitalskim instrumentom izdajatelja.
  • Neizpeljanim, ki za izdajatelja ne pomeni obveznosti izročiti njegovih lastnih kapitalskih instrumentov
  • Izpeljanim

Standard v tem delu natančno določa kdaj lahko podjetje izdani finančni instrument razporedi kot kapitalski instrument in kdaj ga mora kot finančno obveznost.

KAPITALSKI INSTRUMENTI

Je vsaka pogodba na podlagi katere lahko lastnik pridobi sorazmerni delež sredstev po odštetju vseh dolgov. Finančni instrument je kapitalski finančni instument, kadar finančna obveznost ne povzroči pri izdajatelju obveznost izročiti denar ali kako drugo finančno sredstvo, oz. zamenjati finančno sredstvo. Imetnik kapitalskega instrumenta ima pravico pridobiti sorazmerni delež vseh dividiend ali drugih izplačil, izdajatelj pa nima pogodbene obveznosti izvršiti taka plačila.

Kapitalski instrumenti so :

• Navadne delnice
• Nekatere vrste prednostnih delnic
• Nakupni boni ali opcije za vpis za nakup ali neposredni nakup navadnih delnic

Kapitalski instrument se pripozna v bilanci stanja, izpeljani finančni instrumenti, povezani s kapitalom, pa se izkazuje v zunajbilančni evidenci.

NAVADNE DELNICE

Imetniku dajejo pravico do udeležbe pri upravljanu družbe, pravico do dividende in pravico do ustreznega deleže preostalega premoženja po likvidaciji oz. stečaju

PREDNOSTNA DELNICA

Poleg pravic, ki jih dajejo navadne delnice, dajejo imetniku prednostnih delnic še določene prednostne pravice, kot je prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnice ali dobička. Torej imetnik prednostne delnice se poplača pred imetnikom navadne delnice. Imetnik ima tudi prednost pri izplačilih ob likvidaciji oz. stečajo. Dajejo pa tudi druge pravice določene s statutom. Lahko so brez glasovalne pravice.

TREZORSKE DELNICE

Če podjetje ponovno pridobi svoje lastne kapitalske instrumente (trezorske delnice oz. lastni deleži) se ti odštejejo od lastniškega kapitala. Ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku se ne pripozna dobiček ali izguba. Plačano ali prejeto nadomestilo se pripozna neposredno v kapitalu.

Zneski lastnih delnic se razkrijejo v bilanci stanja ali v pojasnilih.

OBRESTI, DIVIDENDE, IZGUBE IN DOBIČKI

Obresti, dividende, izgube in dobički, ki so povezani s finančnimi instrumenti je treba prikazati v izkazu poslovnega izida kot prihodke oz. odhodke. Za izplačila dividend bremeni podjetje lastniški kapital v znesku brez davka od dohodka.

Ali so obresti, dividende izgube in dobički pripoznani kot odhodki oz. prihodki je odvisno od razvrstitve finančnega instrumenta kot finančna obveznost oz. kapitalski instrument. Če je torej delnica pripoznana kot obveznost, je izplačilo dividend pripoznana kot odhodek tako kot obresti za obveznice.

Sprememba poštene vrednosti kapitalskega instrumenta se ne pripozna v računovodskih izkazih.

Stroške povezane z pridobivanje lastnih kapitalskih instrumentov je treba obračunati kot odbitek od lastniškega kapitala. Če je pridobivanje opuščeno je to odhodek.

Transakcijske stroške v zvezi z izdajo sestavljenega finančnega instrumenta se razporedi na sestavine obveznosti in sestavine lastniškega kapitalskega instrumenta.

IZPELJANI FINANČNI INSTRUMENTI

Imetniku daje ali obveznost, ali možnost, da kupi finančno sredstvo ali ga proda v določenem prihodnjem obdobju. Cena se oblikuje na podlagi cene osnovnega finančnega instrumenta na katerega se glasi pogodba. Ločimo dve vrsti izpeljanih finančnih instrumentov :

• Terminske pogodbe
• Opcijske pogodbe

Kadar so izpeljani finančni instrumenti orodja za varovanje govorimo o treh vrstah varovanja:

• Varovanje poštene vrednosti pred spremembo je varovanje izpostavljenosti poštene vrednosti sredstva, obveznosti ali trdne obveze kupiti ali prodati po nespremenjeni ceni.
• Varovanje denarnega toka pred spremembo je varovanje izpostavljenosti denarnega toka pred spremembo, ki nastane zaradi vpliva tveganja. Npr. prihodnja plačila obresti zaradi dogovorjenje variabilne obrestne mere.
• Varovanje čiste finančne naložbe v podjetje v tujini pred spremembo

PRODAJNA IN NAKUPNA OPCIJA (call in put)

Investitor si z nakupom nakupne opcije (call) zagotovi pravico do nakupa delnice po vnaprej znani vrednosti. Pravico do nakupa želi izkoristiti, ko bo vrednost narasla na vnaprej določeno ceno in v določenem času.

Pri prodajni opciji (put) si lastnik delnice zagotovi prodajo delnice po vnaprej določeni ceni. Pravico prodaje izkoristi, če vrednost delnice pade. Dogovorjen je tudi čas prodaje. Prodajalec opcije je dolžan kupiti delnico po določeni ceni.

ROKOVNI POSEL (forwards)

Opisan je v MRS 32. Gre za dogovor med dvema strankama da si bosta v prihodnosti zamenjali določeno finančno sredstvo po danes določeni ceni.

VGRAJENI IZPELJANI FINANČNI INSTRUMENTI (embedded derivative)

Opisan je v 10.členu MRS 39. Tak primer je prodajna pogodba med npr. Kanadskim in Kitajskim podjetjem denominirana v ameriških dolarjih. Na ta način se ustvari izveden finančni instrument v gostiteljski pogodbi, ki vpliva na denarne tokove, saj se devizni tečaj lahko menja. V skladu z MSR 39 je potrebno tak vgrajeni izpeljani finančni instrument ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati ločeno.

DOLGOVNI INSTRUMENTI Z VGRAJENO MOŽNOSTJO ZAMENJAVE

Če podjetje izda takšne finančni instrument ki vsebuje tako sestavino kapitala, kot sestavino dolgov in ima ta finančni instrument vgrajene izpeljane možnosti, katerih vrednosti so med seboj odvisne, mora podjetje razkriti obstoj teh možnosti.

Primer je obveznica ki jo je možno zamenjati v navadne delnice istega izdajatelja in brez drugih vgrajenih izpeljanih možnosti. Izdajatelj mora v svoji bilanci stanja izkazati ločeno posebej tisti del,  ki se nanaša na dolg in posebej tistega ki se nanaša na kapital.

POGODBA O FINANČNEM POROŠTVU

Opredeljena je v MSR 39

Je pogodba, ki od izdajatelja zahteva, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala zaradi tega, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta

SESTAVLJENI FINANČNI INSTRUMENTI

Vsebuje tako sestavino dolgov, kot sestavino kapitala.

Izdajatelj neizpeljanega finančnega instrumenta mora oceniti, ali vsebuje tako sestavine obveznosti in lastniškega kapitala. Takšne sestavine se razvrstijo ločeno kot finančne obveznosti, finančna sredstva ali kapitalski instrumenti.

Tako je npr. obveznica, ki jo imetnik lahko zamenja za določeno število rednih delnic, sestavljen finančni instrument. Ima dve sestavini: finančno obveznost (izročitev denarja) in kapitalski instrument ( nakupno opcijo, ki da pravico zamenjati obveznico za delnico). Učinek je enak hkratni izdaji dolžniškega instrumenta in nakupnih bonov za navadne delnice. Podjetje mora v bilanci stanja prikazati obveznosti in lastniški kapital ločeno.

Sestavljeni osnovni finančni instrument z izpeljanim finančnim instrumentom obsega tako izpeljani finančni instrument kot tudi gostiteljsko pogodbo (osnovni instrument). Posledica je, da so nekateri denari tokovi sestavljenega instrumenta spreminjajo podobno kot samostojni izpeljani instrument.

V praksi so taki instrumenti lahko posebne pravice in pogoji pri dolžniških finančnih instrumentih kot so obveznice. Poleg pogojev vračanja posojila, so lahko dogovorjene tudi oblike zavarovanja kreditnega posla, ki so opredeljena v pogodbi in prikazana v izvenbilančni evidenci, npr. zastava vrednostnih papirjev, zastave nepremičnin. Na ta način se posojilodajalec varuje pred tveganjem neizpolnitev obveznosti posojilojemalca.

KAJ JE KONSOLIDACIJA ?

Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo.

Konsolidacijo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Podrobnejša merila pa so urejena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP)

54.člen ZGD določa da je rok za oddajo je 4 mesece po koncu poslovnega leta.

KDO MORA PRIPRAVITI KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirano letno poročilo ureja 56.člen ZGD

Konsolidirano računovodsko poročilo mora pripraviti družba registrirana v RS, ki je nadrejena eni ali več družbam v Sloveniji ali zunanje nje, če je nadrejena družba kapitalska družba, dvojna družba ali kakšna druga istovrstna družba po pravu EU.

Družbe, katerih delnice kotirajo ne borzah EU, morajo pripraviti konsolidirano računovodsko poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Nadrejena družba je družba ki izpolnjuje enega od pogojev :

• Če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi.
• Če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe
• Če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja.
• Če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

V konsolidacijo ni potrebo vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega stanja družbe. Če pa je družb, ki niso pomembne za pošten prikaz več, skupaj pa so pomembne, jih je potrebno vključiti v konsolidacijo.

Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje veliko podjetje, pri čemer se prihodki in aktiva poveča za 20%, ni dolžna sestaviti konsolidiranega poročila, razen če se z njenimi delnica oz delnicami podrejenih družbe trguje na borzi.

KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirano letno poročilo je

• Konsolidirano računovodsko poročilo
  • Konsolidirana bilanca stanja
  • Konsolidiran izkaz uspeha
  • Konsolidiran izkaz denarnih tokov
  • Konsolidiran izkaz gibanja kapitala
• Konsolidirano poslovno poročilo
• Priloga h konsolidiranim računovodskim izkazom
  • Navesti je potrebno družbe ki niso bile vključene v konsolidacijo in navesti razloge
  • Na podlagi 69.člena ZGD je potrebno v prilogi k izkazom podrejene družbe pojasniti tudi :
    • Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najširši krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo
    • Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najožji krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo

Konsolidirano računovodsko poročilo mora biti revidirano in sicer v šestih mesecij po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano konsolidirano računovodsko poročilo predložiti organu družbe, ki je odgovorno za sprejetje poročila v osmih dneh od prejema revizorjevega poročila in pa AJPES-u.

KONSOLIDIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

Uvod v Slovenske računovodske standarde nadrobneje ureja konsolidacijo računovodskih izkazov.

SKUPINA PODJETIJ

Skupina podjetij ni pravna oseba. V konsolidiranih računovodskih izkazih je predstavljena kot eno samo podjetje. Sestavljeni so na podlagi posamičnih računovodskih izkazov.

Skupino sestavljajo:

• Obvladujoče podjetje.
• Podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu.
• Podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov.

KONSOLIDACIJA – POSTOPEK

Konsolidacija je združevanje računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij od postavke do postavke, tako da se seštevajo sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov.

Pri konsolidaciji je potrebno :

• Izločiti finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital oziroma dolgove odvisnih podjetij in deleže obvladujočega podjetja v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih podjetij pa tudi druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih podjetij v skupini ter v tej zvezi obračunati razlike
• Izločiti medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove
• Izločiti medsebojne prihodke in odhodke;
• Izločiti neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine
• Ponovno obračunati davke in jih časovno razmejiti
• Posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu in v čistem dobičku.

Za izvedbo konsolidacije je potrebno zagotoviti :

• So v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij za podobne poslovne dogodke uporabljene enotne računovodske usmeritve
• So postavke v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij enako formalno predstavljene, če niso, pa, da odvisna podjetja sestavijo posebne računovodske izkaze za potrebe konsolidacije, ki se razlikujejo od njihovih uradnih računovodskih izkazov.
• So posamični računovodski izkazi konsolidiranih podjetij sestavljeni za poslovno leto, ki se konča z istim dnem, če to ni mogoče, pa, da se opravijo preračuni za učinke pomembnih poslovnih dogodkov v odvisnih podjetjih, nastale v vmesnem obdobju, ki ne sme biti daljše od treh mesecev, oziroma da odvisna podjetja sestavijo vmesne posamične računovodske izkaze.
• Je določena metoda prevedbe iz tuje valute, v kateri so predstavljeni posamični računovodski izkazi odvisnih podjetij, v predstavitveno valuto obvladujočega podjetja; to so praviloma pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov srednji tečaj Banke Slovenije, pri prihodkih in odhodkih pa povprečni srednji tečaji, ki so veljali ob njihovem nastanku.

Vsak presežek nabavne vrednosti nad deležem obvladujočega podjetja v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je treba v skupinski bilanci stanja opisati kot dobro ime in ga pripoznati kot sredstvo. Dobro ime se pozneje izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube zaradi oslabitve, ki pomenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v skupinskem izkazu poslovnega izida.

Vsak presežek deleža v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad nabavno vrednostjo se v skupinskih računovodskih izkazih pripozna kot presežek (prihodek) v konsolidiranem poslovnem izidu.

PRVA KONSOLIDACIJA

Postopek, v katerem se prvikrat, to je ob vstopu odvisnega podjetja v skupino, obračuna vrednost deleža obvladujočega podjetja s sorazmernim delom kapitala odvisnega podjetja in opravijo drugi konsolidacijski popravki, se imenuje prva konsolidacija.

Prva konsolidacija se opravi na datum, ko je vpliv obvladujočega podjetja prevladal, in sicer ne samo neposredno, temveč tudi prek drugih odvisnih podjetij.

Pri prvi konsolidaciji je nabavna vrednost pridobljenega deleža v kapitalu odvisnega podjetja opredeljena kot nakupna cena, povečana za neposredne nabavne stroške. Če je bilo nadomestilo dano v obliki stvari, je treba ugotoviti njihovo pošteno vrednost.

PRIDRUŽENO PODJETJE

Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv in ki ni niti odvisno podjetje niti naložbenikov skupni podvig.

Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v pridruženo podjetje, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v pridruženo podjetje obračuna z uporabo kapitalske metode.

POMEMBEN VPLIV

Če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, 20 % ali več glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da takega vpliva nima.

Velja tudi obratno: če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, manj kot 20 % glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati.

Dokaz za naložbenikov pomembni vpliv je običajno eno ali več naslednjih dejstev :

• Zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu podjetja, v katero naložbi.
• Sodelovanje pri odločanju.
• Bistveni posli med naložbenikom in podjetjem, v katero naložbi.
• Medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja; in/ali
• Zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

KAPITALSKA METODA

Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi podjetja, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena.

POSEBNOSTI VREDNOTENJA POSAMEZNIH KATEGORIJ

Posebnosti vrednotenja posameznih gospodarskih kategorij v skupinskih računovodskih izkazih so obravnavane v posebnem poglavju vsakega SRS, ki obravnava kako gospodarsko kategorijo.

Tako vsebuje isti SRS napotilo za pojasnjevanje postavk tako v posamičnih kot tudi v skupinskih računovodskih izkazih in podlago za razumevanje razlik.

V SRS, ki obravnavajo oblike računovodskih izkazov, pa je v posebnem poglavju pojasnjena razlika med obliko ustreznega posamičnega računovodskega izkaza in obliko skupinskega računovodskega izkaza.

Določbe o razkritjih v posamičnih računovodskih izkazih veljajo smiselno v enakem obsegu tudi za skupinske računovodske izkaze.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

POGOJI PRIPOZNANJA

Opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če :

• je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
• je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

KAKOVOSTNE SPREMEMBE

Če se pri opredmetenem osnovnem sredstvu ugotovijo kakovostne spremembe v duhu SRS 1.3 (v gradnji ), 1.4 (dane v finančni najem) oziroma 1.6 (deleži v skupaj obvladovanih sredstvih), se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih.

ODPRAVA PRIPOZNANJA

Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

SODILO RAZPOZNAVNOSTI

Neopredmeteno sredstvo, razen dobrega imena, izpolnjuje sodilo razpoznavnosti, če

• je ločljivo, to pomeni, da se lahko loči ali razdeli od podjetja in proda, prenese, licencira, da v najem ali zamenja, in sicer posamič ali skupaj s povezano pogodbo, sredstvom ali obveznostjo
• izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne glede na to, ali so te pravice prenosljive ali ločljive od podjetja ali od drugih pravic in obveznosti.

POGOJI PRIPOZNANJA

Neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če :

• je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
• je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

OCENA PRIHODNJIH GOSPODARSKIH KORISTI

Verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi, povezanih z neopredmetenim sredstvom, se oceni z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so najboljša ocena uprave (ravnateljstva) o gospodarskih okoliščinah v dobi koristnosti tega sredstva.

STROŠKI RAZISKOVANJA

V podjetju nastali stroški raziskovanja se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma odhodki obračunskega obdobja, v katerem nastanejo.

STROŠKI RAZVIJANJA

V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo :

• izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo
• namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati;
• zmožnost uporabljati ali prodati projekt;
• verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost;
• razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
• sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.

V PODJETJU USTVARJENE BLAGOVNE ZNAME

V podjetju ustvarjene blagovne znamke, kolofoni, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke se ne pripoznavajo kot neopredmetena sredstva.

2.15. V podjetju ustvarjeno dobro ime se ne pripozna kot neopredmeteno sredstvo.

2.16. Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in iz bilance stanja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske korist

FINANČNE NALOŽBE

3.8. Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

3.9. Pri obračunavanju običajnega nakupa finančnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem bodisi datuma trgovanja bodisi datuma poravnave. Enako velja za obračunavanje običajne prodaje finančnega sredstva. Izbrani način se dosledno uporablja za vse nakupe ali prodaje finančnih naložb, ki pripadajo isti skupini iz SRS 3.7.

3.10. Finančne naložbe so finančna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje.

3.11. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so praviloma kratkoročne finančne naložbe.

3.12. Tiste dolgoročne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.

3.13. Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

3.14. Kratkoročne finančne naložbe se lahko ob utemeljenih razlogih na podlagi pogodb spremenijo v dolgoročne finančne naložbe.

3.15. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti. Kratkoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med dolgoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.

3.16. Pripoznanje finančne naložbe kot finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice, ne obvladujejo pa se, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančne naložbe.

ZALOGE

4.8. Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno nabavno vrednost oziroma stroškovno vrednost zanesljivo izmeriti.

4.9. Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, ko se ob upoštevanju prevzema na podlagi ustreznih listin začne obvladovati.

4.10. Če se pri stvari v zalogi ugotovijo kakovostne spremembe v duhu SRS 5.6, se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih.

4.11. Pripoznanje stvari v zalogi kot sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, ko je porabljena, prodana ali kako drugače preneha obstajati, kar potrjujejo ustrezne listine.

TERJATVE

5.13. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti.

5.14. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice.

5.15. Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na a) odbitne začasne razlike; b) prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in c) prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.

5.16. Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike. Terjatve za odloženi davek se ne pripoznajo, če izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času svojega nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo), razen če gre za poslovno združitev v smislu točke 10 Uvoda v slovenske računovodske standarde (2006).

5.17. Terjatve za odloženi davek za vse odbitne začasne razlike, ki izhajajo iz finančnih naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deležev v skupnih podvigih, se pripoznajo, kolikor in samo kolikor je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče uporabiti začasne razlike.

5.18. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

6.4. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo, če je a) verjetno, da bodo v podjetje pritekale prihodnje gospodarske koristi, povezane z njo; in b) njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

6.5. Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati kot sredstvo, če se odtuji ali za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi

DENARNA SREDSTVA

7.9. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

7.10. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi ustreznih listin, ki ga dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo obvladovati nanj vezane pravice.

7.11. Pripoznanje denarnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če se ne obvladujejo več nanj vezane pravice, ne obvladujejo pa se, če se izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

Računovodski izkazi so urejen prikaz učinka računovodskega obravnavanja podatkov in so zapis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. Vsebujejo zelo pomembne informacije na podlagi katerih se odloča cela vrsta uporabnikov. Med seboj morajo biti primerljivi, zato morajo biti izdelani na podlagi enakih podlag. Vsi njihovi uporabniki morajo iz njih razbrati vse podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju. Smisel informacij je resnična in poštena vrednost, drugače prihaja do dezinformacij. Omogočati morajo, da se na njihovi podlagi sprejemajo sklepi o prihodnosti.

Za pripravljanje in predstavljanja je odgovorno poslovodstvo.

Računovodski izkazi se lahko nanašajo na določen čas v letu. To je npr. bilanca stanja. Lahko pa se nanaša na določeno časovno obdobje. To so izkaz poslovnega izida, izkaz zadrženega dobička, izkaz finančnega izida, izkaz sprememb kapitala

Banke, dobavitelji, lastniki,zaposleni in vsi ostali uporabniki pričakujejo od računovodij, da bodo izkaze pripravili tako, da bodo zaščitili njihove interese.

BILANCA STANJA

Prikazana so stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov. Sestavi se za poslovno leto ali medletno obdobje. Lahko je sestavljena za potrebe zunanjega ali notranjega poročanja. Od namena je odvisna tudi členitev postavk. Členitev postavk je tudi odvisa od velikosti podjetja. Lahko ima dvostransko ali zaporedno obliko.

Sredstva so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar s katerimi razpolaga organizacija. S finančnega zornega kota so povezana z naložbenjem.

Obveznosti do virov sredstev so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju organizacije do virov, s katerimi se financira. Organizacija ohranja sredstva financerjev in jih vrača v ustreznih rokih z obrestmi ali drugimi nadomestili.

Stalna sredstva delujejo trajneje. Sestavljajo jih opredmetena sredstva, neopredmetene osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe

Gibljiva sredstva se neprestano preoblikujejo. To so zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva.

Osnovna členitev za velika in srednja podjetja

Skrajšana oblika za srednja podjetja

Členitev za majhna podjetja

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Prikazan je poslovnih izid za poslovno leto ali medletno obdobje. Sestavi se za namene zunanjega ali notranjega poročanja. Od tega pa je odvisna tudi členitev postavk.

Je povzetek učinkovitosti in uspešnosti organizacije v določenem obdobju. V skladu s SRS 25.4 je lahko sestavljen po dveh različicah. Podjetje si izbere tisto, ki ji bolj ustreza predvsem glede na njene mednarodne stike.

Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida po razlčici I

Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida po razlčici II

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

Prikazujejo se spremembe stanja denarja za poslovno leto ali medletno obdobje. Uporabnikom daje informacije o tem, kako organizacija denarna sredstva pridobiva in kako jih porablja, ter kakšno je stanje denarnih sredstev na začetku in koncu obdobja.

Denarna sredstva se povečujejo zaradi : novega financiranja (povečanja obveznosti) ali raznaložbenja (zmanjšanja nedenarnih sredstev). Zmanjšajo pa se zaradi : naložbenja (povečanja nedenarnih sredstev) ali definanciranja (zmanjšanja obveznosti)

Poznamo dve obliki izkaza finančnega izida in sicer neposredna metoda : Na podlagi podatkov o prilivih in odlivih in posredna metoda : Na podlagi dveh bilanc stanja, izkaza poslovnega izida in dodatnih podatkov

Lahko ima obliko dvostranske uravnotežene bilance ali obliko zaporednega stopenjskega izkaza.

Oblike izkaza po različici I.

Oblike izkaza po različici II.

IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Prikazane so spremembe kapitala za poslovno ali leto ali medletno obdobje. Najdemo odgovore na vprašanja kaj se je dogajalo s kapitalom. Namenjen je predvsem zunanjemu poročanju, čeprav ga potrebuje tudi poslovodstvo za pripravo odločitev povezanih s kapitalom.

Lahko se sestavi po dveh različicah. Prva prikazuje samo razdelitev čistega dobička oz. poravnavanje čiste izgube. Druga pa prikazuje spremembe vseh sestavin kapitala. Ima lahko obliko ločenih razpredelnic sprememb za vsako sestavino kapitala, sestavljene razpredelnice vseh sestavin kapitala.

Členitev postavk

Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček. Bilančni dobiček se izkaže v izkazu poslovnega izida ali dodatka k izkazu, če pa se sestavlja izkaz gibanja kapitala, pa v njem.

O uporabi čistega dobička poslovnega leta odloča uprava, o uporabi bilančnega dobička pa vedno skupščina in sicer na podlagi letnega poročila, ki ga sestavi uprava.

Skupščina običajno odloči o uporabi bilančnega dobička za : oblikovanje dodatnih rezerv, razdelitev delničarjem, prenos v naslednje obdobje, razdelitev delavcem, drugo.

RAZKRITJA

Imajo vedno večji pomen v računovodskih izkazih. Nanašajo se na podatke v računovodskih izkazih in pa tudi na druge podatke, ki niso tipični za računovodstvo. Tako so zanimivi tudi podatki o članih uprave, njihovi usposobljenosti, vprašanji poveznimi z okoljem in podobno.

Gospodarske družbe morajo dati prilogo k izkazom s pojasnili in podatki, ki so določena v 69. členu ZGD, po drugih členih ZGD, SRS in MRS. Če je podjetje zavezano k reviziji pa mora dati tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo SRS.

Na splošno pojasnila k izkazom vsebujejo :

• Informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja oz. izkaza poslovnega izda in posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih. Razkrijejo se podlage za merjenje kategorij v bilanci stanja oz. izkazu poslovnega izida. Razložijo se spremembe računovodskih usmeritev, ter razlogi za spremembe.
• Informacije ki jih zahtevajo SRS in ZGD ter niso predpisane v obrazcu bilance stanja
• Dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu bilance stanja, so pa za pošteno predstavitev potrebne

Podjetje naravo in stopnjo pomembnosti posameznega razkritja opredeli v svojih aktih

V zunajbilančih evidencah se prikazujejo poslovnih dogodki, ki neposredno ne vplivajo na vrednost postavk v bilanci stanja oz. izkazu poslovnega izida, so pa pomembne za ocenjevanje uporabljanja tujih virov ali prihodnjih obveznosti. Predvsem so to podatki o hipotekah, danih jamstvih, zalogah ki so last drugih, poroštvih, odobrenih delnicah, izdanih menicah, sredstvih prejetih v zastavo in podobno.

RAZKRITJA PO 69. ČLENU ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

V 7. oddelku PRILOGA K IZKAZOM, 69. člen (vsebina priloge k izkazom) ZGD so navedena naslednja razkritja, ki jih mora predložiti vsako podjetje :

(1) Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja, mora vsebovati tudi:

1. metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračune v domačo valuto

2. podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20%:

• njeno firmo in sedež,
• delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu, in
• višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona. V zvezi z družbo, ki letnega poročila ne objavlja javno in v katere kapitalu je družba neposredno ali posredno udeležena z manj kot 50%, ni treba izkazati podatkov o višini njenega lastnega kapitala in njenem poslovnem izidu;

3. če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona

4. če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala

5. če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže:

• število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
• število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
• skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja;

6. če je družba izdala več razredov delnic: število delnic vsakega razreda in njihov najmanjši emisijski znesek

7. če je družba izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic ali druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe za vsako od teh vrst vrednostnih papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo

8. razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši

9. višina vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona

10. višina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona

11. skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini

12. razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke

13. povprečno število delavcev v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo

14. če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po tretjem odstavku 66. člena tega zakona: znesek stroškov dela v poslovnem letu iz 6. točke drugega odstavka 66. člena tega zakona

15. razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona

16. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta, ločeno za vsako od teh skupin oseb

17. predujmi in posojila, ki jih je družba ali njena podrejena družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb:

• skupni znesek predujmov, neodplačanih posojil ali danih poroštev,
• obrestna mera in drugi pomembnejši pogoji posojila,
• skupni znesek odplačil iz naslova vračil posojil v poslovnem letu

18. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo

19. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo in

20. če je družba po 57. členu tega zakona zavezana k revidiranju: celotni znesek, porabljen za revizorja, in ločeno znesek, porabljen za:

• revidiranje letnega poročila,
• druge storitve revidiranja,
• storitve davčnega svetovanja, in
• za druge nerevizijske storitve.

(2) Družba lahko opusti razkritje podatkov o posamezni drugi družbi iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka, če bi zaradi tega za to drugo družbo lahko nastala občutna škoda. V takem primeru mora biti v prilogi k izkazom opozorjeno, da je bilo opuščeno razkritje teh podatkov iz navedenih razlogov.

(3) Majhnim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti ali pojasniti:

• podatkov iz 7. do 20. točke prvega odstavka tega člena, in
• podatkov iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar pa morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

(4) Srednjim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz 12. točke prvega odstavka tega člena. Pri javni objavi poslovnega poročila lahko dodatno opustijo:

• podatke iz 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, in
• podatke iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

DRUGA RAZKRITJA PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

56.člen 8.odstavek: V konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, vendar mora podjetja nevesti te družbe in razloge za takšno odločitev

61.člen 2.odstavek: Če določbe 62. do 70.člena ne zadošča za resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti, torej tudi ne zadoščajo pojasnila v 69. členu, mora priloga vsebovati ustrezna pojasnila.

61.člen 3.odstavek: Če bi uporaba posamezne določbe iz 62. do 70. člena preprečila resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, finančnega položaja ter poslovnega izida, se take določne ne sme uporabiti. Razloge za opustitev pa je treba pojasniti v prilogi k izkazom.

62.člen 2.odstavek : V kolikor podjetje spremeni način členitve postavk v bilanci stanja in izkazih uspeha za zaporedna leta, mora pojasniti razloge za spremembo.

62.člen 6.odstevek : Če postavke pretekleta leta v bilanci stanja in izkazu uspeha niso primerljive s tekočim letom, je treba v prilogi k izkazom prikazati neprimerljivost postavk in prilagoditve.

65.člen 6.odstavek: Če spada premoženje ali sredstvo pod več postavk v bilanci stanja, je treba to okoliščino pojasniti.

67.člen 2.odstavek: Odstop od splošni pravil vrednotenja postavk določen v 1. odst. 67. člena je možen samo v izjemnih primerih, določenih v SRS ali MRS. V takih primerij je treba pojasniti razloge za tak odstop in opisati učinke na prikaz premoženja in obveznosti družbe, finančni položaj ter poslovni izid.

RAZKRITJA PO SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

SRS 1 RAZKRIVANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

• Podlaga za merjenje
• Nabavne vrednosti oz prevrednotene nabavne vrednosti, nabrani amortizacijki popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
• Spremembe knjigovodske vrednosti
• Obstoj zastavljenih sredstev in drugih pravnih omejitev
• Računovodske usmeritve uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradne, odstranitve in obnovitve prostorov
• Znesek stroškov graditve in izdelave
• Znesek finančnih obvez za pridobitev
• Če osnovno sredstvo izkazuje po modelu prevrednotenja.
  • dan prevrednotenja
  • podlaga
  • datum predzadnjega prevrednotenja
  • sodelovanja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
  • knjigovodska vrednost če bi bil uporabljen model nabavne vrednosti
• Razlogi in učinki oslabitve oz. razveljavitve oslabitve

SRS 2 RAZKRIVANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN DOLGOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

• Razlikovati pridobljena znotraj podjetja in pridobljena od drugih
• Razkriti dobe koristnosti : končne ali nedoločene
• Če so dobe koristnosi konče : amortizacijske stopnje, metode amortiziranja
• Nabavno vrednosto oz. prevrednoteno nabavno vrednostnot, nabrani amortizacijksi popravki, nabrane izgube zaradi oslabitve
• Spremembe knjigovodske vrednosti
• Knjigovodska vrednost, preostala doba amortiziranja
• Začetna pripoznana vrednost za sredstvo pridobljeno z državno podporo
• Obstoj sredstva z omejeno lastninksko pravico oz. dano kot poroštvo
• Znesek obvez za pridobitev
• Če je sredstvo izkazano po modelu prevrednotenja
  • Dan prevrednotenja
  • Knjigovodska vrednost
  • Knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi sredstvo izkazali po modelu nabavne vrednosti
  • Metode in predpostavke pomembne pri ocenjevanju poštene vrednosti

SRS 3 RAZKRIVANJE FINANČNIH NALOŽB

• Narava razmerja med obvladujočim in posameznim podjetjem
• Podjetje podvižnik
• Računovodska usmeritev za določanje nabavne, knjigovodske, poštene, odplačne vrednosti
• Pogostost prevrednotenja, datum zadnjega prevrednotenja, sodelovanje ocenjevalcev
• Gibanje presežke od iz prevrednotenja
• Izpostavljenost tveganju, varovanje pred tveganjem in v plačilo zapadle obveznosti
• Obrestno tveganje : pogodbeni roki za popravek obrestne mere in roki za plačilo, ter efektivne obresten mere
• Kreditno tveganje
• Informacije o pošteni vrednosti.

SRS 4 RAZKRIVANJE ZALOG

• Metoda vrednotenja zalog in obračunavanje stroškov
• Knjigovodske vrednosti in iztržljive vrednosti
• Presežki in primanjkljaji pri popisu
• Odpisi zaradi sprememb kakovosti
• Knjigovodska vrednost zastavljena kot jamstvo

SRS 5 RAZKRIVANJE TERJATEV

• Zavarovane in nezavarovane terjatve in terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov
• Računovodska usmeritev za oslabitev
• Informacije o tveganjih in inštrumenti za varovanje pred tveganji
• Členitev po rokih zapadlosti
• Morebitna pobotanja z dolgovi drugih podjetij
• Terjatve za odložen davek in dokazi za pripoznavanje

SRS 6 RAZKRIVANJE NALOŽBENIH NEPREMIČNIN

• Model poštene vrednostri ali model nabavne vrednosti
• Model poštene vrednosti :
  • deleži v nepremičnini
  • Uskladitev knjigovodskih vrednosti
• Model nabavne vrednosti :
  • Metode amortizacije
  • Doba koristosti in stopnje amortizacije
  • Nabavno vrednost, nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitve
  • Uskladitev knjigovodske vrednosti
  • Poštena vrednost
• Metode in predpostavke pri določanju poštene vrednosti
• Obseg v katerem je zasnovana
• Vrednosti prihodkov in odhodkov od najemnin
• Če podjetne ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti
  • Opis nepremičnine
  • Pojasnili zakaj jo ni možno izmeriti
  • Razpon ocen vrednosti znotraj katere je poštena vrednosti

SRS 7 RAZKRIVANJE DENARNIH SREDSTEV

• Zneske dogovorjenih samodejnih zadolžitev pri bankah (odobreni limit)

SRS 8 RAZKRIVANJE KAPITALA

• Poslovni izid izračunan na podlagi prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru in na podlagi rasti cen življenskih potrebščin. (tudi podjetja ki niso zavezana k reviziji)
• Za delniški kapital vse potrebne podatke o delnicah v skladu s SRS8 (število izdanih, lastnostih delnic, novih izdajah, lastnih delnicah, pogojno izdanih)
• Vse vrste rezerv
• Znesek dividend ki še niso bile izplačane.
• Pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala.

SRS 9 RAZKRIVANJE DOLGOROČNIH DOLGOV

• Dobljeni nezavarovani in zavarovani dolgovi
• Obdobje do zapadlosti, obrestne mere in drugi pogoji
• Izpostavljenost tveganjem in inštrumenti za varovanje pred tveganjem
• Obrestno tveganje : pogodbeni roki za popravek obrestne mere oz. efektivne obrestne mere
• Kreditno tveganje
• Pobotanje z drugimi podjetji.
• Poimensko našteti dolgoročni dolgovi do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov.

SRS 10 RAZKRIVANJE REZERVACIJ IN DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

• Razlogi in pogoji oblikovanja
• Metode in predpostavke pri ocenjevanju vrednosti in način obravnavanja razlik
• Razlika med načrtovanim oblikovanjem in črpanjem in uresničenim oblikovanjem in črpanjem.
• Izpostavljenost tveganju in varovanje pred njim
• Uskopinjevalne razlike

SRS 11 RAZKRIVANJE KRATKOROČNIH DOLGOV

• Zavarovana in nezavarovana posojila
• Obdodje do zapadlosti in obrestne mere in drugi pogoji.
• Pri obrestnem tveganju pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali plačilo in efektivne obrestne mere
• Poimensko našteti dolgovi do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov.

SRS 12 RAZKRIVANJE KRATKOROČNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV

• Razlogi in pogoji za oblikovanje
• Metode in predpostavke pri ocenjevanju vrednosti
• Razlika med načrtovanim oblikovanjem in črpanjem in uresničenim oblikovanjem in črpanjem
• Uskopinjevalne razlike

SRS 13 RAZKRIVANJE STROŠKOV AMORTIZACIJE

• Podlage za vrednotenje
• Metode amortiziranja
• Dobe koristnosti
• Kosmati znesek vrednosti amortizljivih sredstev in popravek vrednosti.

SRS 14 RAZKRIVANJE STROŠKOV MATERIALA IN STORITEV

SRS 15 RAZKRIVANJE STROŠKOV DELA IN STROŠKOV POVRAČIL ZAPOSLENCEM

• Deleži v razširjenem dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki.
• Zaslužke in deleže v razširjenem dobičku, ki pripadajo upravi in drugim organom.
• Programi drugih dolgoročnih zaslužkov.
• Zahteve zaposlenih po izplačilih na podlagi določba zakona, kolektivne pogodbe, aktov podjetja ali pogodb o zaposlitvi, katerim podjetje nasprotuje in ali so oblikovane rezervacije

SRS 16 RAZKRIVANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH IN STROŠKOVNIH NOSILCIH

• Metode po katerih so oblikovani stroški
• Drugega ni potrebno pojasnjevati, ker je običajno povezano s poslovnimi skrivnostmi.

SRS 17 RAZKRIVANJE ODHODKOV

• Metoda merjenja odhodkov
• Posamezne postavke odhodkov, ki so pomembne za pojasnitev dosežkov.
• Vrsta in zneski sprememb računovodske ocene

SRS 18 RAZKRIVANJE PRIHODKOV

• Metoda merjenja prihodkov
• Posamezne postavke prihodkov, ki so pomembne za pojasnitev dosežkov.

SRS 19 RAZKRIVANJE POSLOVNEGA IZIDA IN DENARNEGA IZIDA

• Poslovni izdi se predstavi v izkazu poslovnega izida vseh podjetij, denarni izid pa samo pri določenih podjetjih.
• Poslovni izidi odseka
• Ustavitev poslovanja : zavezujoča pogodba in formalni načrt ustavljanja.
• Sestavine odhodka za davek
• Zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek
• Obračunani in odloženi davek

Na primeru poslovnega poročila podjetja Tomas sport 2 d.o.o. bomo ugotavljali, ali je računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Predvsem pa bomo poskušali ugotoviti ali poročilo zadovoljivo pojasnjuje računovodske izkaze, ter tako zagotavlja potencialnemu investitorju, dobavitelju, posojilodajlcu in drugim informacije o tveganosti sodelovanja z podjetjem.

POSLOVNO POROČILO

Poslovno poročilo v skladu z 70.členom ZGD zadovoljivo pojasnjuje pomembnejše dogodke v letu 2009. Premalo pa so pojasnjeni pričakovani razvoj družbe, aktivnosti na področju raziskav in razvoja in bistvena tveganja, ki jim je družba izpostavljena. V poglavju 4.2 sicer navaja, da nima valutnih, obrestnih, kreditnih in plačilno sposobnih tveganj. Iz bilance stanja pa lahko ugotovimo, da ima družba kredite, obveznosti do dobaviteljev, iz izvenbilančnih evidenc je razvidno, da ima dane garancije, tako so nujno prisotna tudi tveganja iz teh naslovov.

REVIZORJEVO POROČILO

Družba je zavezana reviziji, zato je sestavni del poročila tudi revizorjevo poročilo, ki je izdal pozitivno mnenje.

20. odstavek 69.člen ZGD nalaga objavo celotnega zneska porabljenega za revizorja in ločen znesek porabljen za revizijo, vendar tega podatka podjetje ni objavilo

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Pojasnjeno je, da so neopredmetena dolgoročna sredstva investicije v gradbene objekte v tuji lasti. Uporablja se metoda časovno enakomerne amortizacije. Priložen je izkaz gibanja neopredmetenih sredstev, s katerim so pojasnjene knjigovodske vrednosti in amortizacijski popravki na začetku in koncu obdobja

OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Priložen je izkaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev, tako so pojasnjene nabavne vrednosti, nabrani popravki vrednosti. Podlage za merjenje so pojasnjene. Poročilo navaja da so vse nepremičnine bremen prosta in da ni finančnih obvez. Pojasni tudi kakšne so računovodske usmeriteve uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje, odstranitve in obnove prostora, v katerem so opredmetena osnovna sredstva.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Poročilo navaja, da so dolgoročne finančne naložbe naložbe v kapital drugih družb. Ovrednotene so po nabavni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Ni pa razkrita narava razmerja med obvladujočim in odvisnim podjetjem. V poglavju Povezane osebe je pojasnjeno da odvisna podjetja niso uskopinjena, ker v njih naj ne bi imeli obvladujoč vpliv, ampak samo pomemben vpliv. Razkrita ni pogostost prevrednotenja, gibanje presežka iz prevrednotenja. Prav tako niso pojasnjena tveganja in inštumenti zavarovanja in v plačilo zapadlih in še ne udenarjenih naložbah.

V skladu z 69.členom ZGD je v poročilu navedena firma, sedež in delež družbe v kateri je udeležena z najmanj 20%, vendar višino kapitala in poslovni izid družbe Megalet ne navaja, čeprav so ti podatki pomembni za resničen in pošten prikaz finančnega stanja podjetja.

ZALOGE

Pojasnjene so računovodske usmeritve uporabljene pri začetnem in končnem vrednotenju zalog. Podjetje vodi zalogo po FIFO metodi. Knjigovodska vrednost zaloge je pojasnjena, ni pa pojasnjena čista iztržljiva vrednost. Presežki in primanjkljaji zalog tudi niso razkriti. Prav tako niso razkriti odpisi vrednosti zalog zaradi spremembe kakovosti oz. spremembe vrednosti.

TERJATVE

Pojasnjeno je, da terjatve podjetja niso zavarovane. Računovodska usmeritev za slabitev je podana in sicer podjetje slabi vsako terjatev posebaj. Informacije o izpostavljenosti tveganju niso dovolj izpostavljene. Prav tako terjatve niso razčlenjene po rokih zapadlosti v plačilo. Poročilo ne navaja obstoj terjatev do lastnikov.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Družba ima kratkoročno finančno naložbo v podjetje Poteza d.d. v višini 400 504€, vendar ne pojasni za kakšne vrste naložbo gre. Ima tudi dane kredite povezanim podjetjem. Razkrita ni pogostost prevrednotenja, gibanje presežka iz prevrednotenja. Prav tako niso pojasnjena tveganja in inštumenti zavarovanja in v plačilo zapadlih in še ne udenarjenih naložbah. Razkriti niso pogodbeni roki za vračilo oz. popravek obrestne mere. Razkrite niso informacije o pošteni vrednosti.

DENARNA SREDSTVA

Sestavni deli denarnih sredstev so navedeni, niso pa razkrite morebitne samodejne zadolžitve na računih pri bankah.

KAPITAL

Narava in namen rezerv so pojasnjeni. S stališča SRS je kapital ustrezno razkrit in tudi s stališča 5.odstavka 69.člena ZGD.

Kapitalske rezerve niso razčlenjene v skladu s 1.odstavkom 64.člena ZGD.

DOLGOROČNI DOLGOVI

Poročilo pojasnjuje vrednotenje dolgoročnih dolgov, vendar jih v bilanci stanja ni.

KRATKOROČNI DOLGOVI

V poročilu je razkrita sestava kratkoročnih poslovnih in finančnih dolgov. Čeprav poročilo navaja da zapadlih obveznosti ni, pa za posamezno vrsto ne razkriva obdobje do zapadlosti. Za posojila pridobljena od bank ne razkriva obrestne mere in druge pogoje pod katerimi so bili pridobljeni. Glede na to, da ima podjetje dobljena kratkoročna posojila od bank, je izpostavljeno obrestnemu tveganju, vendar tega ne pojasni, kot tudi ne pogodbenih rokov za vračilo oz. popravek obresti. Podjetje ima tudi znaten delež kratkoročnih prejetih posojil od lastnikov, poimensko pa jih ne razkriva. Glede na to, da ta postavka ne obstaja samo v tekočem letu, ampak tudi že v preteklih letih, obstaja dvom o pravilnosti vodenja teh dolgov kot kratkoročni dolg, saj bi bilo mogoče bolj pravilno voditi te dolgove kot dolgoročne. Vodenje teh dolgov kot kratkoročni dolg zmanjšuje boniteto podjetja.

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Poročilo pojasnjuje vrednotenje kratkoročnih časovnih razmejitev, vendar jih v bilanci stanja ni.

PRIHODKI

Metoda merjenja je pojasnjena, prav tako so razkrite posamezne postavke prihodkov.

ODHODKI

Odhodki so zadovoljivo pojasnjeni

IZVENBILANČNE OBVEZNOSTI

Družba ima izkazana izvenbilančna sredstva in obveznosti iz naslova danih garancij in odprtih akreditivov.

SKLEP

Podjetje slabo razkriva računovodske informacije predvsem v delih, ki bi lahko bile za potencialnega investitorja oz. dobavitelja ali posojilodajalca neugodna. Torej ne pojasni zadovoljivo kakšen je delež nekurantnega blaga, kakšna je kvaliteta terjatev, za kakšno kratkoročno naložbo v podjetje Poteza gre. V teh postavkah so možne skrite izgube. Na drugi strani pa ima podjetje izkazan kratkoročni finančni dolg do lastnikov, ki bi v primeru vračila lahko povzročil nelikvidnost. Podjetje sicer zatrjuje, da na dolgoročnih opredmetenih sredstvih, kjer gre v glavnem za zgradbe, kot tudi na drugih sredstvih, ni bremen. Ob tem pa ne pojasnjuje, kakšne garancije izkazuje v izvenbilančni evidenci.