Month: November 2021

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

NAČINI PRENEHANJA

Pogodba o zaposlitvi preneha

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

VRNITEV DOKUMENTOV IN IZDAJA POTRDILA

Ob prenehanju je delavcu treba vrniti vsa potrdila in dokumentacijo in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Preneha z potekom časa, po opravljenem delu ali po prenehanju razloga zaradi katerega je bila sklenjena. Preneha tudi na podlagi sporazuma.

Delavec ima pravico do opravnine po 79.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE

Pogodbe preneha s smrtjo delavca. Preneha tudi s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z dejavnostjo ne nadaljuje naslednik.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI S SPORAZUMOM

Sporazum mora bit v pisni obliki. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavaroanja za primer brezposelnosti. Če tega obvestila ni, to nima vpliva na veljavnosti sporazuma.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

SPLOŠNO O ODPOVEDI

Odpoved pogodbe je lahko redna ali izredna. Redna odpoved ima odpovedni rok, izredna nima odpovednega roka. Če gre za diskriminacijo ali povračilne ukrepe iz 6. člena ZDR-1, je odpoved neveljavna. Prav tako če je podana zaradi grožnje ali prevare.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, nesposobnost ali izredno odpoved mora delodajalec pisno obvestiti delavca o očitanih dejanjih in mu omogočiti zagovor v roku ne manj kot tri delovne dni. Seznanitev je lahko poslana preko emaila. Pri zagovoru lahko sodelujejo predstavniki sindikata oz. drug pooblaščenec. Če delavec tako zahteva mora delodajalec o odpovedi obvestiti sindikat oz. svet delavcev. Le ta da mnenje v skladu s 86. členom.

Odpoved mora biti v pisni obliki. Obrazložena morajo biti razlogi za odpoved. Delavec mora biti obveščen o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ter o obveznosti prijave v evidenco brezposelnih.

Odpoved mora biti vročena

  • V prostorih delodajalca : Vročitev je opravljena tudi če stranka ne želi prevzeti odpovedi. Dokazno breme je na strano tistega ki vroča
  • Priporočeno pošiljko s povratnico : Vročitev je opravljena oz. če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve.
  • Objava na oglasni deski delodajalca : Če delavec nima stalnega oz. začasnega prebivališča v RS, se odpoved objavi na oglasni deski v skladu z 88.členom.

SPLOŠNO O REDNI ODPOVEDI

Delavec lahko redno odpove brez razlogov. Delodajalec lahko redno odpove, če ima utemeljen razlog. Dokazno breme je na njegovi strani.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca v skladu z 85. členom. Opozorilo lahko pošlje tudi po emailu.

SPLOŠNO O IZREDNI ODPOVEDI

Izredna odpoved je možna iz razlogov navedenih v zakonu. Delodajalec mora navesti odpovedne razloge. Dokazno breme je na strani stranke, ki odpove.

REDNA ODPOVED

ODPOVEDNI RAZLOGI

Razlogi za redno odpoved iz 89. člena so :

  • Prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela
  • Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov – razlog nesposobnosti. Odpoved najkasneje v 6 mesecih
  • Kršenje pogodbene ali druge obveznosti – krivdni razlogi. Najkasneje 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Delodajalec lahko poda kazensko ovadbo in se mu prepove opravljati delo. Pripada pa mu nadomestilo v višini 1/2 njegove plače v zadnjih 3 mesecih.
  • Nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti.
  • Neuspešno opravljeno poskusno delo

Neutemeljeni odpovedni razlogi so navedeni v 90 členu. Delavcu ni možno odpovedati delovnega razmerja zaradi bolezni, dela v sindikatu, rasne oz. verske pripadnosti in podobno.

Delavcu je možno pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi pri istem oz. drugem delodajalcu. Vprašanje je urejeno v 91. in 92. členu ZDR-1

ODPOVEDNI ROKI

Pogodba je lahko odpovedana dogovorno oz. tako kot je navedeno v pogodbi, vendar rok ne more bit krajši kot zakonski odpovedni rok.

Odpovedni roki

  • Neuspešno poskusno delo : 7 dni
  • Redna opoved s trani delavca :
    • do enega leta 15dni
    • od enega leta zaposlitve 30dni
  • Redna odpoved delodajalca
    • do enega leta 15dni
    • od enega do dve leti zaposlitev 30 dni
    • nad dve leti zaposlitve : narašča za vsako leto za dva dni
    • nad 25 let : 80dni
  • Krivdni razlogi : 15 dni

Odpovedni rok začen teči naslednih dan po vročitvi. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za denarnem povračilu in sicer v pisni obliki.

Če odpove delodajalec ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve in sicer najmanj dve uri na teden. Pripada mu denarno nadomestilo in sicer 70% nadomestilo nadomestila iz 137. člena ZDR-1

ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

Vprašanje je urejeno od 98. člena do 103. člena ZDR-1

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI, POSTOPKIH PRISILNEGA PRENEHANJA IN V DRUGIH PRIMERIH PRENEHANJA DELODAJALCA

Vprašanje je urejeno od 104. člena do 107. člena ZDR-1

ODPRAVNINA

Če delodajalec odpove pogodbno iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, mora delavcu izplačati odpravnino. Osnova je povprečna mesečna plača, ki je pripadala delavcu v zadnjih treh mesecih. Višina odpravnine je naslednja :

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let

Odpravnina ne sme presegati 10 kratnika osnove. Če je podjetje v prisilni poravnavi, se lahko delodajalec in delavec pisno dogovorita o zmanjšanju odpravnine. Izplačilo mora biti o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

IZREDNA ODPOVED

Možna je če obstajajo razlogi določeni v ZDR-1 in če ni mogoče nadaljevati delovnega razmarja do izteka pogodbenega razmerja oz. izteka odpovednega roka.

Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasnejej v 6 mesecih od nastanka razloga. Če gre za kaznivo dejanje je možna odpoved ves čas ko je možen kazenski pregon in najkasneje v 30 dneh od ugotovitve.

IZREDNA ODPOVED DELODAJALCA

Razlogi za izredno odpoved so navedeni v 110. členu ZDR-1 :

  • Delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti in ima dejanje znake kaznivega dejanja. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Namenoma ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Kot kandidat v izbirnem postopku predloži lažne listine in dokazila
  • Najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogi odsotnosti ne obvesti delodajalca. čeprav bi to lahko storil : Pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se ne vrne na delo ob vročitvi izredne odpovedi.
  • Če mu je po pravnomočnosti odločbe prepovedano opravljati delo, je v zaporu in podobno. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Če odklopi prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku
  • Če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil zdravnika
IZREDNA ODPOVED DELAVCA

Delavec lahko izredno odpove iz naslednjih razlogov :

  • Več kot dva meseca ni dela in mu delodajalec ni izplačal nadomestil.
  • Mu ni omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpekcije
  • Delodajalec mu vsaj dva meseca izplačal plače oz. bistveno manjšo plačo
  • Dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni zplačal plačo v zakonskem ali pogodbenem roku
  • Tri mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev no v celoti plačal prispevkov
  • Delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu
  • Delodajalec ni zagotovil enake obravnave v smislu 6. člena ZDR-1
  • Delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanja

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec pisno obvestiti delodajalca in inšpektorat za delo. Če v 30 dneh delodajalec ne izpolni svojh obveznosti, lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dnevnem roku. Delavec je upravičen do odpravnine in do odškodnine.

POSEBNO PRAVNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku in sindikalnemu zaupniku brez soglasja sveta delavcev oz. sindikata. Pogodbo se mu odpove le, če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno zaposlitev pri delodajalcu, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo take osebe traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po prenehanju.

Odpoved je možno zadržati v skladu 113. členim ZDR-1.

Delavcu ki je dopolnil 58 let in mu do starostne pokojnine manjka do 5 let delovne dobe, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja, razen v primerih iz 2. odst. 114. člena ZDR-1

Pogodbe se ne more odpovedati noseči delavki, ter delavki ki doma doji otroka in pa staršem, ki izrabljajo starševski dopust oz. pogodbe se ne da odpovedati še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Če delodajalec ne ve za nosečnost, mora delavka še pred iztekom odpovednega roka predloži zdravniško potrdilo. Pogodbo o zaposlitvi pa je vseeno možno odpovedati v soglasju inšpekcije za delo, če gre izredno odpoved ali so uvedeni postopki za prenehanje delodajalca.

Odpoved invalidu je urejena v 116. členu.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA

Urejeno je v 118.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI PO SAMEM ZAKONU

Urejeno v 119.členu ZDR-1

TUJCI IN DELO V TUJINI

INFORMACIJE O ZAPOSLOVANJU TUJCEV

Več informacij o zaposlovanju tujcev dobite na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in sicer v Službi za zaposlovanje tujcev, Dunajska 20, 1000 Ljubljana na :

telefonski številki 01/300-49-40
tajništvo : 01/300-49-41
faks : 01/300-49-78

Splošne informacije o zaposlovanju in delu tujcev :

Kontaktni center : 080 20 55
Info točka za tujce : 01 472 64 60

Info točka za tujce, Slovenska 55, 1000 Ljubljana
eMail : info-tujci@ess.gov.si
Telefon : 01 472 64 60
Faks : 01 472 64 66
GSM : 041 659 228

DELOVNO DOVOLJENJE

PROST DOSTOP DO TRGA DELA

Prost dostop do trga dela imajo vsi državljani EU in njihovi družinski člani. Pravico do prostega dostopa trga dela imajo naštete kategorije po 9. členu Zakona o zaposlovanju tujcev, delovnega dovoljenja pa ne potrebujejo našteti v 5. členu Zakona o zaposlovanju tujcev

VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ

Za delo v Sloveniji je potrebno imeti delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje. Običajno je delovno dovoljenje osnova za pridobitev dovoljenja za bivanje.

Prijava dela tujca TUJ 4A in odjava dela tujca TUJ 4C
Izvajanje storitev brez delovnega dovoljenja TUJ 4B
Zaposlovanje državljanov BiH po Sporazumu TUJ-BIH-1priloga 1priloga 2
Izvajanje storitev državljanov in delodajalec iz EU : TUJ 5A in TUJ 5B

Vrste delovnih dovoljenj :

DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV

Pridobi ga delodajalec. Izda se za eno leto in omogoča zaposlitev samo pri tem delodajalcu. Po 20 mesecih zaposlitve se pridobi pravica do osebnega delovnega dovoljenja, ki velja tri leta.

Vloga iz izdajo dovoljenje za zaposlitev TUJ-2 in priloga TUJ-2-1

DOVOLJENJE ZA DELO

Izda se za sezonsko delo, delo tujih zastopnikov usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev. Za dovoljenje za delo običajno zaprosi delodajalec.

Vloga za izdajo dovoljenja za delo TUJ-3 in priloga TUJ-3-1 in TUJ-3-2    

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE

Omogoča zamenjavo delodajalca. Ob izgubi dela se je možno prijaviti v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje

Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenje TUJ-1

Upravne takse in vplačilni račun v postopku izdaje delovnih dovoljenj.

Izpolnijo se osebni podatki na prvi strani. Obkljuka se rubrika 32 in 33. Obvezna priloga dokazilo o plačilu takse. Plača se Vloga za delovno dovoljenje in Osebno delovno dovoljenje za določen čas, skupaj 95,15€. Vlogo in dokazilo o plačilu pošljite na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina Cesta IX/6, 1000 Ljubljana

MODRA KARTA

Za modro karto zaprosi tujec z visokošolsko izobrazbo, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji. Izda se za dve leti in se lahko podaljša za tri leta. Prošnjo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec prošnjo vloži pri veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije, delodajalec pa na upravni enoti. Upravna enota zaprosi za soglasje k zaposlitvi Zavod za zaposlovanje. Ta soglasje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji :

  • Ustrezna visokošolska izobrazba
  • Pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto
  • Plača v višini 1,5 povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji
  • V evidenci Zavoda za zaposlovanje ni ustreznih kandidatov
  • Delodajalec registriran in vpisan v poslovnem registru
  • Delodajalec ima plačane davke in prispevke iz naslova dela
  • Delodajalec je prijavil prosto delovno mesto
  • Tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
  • Delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje tujcev.

Modra karta se podaljša po prvih dveh leti zakonite zaposlitve v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni prvi trije pogoji.

V prvih dveh letih je možno zamenjati delodajalca ali podaljšati modro karto, če so izpolnjeni zgornji pogoji.

BIVANJE

Poleg delovnega dovoljenja mora tujec imeti tudi urejeno bivanje. Dovoljenje za bivanje se pridobi na podlagi delovnega dovoljenja. Vlogo za prvo dovoljenje za bivanje lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu, ali pa jo zanj vloži delodajalec na upravni enoti. Za zakonito delo in bivanje v Sloveniji mora tujec imeti obe dovoljenji, delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

PRVO ZAČASNO BIVANJE V SLOVENIJI

Prvo bivanje v Republiki Sloveniji je vedno začasno bivanje. Prošnja se odda na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali pa jo vloži delodajalec na upravni enoti v Sloveniji.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje :

  • Veljavni potni list. Veljavnost mora biti tri mesece daljša od dovoljenja za bivanje
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Sredstva za preživljanje v višini najmanj minimalnega dohodka v Sloveniji mesečno.
  • Razlog za bivanje v Sloveniji mora biti zaposlitev, združitev družine, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalno delo, tujci slovenskega rodu ali drug utemeljen razlog.
  • Potrdilo o nekaznovanosti matične države.

STALNO BIVANJE

Pred potekom pet letnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno bivanje v primerih :

  • Tujec je slovenskega rodu
  • Prebivanje tujca je v interesu Republike Slovenije
  • Tujec je že imel dovoljenje za stalno bivanje in se je prekinilo zaradi izselitve
  • Pet letno obdobje je izpolnjeno tudi, če je odsotnost tujca krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev v petih letih.
  • Pred potekom petih let se dovoljneje lahko izda tudi družinskim članom
  • Beguncem

Pogoji za pridobitev stalnega bivanja so :

  • Dve leti neprekinjenega bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno bivanje. Čas prebivanja za študij ali poklicnega izobraževanje se šteje polovično. Čas prebit v Sloveniji zaradi sezonskega dela se ne šteje v dveletno neprekinjeno bivanje.
  • Pogodba o delu za nedoločen ali določen čas
  • Zadnje tri plačilne liste
  • Potrdilo o nekaznovanosti

Vloga se odda na upravni enoti.

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Napotitev delavcev v tujino in položaj delavcev napotenih na delov v Republiko Slovenijo je urejeno v poglavju VII. POSEBNE DOLOČNE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, 208. in 209. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec lahko napotitev na delo v tujino odkloni v primeru nosečnosti, če nima varstva za otroka, invalidnosti, iz zdravstvenih razlogov in iz drugih razlogov določenih s kolektivno pogodbo.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno delo v tujini, mora biti sklenjena nova pogodba. Po prenehanju mora delodajalec zagotoviti vrnitev delavca v Slovenijo.

POGODBA

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati :

  • trajanju dela v tujini
  • praznikih in dela prostih dnevih
  • minimalnem letnem dopustu
  • višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje
  • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini
  • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini
  • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje
  • pogojih vrnitve v Slovenijo

ODJAVA TUJCA

Za odjavo tujca iz zavarovanja je potrebno predložiti na ZZZS :

  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • Pogodbo o zaposlitvi, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  • Dokazilo da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu

Če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev in je delovno dovoljenje pridobilo podjetje, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela delavca, ki ga dobi na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrdilo ni potrebno v kolikor ima delavec osebno delovno dovoljenje.

KOLEKTIVNE POGODBE

GRADBENIŠTVO

Za gradbeno dejavnost podrobneje delo delavca v tujini ureja Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

POVRAČILA STROŠKOV

Povračila stroškov ki se ne vštevajo v osnovo za dohodnino so urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Več na naši strani Povračila stroškov

MNENJE DURS

DURS je izdal več mnenj na temo povračil stroškov. O napotitvi delavca v tujino pa je bilo izdano Pojasnilo DURS, št. 0900-4/2010-4, 15. 11. 2010 . Dokaj nerazumljivo zakonsko določbo v Uredbi o terenskem dodatku,  pa pojasnjuje v Pojasnilu MF, št. 421-11/2007, 21. 6. 2007

Podkupnina

POVRAČILA STROŠKOV

PREHRANA MED DELOM

Delavcu pripada za vsak dan ko je na delu več kot 4ure. Maksimalni znesek je 6,12€/dan. Minimalni znesek je  3,56€/dan. Če je na delu več kot 10 ur mu pripada za vsako dodatno uro 0,76€ za vsako uro po osmih urah dela.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Ne všteva se v osnovo za dohodnino do višine javnega prevoza od bivališča do delovnega mesta, če je delovno mesto vsaj 1 km oddaljeno od bivališča.

Če delojemalec ne more uporabljati javnega prevoza mu pripada povračilo do 0,18€/km.

Če ima delojemalec službeni avto in mu podjetje zagotovi tudi gorivo, mu povračilo ne pripada.

Tudi delavcu ki ima dohodek iz delovnega razmerja iz tujine pripada povračilo v enakih zneskih.

DNEVNICE

Višina dnevnice je odvisna od ur trajanja potovanja in od tega ali je potovanje po Sloveniji ali tujini. Zneski so predpisani v Uredbi in v Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino

Če delavec dela na območju Slovenije in se vsakodnevno vrača domov, mu pripada tudi prehrana med delom.

Dnevnico dobijo tudi člani volilnih odborov.   

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

Na službenem potovanju delavcu pripadajo povračilo dejanskih stroškov javnega prevoza, stroškov najema avta oz. taxija. Povrnejo se mu tudi stroški taks, cestnine in podobno.

Če delojemalec uporablja svoj avto se mu povrne kilometrina do 0,37€/km   

Potovanje mora biti dokumentirano z potnim nalogo in z računi. Razvidna mora biti odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

PRENOČEVANJE NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V osnovo za dohodnino se ne vštevajo dejanski stroški prenočevanja. Dokumentirano pa mora biti z potnim nalogi in računi.

Če stroški prenočevanja vključujejo tudi zajtrk se vrednost delnice zmanjša v skladu z Uredbo

TERENSKI DODATEK

Terenski dodatek pripada delavcu ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

Če mu delodajalec zagotovi hrano in prenočišče se mu v osnovno ne všteva terenski dodatek do 4,49€/dan

Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja se ne všteva povračilo za delo na terenu do višine in pod pogoji, ki veljajo za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

Če je bilo delavcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se mu terenski dodatek všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se delavcu ki dela izven kraja kjer prebiva s svojo družino ne všteva v osnovo do 334€/mesec.

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok. Šteje se da skupnost obstaja do otrokovega 18 leta oz. 26 leta če študira.     

JUBILEJNA NAGRADA

Jubilejna nagrada se ne všteva v osnovo v skladu z lestvicami v Uredbi

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za skupno delovno dobo, se kasneje izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v osnovo.

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu, se kasneje izplačana nagrada za skupno dobo všteva v osnovo.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Ob upokojitvi se v davčno osnovo ne všteva odpravnina do 4 063€

SOLIDARNOSTNA POMOČ

Solidarnostna pomoč ob smrti delojemalca znaša 3 443€, v primeru invalidnosti oz. težje bolezni pa 1 252€. Kot solidarnostna pomoč se šteje tudi strošek pogreba.

PLAČILA VAJENCEM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM

V davčno osnovo se ne všteva plačilo vajencem za obvezno praktično delo glede na pogoje iz Uredbe. Dijakom in študentom pa se za obvezno prakso ne všteva v osnovo plačilo do 172€/mesec.

DELOVNA RAZMERJA

1. SPLOŠNE DOLOČBE

namen zakona, urejanje delovnih razmerij, uporaba zakona, definicija delovnega razmerja,
opredelitev delavca in delodajalca, prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja, odškodninska odgovornost delodajalca in denarna odškodnina, omejitev avtonomije pogodbenih strank, splošni akt delodajalca

2. POGODBA O ZAPOSLITVI

1. SPLOŠNO

pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, uporaba splošnih pravil civilnega prava,
ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi,

2. OBLIKA POGODBE

pisnost pogodbe o zaposlitvi, domneva obstoja delovnega razmerja

3. STRANKE POGODBE

splošno, delodajalec – pravna oseba, sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tuji državljani

4. POGODBENA SVOBODA

splošno

5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRI SKLEPANJU POGODB O ZAPOSLITVI

objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, izjeme od obveznosti objave, enaka obravnava glede na spol, pravice in obveznosti delodajalca, pravice in obveznosti kandidata, pravice neizbranega kandidata

6. VSEBINA POGODBE

sestavine pogodbe o zaposlitvi, neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi

7. OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

  1. Obveznosti delavca
    • a) Opravljanje dela
      • splošno, upoštevanje delodajalčevih navodil, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu
    • b) Obveznost obveščanja
    • c) Prepoved škodljivega ravnanja
    • č) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti
    • d) Prepoved konkurence
      • konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti, konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, prenehanje konkurenčne klavzule
  2. Obveznosti delodajalca
    • a) Obveznost zagotavljanja dela
    • b) Obveznost plačila
    • c) Obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer
    • d) Obveznost varovanja delavčeve osebnosti
      • splošno, varovanje dostojanstva delavca pri delu, varstvo delavčevih osebnih podatkov

8. SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

splošno, sprememba pogodbe v primerih odpovedi s strani delodajalca, vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta, oblika spremembe pogodbe

9. SUSPENZ POGODBE

10. POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI

  1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas
    • pogodba o zaposlitvi za določen čas, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, obveznosti pogodbenih strank, preračun delovnega časa
  2. 2.Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
    • splošno, zaposlitev za nedoločen ali določen čas, posebnosti pogodbe o zaposlitvi, dogovor med uporabnikom in delodajalcem
      pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnika in delavca
  3. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del
  4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
    • krajši delovni čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, krajši delovni čas v posebnih primerih
  5. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
    • splošno, pravice, obveznosti in pogoji, obveznosti delodajalca, prepoved dela na domu, dela, ki se ne morejo opravljati na domu
  6. Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi
    • pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, vodilni delavci

11. SPREMEMBA DELODAJALCA

sprememba delodajalca, obveščanje in posvetovanje s sindikati

12. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

načini prenehanja, vrnitev dokumentov in izdaja potrdila

  1. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  2. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delavca oziroma delodajalca – fizične osebe
  3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
  4. Odpoved pogodbe o zaposlitvi
    • Splošno
      • splošno, dopustnost odpovedi, dokazno breme, obveznosti delodajalca pred odpovedjo, vloga sindikata in sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, oblika in vsebina odpovedi, vročitev odpovedi
    • Redna odpoved
      • Odpovedni razlogi
        • razlogi za redno odpoved, neutemeljeni odpovedni razlogi, odpoved s ponudbo nove pogodbe, odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
      • Odpovedni roki
        • odpovedni roki, minimalni odpovedni roki, tek odpovednega roka, denarno povračilo namesto odpovednega roka, pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka
      • Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
        • večje število delavcev, obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje, stečaj, prisilna likvidacija, prisilna poravnava, pravica do odpravnine, drugi primeri prenehanja delodajalca
      • Odpravnina
    • Izredna odpoved
      • Izredna odpoved delodajalca
        • razlogi na strani delavca
      • Izredna odpoved delavca
        • razlogi na strani delodajalca
    • Posebno pravno varstvo pred odpovedjo
      • predstavniki delavcev, zadržanje učinkovanja odpovedi,
        delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni, večkratno pravno varstvo pred odpovedjo
  5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
  6. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
    • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti.

3. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA

splošno, trajanje pripravništva, izvajanje pripravništva, omejitev odpovedi pripravniku s strani delodajalca, volontersko pripravništvo

2. POSKUSNO DELO

3. PLAČILO ZA DELO

vrsta plačil, osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki, višina dodatkov, dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, regres, odpravnina ob upokojitvi, enako plačilo žensk in moških, plačilni dan, kraj in način izplačila plače, zadrževanje in pobot izplačila plače, nadomestilo plače, začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, nastanitev med delovnim razmerjem, udeležba pri dobičku, plačilo pripravnika in delavca na usposabljanju

4. DELOVNI ČAS

definicija delovnega časa, polni delovni čas, nadurno delo, dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče,  prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa, dopolnilno delo, razporejanje delovnega časa, preračun delovnega časa

5. NOČNO DELO

nočno delo, pravice delavcev, ki delajo ponoči, omejitve dela ponoči, posvetovanje s sindikatom

6. ODMORI IN POČITKI

odmor med delovnim časom, počitek med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek

7. POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA ČASA, NOČNEGA DELA, ODMOROV IN POČITKOV

posebnosti za nekatere kategorije delavcev, možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah

8. LETNI DOPUST

pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta, določanje daljšega trajanja letnega dopusta, sorazmerni del letnega dopusta, izraba letnega dopusta, način izrabe letnega dopusta, neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta

9. DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost z dela zaradi praznovanja,
odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije

10. OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA ZARADI IZJEMNIH OKOLIŠČIN

sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč

11. IZOBRAŽEVANJE

izobraževanje delavcev, pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja

12. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

disciplinska odgovornost, sankcije, izjava o očitanih kršitvah, vloga sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, odločitev o disciplinski odgovornosti, zastaranje

13. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

odškodninska odgovornost delavcev, zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine, odškodninska odgovornost delodajalca, pavšalna odškodnina

4. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV

1. VARSTVO ŽENSK

prepoved opravljanja podzemnih del

2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA

splošno, varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo, prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja, varstvo v času nosečnosti in starševstva starševski dopust, nadomestilo plače, pravica doječe matere, drugi upravičenci

3. VARSTVO DELAVCEV, KI ŠE NISO DOPOLNILI 18 LET STAROST

splošno, prepoved opravljanja del, delovni čas, odmor, počitek, prepoved opravljanja nočnega dela, povečan letni dopustI

4. VARSTVO INVALIDOV

zaposlovanje, usposabljanje ali preusposabljanje invalidov, pravice delovnih invalidov

5. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV

opredelitev, krajši delovni čas, omejitev nadurnega in nočnega dela

5. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo, alternativno reševanje sporov, zastaranje terjatev

6. DELOVANJE IN VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOVVII. POSEBNE DOLOČB

obveznosti delodajalca do sindikata, pisno obveščanje sindikata, sindikalni zaupnik, varstvo sindikalnih zaupnikov v primeru prenosa, varstvo sindikalnega zaupnika in sindikalna članarina

7. POSEBNE DOLOČNE.

1. OPRAVLJANJE DELA V TUJINI IN POLOŽAJ DELAVCEV, NAPOTENIH NA DELO V REPUBLIKO SLOVENIJO

splošno, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, položaj napotenih delavcev

2. DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV

delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, posebne varstvene določbe

3. EKONOMSKO ODVISNA OSEBA

opredelitev, omejeno delovno pravno varstvo

8. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

splosno, posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem

9. KAZENSKE DOLOČBE

BOLNIŠKA

Moja datoteka izracun.xls je namenjena temu, da si sam lahko izračunaš višino refundacije.

Razlaga refundacije na ZZZS

Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plačam med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Hrbtna stran potrdila :

PRAVILNIK O OBRAČUNU BRUTO NADOMESTIL PLAČ MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN O NAČINU VLAGANJA ZAHTEVKOV DELODAJALCEV ZA POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL (neuradno prečiščeno besedilo)

1. člen

Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem

Pravne podlage :

  • Zakonom o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št. 42/02),
  • Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 20/04-ZZVZZ-UPB1)
  • Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 30/03-prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).
  • Za usklajevanje osnove za nadomestilo plače se uporabljajo določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).

2. člen

Izrazi v tem pravilniku pomenijo:

  • Zavod – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
  • pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • nadomestila plač – nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • delodajalec – pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15.člena zakona.
  • POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
  • obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
  • dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
  • fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
  • splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
  • posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
  • II. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
  • količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;

3. člen

Kdo izplačuje

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:

Koliko dni se odbije
od prvega delovnega dne zadržanosti od dela

zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe
zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri
posledic dajanja krvi
nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter
zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:

od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;

od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni

od prekinitve dalje

če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja .

Odločanje

O zadržanosti od dela mora odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija,

Razen :

  • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik
  • če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz 5. odstavka tega člena.
Kdaj povrne nadomestila – dokumentacija

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po

  • predložitvi zahtevka za refundacijo,
  • kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente.
  • Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v
    • primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.
  • V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.
  • V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.

4. člen

Koliko povrne

Zavod povrne II. bruto nadomestila plače.

razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.

Darovanje krvi

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.

5. člen

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:
  • če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
  • če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe,
  • če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
  • če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena,
    • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

DELOVNA OBVEZNOST

6. člen

Kateri dnevi

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Sobote

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Hrbtna stran potrdila

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, kinadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:

  • dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
  • število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
  • v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.
Druge priloge

V kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

IZRAČUN NORMIRANIH UR

7. člen

Kako se izračunajo normirane ure, če uporablja fiksni izračuna

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

število normiranih ur zadržanosti = število dejanskih ur zadržanosti x povprečna mesečna obveznost
dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

VIŠINA OSNOVEZA NADOMESTILO

8. člen

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.

9. člen

Osnova

Osnova za nadomestilo je :

  • delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela
  • povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Če ni imel plače v lanskem letu
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.
  • Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Hrbtna stran potrdila

Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10. člen

V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:

  • dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,
  • regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,
  • povračila stroškov v zvezi z delom,
  • dohodek prejet v naravi,
  • poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,
  • nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
  • bonitete.

Se šteje v osnovo

V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Več delodajalcev

Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.

VALORIZACIJA OSNOVE

11. člen

Osnova za nadomestilo plače se v primeru, da ima zavarovanec osnovo iz preteklega ali tekočega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti , ne usklajuje. V tem primeru se pri izračunu nadomestila plače uporablja količnik 1,0000.

IZRAČUN KOLIČNIKA VALORIZACIJE

12. člen

Če ima zavarovanec osnovo za nadomestilo plače najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti, se osnova za nadomestilo plače uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije

13.člen

Pri obračunu nadomestila plač za vse mesece v letu 2007 se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela s pričetkom 31.12.2006 ali prej osnova poveča s količnikom valorizacije za december 2006, ki je bil določen na podlagi določb zakona in pravil, ki so bile razveljavljene z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Če je bil količnik valorizacije za december 2006 nižji od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december 2006 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2005, se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela uskladitev izvede na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.

NAJVIŠJE IN NAJNIŽJE NADOMESTILO PLAČE

14. člen

Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.

Dokazilo o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, predstavlja podatek o urni osnovi za delo, ki ga delodajalec vpiše v posebno rubriko na hrbtni strani POTRDILA.

Višino urne osnove za delo v mesecu zadržanosti, za katerega je bil opravljen obračun nadomestila plače, delodajalec za vsak mesec posebej potrdi na hrbtni strani POTRDILA.

IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA PLAČE

15. člen

Uvod

Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

II.bruto

Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
– izhodiščne urne osnove,
– urne osnove za nadomestilo,
– upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
– veljavnih višin prispevkov delodajalcev.


izhodiščna urna osnova = skupna bruto osnova za nadomestilo
skupno število ur osnove


urna osnova za nadomestilo = izhodiščna urna osnova x količnik valorizacije x odstotek osnove glede na razlog
100

V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevkidelodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

OBRAČUN PRISPEVKOV OD RAZLIKE MED MINIMALNO PLAČO IN BRUTO NADOMESTILOM PLAČE

16. člen

Uvod

Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače.

Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač.

Delodajalec mora v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) prikazati skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne plače.

V primeru, ko je v breme Zavoda obračunano nadomestilo za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede na naslednji način:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja

V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda enako ali višje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izvede izračun po naslednjem postopku:
  • V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
    dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

  • V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število normiranih ur zadržanosti v breme Zavoda
    povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu
  • Razlika do minimalne plače = Preračunana minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače
  • Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
    100
V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda nižje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izračun izvede po naslednjih formulah:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

ZAOKROŽEVANJE

17. člen

Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.
Vmesni zneski v postopku izračuna višine nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

Podatek o višini I. bruto in II. bruto nadomestila plače se zaokroži na dve decimalni mesti.

VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA REFUNDACIJO IN ZASTARALNI ROK

18. člen

Delodajalci predložijo Zavodu zahtevek za refundacijo, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente. S tem pravilnikom je predpisana le obvezna vsebina zahtevka za refundacijo, ne pa tudi njegova natančna oblika.

Nabor podatkov, ki mora biti zajet na zahtevku za refundacijo, je razviden iz priloge 3 in priloge 4 tega pravilnika.

V primeru, da delodajalec ne izpolni hrbtne strani POTRDILA, mora biti v računalniško izpisani specifikaciji zahtevka obvezna vsebina zahtevka iz priloge 3 in priloge 4 razširjena za podatke iz hrbtnestrani POTRDILA.

Zahtevek za refundacijo mora delodajalec pripraviti za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.

Obračuni morajo biti pripravljeni za vsako iz obračunskega dokumenta razvidno obdobje zadržanosti posebej in ločeno prikazani na zahtevku za refundacijo, četudi se nanašajo na en koledarski mesec. V primeru, ko je na enem POTRDILU navedeno obdobje zadržanosti za polni delovni čas in obdobje zadržanosti za krajši delovni čas, je potrebno za vsako obdobje izvesti ločen obračun.

19. člen

Delodajalcem se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna povračilo oziroma refundacija izplačanih nadomestil plač delavcem v višini, ki jo izračuna Zavod na podlagi veljavnih predpisov in razpoložljivih podatkov.

V primeru, da je s strani Zavoda izračunan znesek nadomestila plače za posameznega delavca višji od prikazanega v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo nadomestila plače za tega delavca in vrne delodajalcu originalni obračunski dokument. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda ter po izvedenem poračunu delavcu vloži nov zahtevek za refundacijo.

20. člen

Če delodajalec po izvedenem nakazilu povračila nadomestil plač izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, je delodajalec dolžan delavcu poračunati razliko med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače in vložiti pri Zavodu nov zahtevek za refundacijo.

21. člen

Pravica delodajalca zahtevati refundacijo nadomestila plače zastara v treh letih od dne, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano.

V primeru, da nadomestilo plače delavcu ni bilo izplačano do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, začne teči zastaranje pravice zahtevati refundacijo nadomestila plače 19. dan v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.

ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST POSREDOVANIH PODATKOV

22. člen

Odgovorna oseba delodajalca z žigom in podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na obračunskih dokumentih in na zahtevku za refundacijo oziroma na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka, ki vključuje zahtevane podatke na hrbtni strani POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi.
Zavod lahko pri delodajalcu preveri pravilnost vpisanih podatkov v obračunskih dokumentih in dejansko višino izplačanega nadomestila plače delavcem.

22.a člen

Delodajalci vse zahtevke za refundacijo, ki jih bodo predložili Zavodu od vključno 1.1.2007 dalje in vsa potrdila, ki so obvezna priloga k zahtevku, pripravijo v eurih, in sicer ne glede na to, na kateri mesec zadržanosti se nanašajo.

V primeru, da so posamezni vhodni podatki oziroma parametri za obračun nadomestila plač v slovenskih tolarjih, se pred izvedbo obračuna oziroma pri pripravi refundacijskega zahtevka, vsak posamezni vhodni tolarski podatek oziroma parameter preračuna v eure po tečaju zamenjave.

VELJAVNOST IN UPORABA PRAVILNIKA

23. člen

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 01.01.2005 ter se uporablja za vsa nadomestila plač, ki bodo obračunana in izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od vključno 01.01.2005 dalje.

Vzorec zahtevka za refundacijo za dejanski obračun (priloga 3) ter vzorec zahtevka za refundacijo za fiksni obračun (priloga 4) se začneta uporabljati s 01.03.2005.

Izpoljevanje zahtevka

Dejanska mesečna obveznost :Vpisi število ur iz plačilne liste za mesec
Razporejena naVpiši število delovnih dni tudi prazniki in ostali prosti dnevi
Dejanska tedenska obveznostVpiši 40 ur – pravilnik
Razporejena naVpiši 5 dni
datumi delovnih sobotVpiši datume sobot katere je delal, če je delal.
OdPrepiši s Potrdila
DoPrepiši s Potrdila
Šifra razloga zadržanostiPrepiši s Potrdila
Količni valorizacijePreberi poglavje valorizacija
Leto osnoveVpiši preteklo leto oz. po navodilih pravilnika
Meseci izplačilizpolni če delavec ni ime plače v celotnem koledarskem letu pred nastopom zadržanosti
Skupno bruto osnova za nadomestiloče je v preteklem letu imel plačo prepiši iz dohodninske napovedi
Skupno število ur osnovePoglej obračunksi koledar na www.swtool.si za leto iz katere je osnova
Urna osnova za deloJe bruto urna postavka iz plačilne liste pravilnik

Izpolnjevanje POTRDILA o upravičeni zadržanosti od dela

V letu:
oziroma v mesecih:
leta:
je bilo delavcu za:
ur izplačanih:
Če bi… bi znašala urna osnova za delo:
dejanska mesečna delovna obveznost:
razporejena na:
dejanska tedenska delovna obveznost:
razporejena na:
delovna obveznost ob sobotah datum:
povprečna mesečna delovna obveznost:
Datumi delovnih sobot:
V tekočem letu:
izven dela za:
izplačano za dan:

Če je vzrok bolezen in ima bolniško npr. od 01.09 do 31.12. Ali jaz oddam zahtevek od 01.09, ali odštejem 31 delovnih dni?

Kako je če dela samo po 4ure.

TRGOVINA

SPLOŠNO O TRGOVSKI DEJAVNOSTI

Načini in pogoji za opravljanja trgovinske dejavnosti so opredeljeni v Zakonu o trgovini.

Trgovina je trgovinska dejavnost, ki obsega nakupovanje trgovskega blaga z namenom nadaljnje prodaje, ne glede ali je blago prodana v spremenjenem ali nespremenjenem stanju.

TRGOVINSKA DEJAVNOST

Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih, prodajalnah ali zunaj njih in sicer v skladu z Zakonom o trgovini. Če se v prodajalni opravljajo tudi druge dejavnosti, mora biti prostor namenjen drugim dejavnostim jasno ločen.

Trgovec lahko hrano obdela v svoji prodajalni,  tako da je primerna za uživanje, ne sme pa kupcu omogočiti uživanje hrane ali pijače v prodajalni ali pred njo. Dovoljenje so samo brezplačne degustacije hrane ali pijače.

Zunaj prodajalen se opravlja prodaja kot potujoča prodajalna, na premični stojnici, prodajnem avtomatu, od vrat do vrat, na daljavo in na tržnici.

Prodaja na debelo se lahko opravlja tudi na posebno urejenem prostoru ali v tranzitu.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE TRGOVINSKE DEJAVNOSTI

Minimalni tehnični pogoji so predpisani s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI

Blago se v prodajalni neposredno prodaja kupcu. Skladišče je lahko v prodajalni ali zunaj nje in ni obvezen prostor prodajalne. Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih.

Če se prodaja nepakirano blago, mora biti v prodajalni tehtnica skladna z meroslovnimi predpisi. Če se blago tehta skupaj z embalažo, mora imeti tehtnica vgrajeno funkcijo tariranja, ki omogoča da se pri določitvi cene upošteva dejanska teža blaga.

Če se prodajajo oblačila, mora biti v prodajalni kabina za pomerjanje z ogledalom, obešalnikom in sedežem. Če se prodaja obutev, mora biti v prodajalni sedež in ogledalo. Pri samopostrežnem načinu prodaje, morajo biti v prodajalni vozički, razen če to ne ustreza vrsti in načinu prodaje.

Dostop do vhoda mora biti neoviran. Na zunanji strani prodajalne mora biti na vidnem mestu napisana firma in sedež podjetja, ter morebitno ime prodajalne.

MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI PRI PRODAJI ZUNAJ PRODAJALN

Pri prodaji na premičnih stojnicah, z prodajnimi avtomati in pri potujoči prodajalni mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika prostora, v katerem je določen čas in prostor prodaje. Pri prodaji na prireditvah lahko organizator od lokalne skupnosti pridobi soglasje za vse trgovce.

POTUJOČA PRODAJALNA

Vozilo mora biti prilagojeno tako, da omogoča prodajo blaga.

PREMIČNA STOJNICA

Premična stojnica je mizi podobna priprava, ki omogoča prodajo blaga.

PRODAJNI AVTOMAT

Prodajni avtomat je tehnična priprava, ki omogoča prodajo brez človekovega sodelovanja.

PRODAJA OD VRAT DO VRAT

Prodaja od vrat do vrat je prodaja zunaj prostorov trgovca. Prodajalec mora kupcu predložiti dokazilo, s katerim izkaže firmo in sedež trgovca, priimek in ime prodajalca in pooblastilo za zastopanje, ki ne sme biti starejše od enega leta.

TRŽNICA

Tržnica je poseben organiziran prostor ki omogoča prodajo blaga. Lahko je pokrita ali odprta. Imeti mora tržni red, ki ga določi upravljalec in potrdi lokalna skupnost. Na vidnem mestu mora biti obešen tržni red in urnik obratovanja.

TRGOVINA NA DEBELO

Za prostor kje se opravlja trgovina na debelo se šteje skladišče in veletržnica. Skladišče je namenjeno skladiščenju in prodajanju. Veletržnica je urejen prostor, kjer se trguje v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno)

PODATKI O TRGOVSKEM BLAGU

Trgovec mora evidentirati poslovne dogodke v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Na prodajnem mestu mora izpolniti prejemni list z naslednjimi podatki

  • Številko in datum prevzemnega dokumenta
  • Ime dobavitelja
  • Številko in datum dobaviteljevega dokumenta
  • Ime, mersko enoto in količino blaga
  • Prodajno ceno blaga
  • Podatke o spremembi prodajne cene blaga

Če se evidence o spremembah prodajnih cen ne vodi na prodajnem mestu, mora te evidence trgovec zagotoviti v 24 urah po zahtevi inšpektorja.

OBRATOVALNI ČAS

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne glede na potrebe potrošnikov in svojo poslovno odločitvijo. Upoštevati pa mora število zaposlenih v prodajalni in njihove pravice iz delovnega razmerja. Prodajalna mora obratovati v skladu z objavljenim urnikom.

SEZONSKA RAZPRODAJA

Pravila sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve so urejene v Zakonu o varstvu potrošnikov, izvajanje pa nadzoruje tržni inšpektorat.

Razprodaja mora biti objavljeno na krajevno običajen način. Objavljeni morajo biti podatki o vrsti razprodaje, odstotku znižanja in času trajanja razprodaje. Blago na razprodaji mora biti označeno s ceno pred in po znižanju. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.

Blago ki je na razprodaji ker bo v kratkem pretekel rok uporabo, mora imeti označeno ceno pred in po znižanju, ter datum kdaj bo rok uporabe pretekel.

Če pristojni tržni inšpektor ugotovi, da najvišji objavljen odstotek znižanja ne zajema vsaj eno četrtino blaga na razprodaji, izda odločbo s katero prepove prodajo tega blaga oz. storitev do odprave pomanjkljivosti. Globa znaša od 3.000 do 40.000€. Če razprodaja ni objavljena na krajevno običajen način, ali če blago ni označeno s ceno pred in po razprodaji, je globa 1.200€.

ODPIS BLAGA – KALO, RAZSIP, RAZBITJE, OKVARA

DOLOČBE PRAVILNIKA

Odpis blaga – kalo, razpis, razbitje, okvara je določen v Pravilniku o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), ki velja za dejavnost trgovine. Pravilnik določa običajen primanjkljaj in uničenje blaga, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem, prevozom, in prodajo blaga pri opravljanju trgovinske dejavnosti. Pri tem ne gre za jemanje blaga iz zaloge zaradi neposlovne namene po predpisih o davki na dodano vrednost.

Določene stopnje pomenijo najvišjo dovoljeno vrednosti odpisa blaga od katere se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost.

Pravilnik velja le za tiste pravne in fizične osebe, ki opravljajo trgovinsko dejavnosti in so za to registriranje. Šifre dejavnosti so objavljene v Pravilniku.

POJMI

  • Kalo je izguba oziroma uničenje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga s sušenjem, krčenjem, izhlapevanjem in se kaže na teži, obsegu ali površini blaga.
  • Razsip je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z blagom v tekočem stanju (olje, kis, pijače ipd.) ali v sipkem stanju (moka, sladkor, sol, cement, semena ipd.).
  • Razbitje je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z lomljivim blagom (pohištvo, steklo, porcelan, keramika ipd.).
  • Okvara je izguba ali uničenje blaga, ki nastane zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti blaga in ima za posledico spremembo kemičnih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti blaga.

UGOTAVLJANJE UNIČENJA

Uničenje blaga se ugotavlja tako :

  • Neposredno po nastanku uničenja pri prevozu, skladiščenju in podobno
  • Z izrednim ali rednim popisom blaga v prodajalni ali skladišču

O uničenju blaga se sestavi zapisnik.

ODPIS

Odpis blaga zaradi kala, razsipa, razbitja ali okvare se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Če pa je odpis večji ko je dovoljen v pravilniku se od presežka plača davek na dodano vrednost. Ugotovljene izgube in uničenja se evidentirajo v poslovnih knjigah.

STOPNJE OBIČAJNEGA ODPISA

Normalen odpis blaga, ki se pojavi pri normalnih pogojih poslovanja ter skrbnem ravnanju, se izračuna tako da se dovoljeno maksimalno stopnjo pomnoži z nabavno vrednostjo nabavljenega blaga v določenem obračunskem obdobju. Maksimalne stopnje odpisa so objavljene v Pravilniko o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti .

Za primer vzemimo, da smo v enem letu nabavili 10.000€ blaga, ki spada v skupino C4 (živilski izdelki v stekleni embalaži). Za to skupino trgovskega blaga je določena maksimalna stopnja odpisa 0,50%. Torej je normalen odpisa blaga od katerega se na plača DDV 10.000€ x 0,50% = 50€.

IZOBRAZBA

Za tipična delovna mesta v trgovini je s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti predpisana minimalna stopnja izobrazbe. Tipični delovni mesta sta prodajalec in trgovski poslovodja. Predpisana izobrazba po tem pravilniku pa ne velja, če je po drugih predpisih določena drugačna izobrazba.

Prodajalec je oseba, ki neposredno prodaja blago v prodajalni, svetuje kupcem in sprejema plačila. Imeti mora najmanj srednjo poklicno izobrazbo (IV. stopnja)

Trgovski poslovodja je oseba, ki vodi postopke nabave, skladiščenja in prodaje blaga v poslovnih enotah trgovine. Imeti mora najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo (V. stopnja)

NADZOR

Nadzor nad izvajanje izvaja tržni inšpektorat .

ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Vsebina in namen zakona

(1) Ta zakon ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča.
(2) Postopki iz prejšnjega odstavka v sodnih sporih izboljšujejo dostop strank do ustreznega pravnega varstva, strankam ponujajo izbiro ustreznega postopka za reševanje spora, omogočajo pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, strankam in sodiščem zagotavljajo časovne in finančne prihranke ter povečujejo obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav ali izdanih arbitražnih odločb.

2. člen Področje uporabe

(1) Ta zakon se uporablja v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače.
(2) Ta zakon se ne uporablja v socialnih sporih.

3. člen Pojem alternativnega reševanja sporov

Alternativno reševanje sporov po tem zakonu je postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali več tretjih nevtralnih oseb sodeluje pri reševanju spora iz 2. člena tega zakona s postopki mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene ali drugimi podobnimi postopki.

2. PROGRAMI ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV

4. člen Dolžnosti in upravičenja sodišč

(1) Okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov.
(2) V okviru programa iz prejšnjega odstavka sodišča strankam obvezno omogočijo uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov.

5. člen Oblika in način izvajanja programa

(1) Sodišče lahko sprejme in izvaja program alternativnega reševanja sporov kot dejavnost, organizirano neposredno pri sodišču (sodišču pridružen program), ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem alternativnega reševanja sporov (s sodiščem povezan program).
(2) Sodišča lahko na podlagi medsebojnega pisnega dogovora program alternativnega reševanja sporov izvajajo tudi tako, da:
– posamezno okrajno sodišče izvaja program tudi za eno ali več drugih okrajnih sodišč z območja istega sodnega okrožja,
– posamezno okrožno sodišče izvaja program za eno ali več okrajnih sodišč z območja sodnega okrožja tega okrožnega sodišča.

6. člen Vsebina programa

S programom alternativnega reševanja sporov sodišče predvsem opredeli, katere vrste teh postopkov zagotavlja in podrobneje določi načela, pravila in obliko teh postopkov. Če sodišče izvaja program na način iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, to opredeli v programu.

7. člen Mediatorji v programih mediacije

(1) V programih mediacije iz 4. člena tega zakona lahko postopke mediacije izvajajo mediatorke oziroma mediatorji (v nadaljnjem besedilu: mediator), ki so uvrščeni na sezname mediatorjev po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2) V sodišču pridruženem programu seznam vodi in nanj uvršča mediatorje sodišče, ki ta program izvaja.
(3) V programu, ki je s sodiščem povezan, seznam vodi in nanj uvršča mediatorje izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki ta program za sodišče izvaja in ima dovoljenje Sveta za alternativno reševanje sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam.
(4) Mediator lahko izvaja mediacijo pri tistem sodišču oziroma izvajalcu alternativnega reševanja sporov, pri katerem je uvrščen na seznam.

8. člen Uvrstitev na seznam in izbris s seznama

(1) Na seznam se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je poslovno sposobna,
– ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje,
– je opravila izobraževanje za mediatorja po programu, ki ga določi ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Minister lahko določi tudi druge pogoje za uvrstitev na seznam glede na vrsto sporov, v katerih se mediacija izvaja.
(3) Mediatorja se izbriše s seznama, če:
– sam tako zahteva,
– ne izpolnjuje več pogojev iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena,
– ravna v nasprotju z zakonom, pravili programa, v okviru katerega izvaja mediacijo, ali v nasprotju z načeli mediatorske etike,
– neredno ali nevestno opravlja svoje delo v postopkih mediacije,
– se ne udeleži obveznih oblik izobraževanja, ki jih določi minister, ali
– v določenem obdobju ne opravi minimalnega števila postopkov mediacij, ki ga določi minister.
(4) O izbrisu s seznama odloči sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki je mediatorja uvrstil na seznam.
(5) Minister s pravilnikom določi tudi:
– pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcem alternativnega reševanja sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam in
– način nadzora nad delom mediatorjev.

9. člen Vsebina in javnost seznama

(1) Seznam vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– datum in kraj rojstva,
– naslov stalnega ali začasnega bivališča,
– kontaktne podatke: številka telefona in elektronski naslov,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– poklic,
– podatke o zaposlitvi,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– datum uvrstitve na seznam.
(2) Seznam je zaradi učinkovitega izvajanja postopkov mediacije po tem zakonu javen v delu, ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– datum uvrstitve na seznam.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka posreduje sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko pa jih objavi tudi na svoji spletni strani. Sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov posreduje ministrstvu tudi podatek o izbrisu mediatorja s seznama.

10. člen Centralna evidenca mediatorjev

(1) Za namen seznanjanja javnosti in učinkovitega izvajanja postopkov mediacije po tem zakonu vodi ministrstvo centralno evidenco mediatorjev, uvrščenih na sezname.
(2) Centralna evidenca mediatorjev se objavi na spletni strani ministrstva in obsega naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– naziv in naslov sodišča ali izvajalca alternativnega reševanja sporov, pri katerem je mediator uvrščen na seznam, in
– datum uvrstitve na seznam.
(3) Po prejemu podatka o izbrisu mediatorja s seznama ministrstvo izbriše mediatorja iz centralne evidence mediatorjev.
(4) Minister s pravilnikom določi podrobnejša pravila vodenja seznamov in centralne evidence mediatorjev.

11. člen Vodenje programa

(1) Sodišče, ki izvaja program alternativnega reševanja sporov, določi javno uslužbenko oziroma javnega uslužbenca, ki vodi, upravlja, nadzira in ocenjuje uspešnost tega programa (v nadaljnjem besedilu: vodja programa). V sodišču pridruženem programu vodja programa skrbi tudi za izobraževanje, usposabljanje in nadzor nad delom nevtralnih tretjih oseb ter za določitev nevtralne tretje osebe v posamezni zadevi.
(2) Sodišče, ki izvaja program alternativnega reševanja sporov, z letnim razporedom dela sodnikov določi sodnico oziroma sodnika (v nadaljnjem besedilu: sodnik), ki z vodjo programa sodeluje pri vodenju in ocenjevanju uspešnosti programa ter izobraževanju in usposabljanju nevtralnih tretjih oseb.

12. člen Financiranje programov

Sredstva za financiranje programov, ki jih sodišča izvajajo na podlagi 4. člena tega zakona, se zagotavljajo v proračunu sodišč.

13. člen Podpora programu

(1) Ministrstvo zagotavlja sodiščem pomoč pri oblikovanju in izvajanju programov, skrbi za seznanjanje javnosti s programi, ki jih sodišča izvajajo v skladu s 4. členom tega zakona, in s pomočjo Sveta za alternativno reševanje sporov zagotavlja tudi ustrezne nasvete in informacije o priporočljivih dobrih praksah pri oblikovanju in izvajanju programov ter zagotavljanju njihove kakovosti.
(2) Sodišča predložijo ministrstvu programe, ki jih sprejmejo na podlagi 4. člena tega zakona.
(3) Center za izobraževanje v pravosodju zagotavlja izobraževanje in usposabljanje nevtralnih tretjih oseb, ki sodelujejo v postopkih alternativnega reševanja sporov v programih, ki jih sodišča izvajajo v skladu s 4. členom tega zakona.

14. člen Svet za alternativno reševanje sporov

(1) Za zagotavljanje svetovanja v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem programov po 4. členu tega zakona, zagotavljanjem njihove kakovosti in nadaljnjim razvojem alternativnega reševanja sporov se ustanovi Svet za alternativno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: Svet).
(2) Svet sestavlja najmanj deset članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član). Minister imenuje člane izmed strokovnjakov s področja alternativnega reševanja sporov ali s področja civilnega postopkovnega prava za obdobje štirih let. Svet vodi predsednica oziroma predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik), ki ga izmed članov določi minister.
(3) S sklepom o ustanovitvi Sveta minister določi sestavo, naloge, način dela, sredstva, povračilo stroškov predsedniku in članom Sveta ter druge potrebne administrativne in tehnične pogoje za delo Sveta.

3. SKUPNE DOLOČBE O POSTOPKU

15. člen Napotitev v postopek alternativnega reševanja spora na podlagi soglasja strank

(1) Sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja spora v vsaki zadevi, razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno.
(2) Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora.

16. člen Navzočnost na narokih v postopkih alternativnega reševanja sporov

(1) Fizične osebe kot stranke postopka so se dolžne osebno udeležiti srečanj in narokov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov.
(2) Pravne osebe kot stranke postopka morajo na srečanjih in narokih v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov zagotoviti navzočnost oziroma dosegljivost oseb s pooblastilom za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave.
(3) Vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu se opravi po pravilih pravdnega postopka.
(4) Če pravilno vabljena stranka na srečanje ali narok v postopku alternativnega reševanja spora ne pride in ne izkaže upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na srečanje ali narok, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega srečanja ali naroka, eni ali več nevtralnim tretjim osebam pa plačati triurno nagrado za pripravo na srečanje ali narok. Stranko se v vabilu na srečanje ali narok opozori na posledice izostanka z naroka.
(5) Pooblaščenci strank so lahko navzoči na srečanjih in narokih v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov.

17. člen Nagrada in stroški nevtralnih tretjih oseb

V postopku alternativnega reševanja sporov po programu iz 4. člena tega zakona je nevtralna tretja oseba upravičena do nagrade in povračila potnih stroškov v višini, ki jo s pravilnikom določi minister.

4. POSEBNE DOLOČBE O POSTOPKU V PROGRAMU MEDIACIJE

18. člen Informativni narok o mediaciji

(1) Če stranke sodišču ne predlagajo napotitve v postopek alternativnega reševanja spora, sme sodišče kadarkoli med sodnim postopkom zahtevati, da se stranke osebno udeležijo informativnega naroka o mediaciji.
(2) Datum in uro informativnega naroka sodišče določi po predhodni uskladitvi s strankami.
(3) Vabilo na informativni narok se strankam vroči osebno.
(4) O informativnem naroku, ki ga vodi sodnik ali strokovni sodelavec, se vodi zapisnik.
(5) Če pravilno vabljena stranka na informativni narok ne pride in ne izkaže upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.

19. člen Obvezna napotitev na mediacijo

(1) Sodišče sme, kadar je to glede na okoliščine primera ustrezno, na podlagi opravljenega posvetovanja s strankami, ki se udeležijo informativnega naroka, skleniti, da postopek prekine za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti na mediacijo, ki jo sodišče zagotavlja v okviru programa po 4. členu tega zakona.
(2) Sklep o obvezni napotitvi na mediacijo mora biti obrazložen in mora vsebovati tudi opozorilo o posledicah očitno nerazumne zavrnitve napotitve na mediacijo iz petega odstavka tega člena. Sklep se strankam vroči osebno.
(3) Zoper sklep o obvezni napotitvi na mediacijo lahko stranka v osmih dneh od vročitve sklepa vloži ugovor, s katerim nasprotuje napotitvi na mediacijo.
(4) Če stranka vloži ugovor iz prejšnjega odstavka, sodišče, ki je sklep o obvezni napotitvi na mediacijo izdalo, ta sklep razveljavi. Zoper sklep o razveljavitvi sklepa o obvezni napotitvi na mediacijo ni pritožbe.
(5) Sodišče lahko stranki, ki očitno nerazumno zavrne napotitev v mediacijo, ne glede na uspeh v sodnem postopku, na predlog nasprotne stranke naloži, da tej stranki povrne vse njene stroške, ki so bili potrebni za sodni postopek in so nastali od očitno nerazumne zavrnitve napotitve na mediacijo dalje, ali del teh stroškov.
(6) Pri odločanju o tem, ali je bila zavrnitev napotitve na mediacijo očitno nerazumna, se upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, predvsem:
– narava spora,
– odločilna dejstva v sporu,
– dejstvo, da sta stranki predhodno poskušali mirno rešiti spor s pogajanji,
– višina stroškov, ki bi nastali v mediaciji,
– verjetnost, da bi trimesečna prekinitev postopka zaradi mediacije lahko vplivala na izid pravde,
– verjetnost, da bi mediacija lahko uspešno končala spor.

20. člen Izvedba prvega srečanja v mediaciji

Ko sodišče napoti stranke na mediacijo v okviru programa sodišča, se mora prvo mediacijsko srečanje izvesti v 30 dneh po izdaji sklepa o napotitvi.

21. člen Spori z državo

(1) Državno pravobranilstvo v vseh sodnih sporih iz razmerij, za katera se uporablja ta zakon in v katerih je Republika Slovenija stranka, poda soglasje za reševanje spora z mediacijo, kadar je to glede na okoliščine primera ustrezno.
(2) Če Državno pravobranilstvo meni, da reševanje spora z mediacijo ni primerno, mora z obrazloženim predlogom zahtevati, da o tem odloči Vlada Republike Slovenije.
(3) Če Državno pravobranilstvo v večjem številu istovrstnih sporov meni, da reševanje teh sporov z mediacijo ni primerno, lahko z enim predlogom zahteva odločitev Vlade Republike Slovenije glede uporabe mediacije v vseh teh sporih. Če je verjetno, da bodo spori, na katere se nanaša predlog Državnega pravobranilstva, nastajali tudi v bodoče, lahko Državno pravobranilstvo predlaga, da Vlada Republike Slovenije hkrati odloči še o reševanju pričakovanih bodočih istovrstnih sporov z mediacijo.

22. člen Kritje nagrade in potnih stroškov mediatorja s strani sodišča

(1) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v sporih iz razmerij med starši in otroki ter v delovnopravnih sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče krije nagrado mediatorja in njegove potne stroške.
(2) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v vseh ostalih sporih, razen v gospodarskih sporih, sodišče krije nagrado mediatorja za prve tri ure mediacije in njegove potne stroške, ki nastanejo v zvezi s prvimi tremi urami mediacije.
(3) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v gospodarskih sporih, stranke same nosijo nagrado in potne stroške mediatorja, in sicer po enakih delih, če se niso sporazumele drugače.

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen Sprejem in uveljavitev programov sodišč

(1) Okrajna, okrožna in delovna sodišča sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov iz 4. člena tega zakona najkasneje do začetka uporabe tega zakona.
(2) Višja sodišča ter Višje delovno in socialno sodišče sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov iz 4. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od začetka uporabe tega zakona.

24. člen Veljavni programi sodišč

Sodišče, ki ob uveljavitvi tega zakona že izvaja program alternativnega reševanja sporov, analizira tak program in ga uskladi z določbami tega zakona najkasneje do začetka uporabe tega zakona.

25. člen Rok za izdajo pravilnikov

Minister izda pravilnike iz tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

26. člen Delovanje Sveta za alternativno reševanje sporov

(1) Svet za alternativno reševanje sporov, ki ob uveljavitvi tega zakona deluje pri Ministrstvu za pravosodje, nadaljuje svoje delo kot Svet po 14. členu tega zakona.
(2) Mandat predsednika in članov Sveta iz prejšnjega odstavka se izteče v skladu s sklepom, s katerim so bili imenovani.

27. člen Začetek veljavnosti in uporabe zakona

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

IZTERJAVA – IZVRŠBA

1.del TEMELJNE DOLOČBE

vsebina zakona, začetek postopka, obseg izvršbe in zavarovanja, dolžnost posredovanja podatkov, stvarna pristojnost sodišča, sestava sodišča, izvršitelji, odločbe, pravna sredstva, revizija in obnova postopka, hitrost in vrstni red postopanja, vrstni red poplačila več upnikov, izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin, izvršba na premoženje tuje države, uporaba določb zakona o pravdnem postopku, pomen posameznih izrazov, identifikacijski podatki o dolžniku in upniku

2.del IZVRŠBA

1.razdelek SKUPNE DOLOČBE

1. poglavje Uvodne določbe

izvršilni naslov, odločba in poravnava, izvršljivost odločbe, izvršljivost poravnave, izvršljivost notarskega zapisa, primernost izvršilnega naslova za izvršbo, plačilo zamudnih obresti, verodostojna listina, prehod terjatve ali obveznosti, izvršba proti družbeniku, pogojna in vzajemna obveznost, alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri, fakultativna pravica dolžnika, vloge, narok, plačilo sodne takse, sredstva izvršbe, seznam dolžnikovega premoženja, predmet izvršbe,
denarna kazen, več sredstev in predmetov izvršbe, pristojnost, vrnitev v prejšnje stanje, smrt stranke, izvršilni stroški, varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja, hramba in izplačilo varščine, obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, varščina

2. poglavje Predlog za izvršbo

vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, potrdilo o izvršljivosti, potrdilo o izvršljivosti oziroma verodostojnosti na podlagi pravnega akta evropske unije, ki se v republiki Sloveniji uporablja neposredno, priznanje in izvršitev tuje odločbe oziroma tuje javne listine, popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti oziroma verodostojnosti, umik in omejitev predloga,  sklep o izvršbi, določitev izvršitelja, vročitev sklepa o izvršbi

3. poglavje Opravljanje izvršbe

izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa, meje izvršbe, čas izvršbe, ravnanje izvršitelja, izvršba v prostoru pravne osebe, pomoč policije, nepravilnosti pri opravljanju izvršbe

4. poglavje Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi

ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo, pristojnost, razlogi za ugovor, ugovor po izteku roka, ugovor novega dolžnika, odgovor na ugovor, sklep o ugovoru, pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe, obravnavanje nedopustnosti, ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine, postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obnova postopka

5. poglavje Ugovor tretjega

pogoji in rok za ugovor, sklep o ugovoru, kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno

6. poglavje Nasprotna izvršba

razlogi za nasprotno izvršbo, postopek s predlogom za nasprotno izvršbo, sklep o nasprotni izvršbi, če nasprotna izvršba ni mogoča

7. poglavje Odlog in ustavitev izvršbe
1. Odlog izvršbe

na predlog dolžnika, na predlog upnika, na predlog tretjega, čas, za katerega se izvršba odlaga, nadaljevanje odložene izvršbe

2. Ustavitev izvršbe

2.razdelek IZVRŠBA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE

8. poglavje Izvršba na premičnine
1. Krajevna pristojnost

če je v predlogu navedeno, kje so stvari, če v predlogu ni navedeno, kje so stvari

2. Oprostitve in omejitve izvršbe

predmeti, izvzeti iz izvršbe, omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku

3. Izvršilna dejanja
4. Rubež in cenitev stvari

obvestilo o rubežu, predmet rubeža, obseg rubeža, hramba zarubljenih stvari, prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi, pridobitev zastavne pravice, neuspešen poskus rubeža, cenitev, rubežni in cenilni zapisnik, zaznamba namesto rubeža

5. Prodaja stvari

čas prodaje, način prodaje, prodajna cena, ustavitev izvršbe, obveznosti in pravice kupca in izvršitelja

6. Poplačilo upnika

če je en sam upnik, če je več upnikov, uporaba določb o izvršbi na nepremičnine

9. poglavje Izvršba na denarno terjatev dolžnika
1. Krajevna pristojnost
2. Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, in omejitve izvršbe

prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, omejitve izvršbe, davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe

3. Izvršilna dejanja

način izvršbe, obseg izvršbe, občasne dajatve

4. Rubež terjatve

učinek, rubež terjatve iz vrednostnega papirja, zastavna pravica na obrestih, vrstni red, izjava dolžnikovega dolžnika, odgovornost dolžnikovega dolžnika, rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi

5. Prenos terjatve
  • a) Splošne določbe

vrsta prenosa, sklep o prenosu, posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve, kdaj je prenos opravljen, obveznosti dolžnika in upnika, položitev terjatve pri sodišču

  • b) Prenos v izterjavo

pravice upnika, prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi, če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari, obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve, zamuda pri izterjavi prenesene terjatve,
poplačilo upnika, izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev

  • c) Prenos namesto plačila
6. Posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke

uporaba določb tega poglavja, sklep o izvršbi, povečanje plače, če ima več oseb pravico do preživnine, kraj plačila,
prenehanje delovnega razmerja, odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov, izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo

7. Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet
  • a) Skupne določbe

uporaba določb tega poglavja, omejitev izvršbe,
sklep o izvršbi, izvršba na sredstva v tuji valuti,
vrstni red poplačila terjatev, izvršba na hranilno vlogo, občasne dajatve, vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov, izvršba na več dolžnikovih računov, izvršba proti solidarnemu dolžniku, odgovornost organizacije za plačilni promet

  • b) Izvršba na denarna sredstva v gospodarskih zadevah

gospodarske zadeve, izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov, prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izvršba na več dolžnikovih računov

10. poglavje Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, način izvršbe, učinek prenosa, če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku, uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev

2. Premičnine

izročitev premičnin v hrambo, prodaja stvari in poplačilo upnika

3. Nepremičnina

izročitev upniku, prodaja, uporaba določb o izvršbi na nepremičnine

11. poglavje Izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice

krajevna pristojnost, način izvršbe

11a. poglavje Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje

krajevna pristojnost, vpis sklepa o izvršbi, izvršba za izterjavo denarne terjatve,
izvršba za izročitev vrednostnih papirjev

12. poglavje Izvršba na delež družbenika

krajevna pristojnost, način izvršbe

13. poglavje Izvršba na nepremičnine
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, izvršilna dejanja, dokaz o dolžnikovi lastnini, predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, zaznamba izvršbe, pristop k izvršbi, poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga, prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga, služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, najemno in zakupno razmerje, ogled nepremičnine

2. Nepremičnine, izvzete iz izvršbe
3. Ugotovitev vrednosti nepremičnine

način ugotovitve vrednosti, sklep o ugotovitvi vrednosti, ustavitev izvršbe po predlogu

4. Prodaja nepremičnine

odredba o prodaji, predkupna in odkupna pravica, način prodaje, pogoji za prodajo, položitev varščine, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, kdo ne more biti kupec,
prodajna cena, prodajni narok in domik, domik pri prodaji z neposredno pogodbo, položitev kupnine, izročitev nepremičnine kupcu, varstvo kupčevih pravic, ustavitev izvršbe

5. Poplačilo upnikov

kdaj se poplačajo, kateri upniki se poplačajo, prednost pri poplačilu, vrstni red drugih terjatev, nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, sorazmerno poplačilo terjatev, poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine, povezane osebe, izpodbijanje terjatev, napotitev na pravdo

6. Posebne določbe o načinu poplačila nekaterih terjatev

nezapadla terjatev, nezapadla terjatev občasnih prejemkov,
pogojna terjatev, predznamba zastavne pravice in zaznamba spora

7. Razdelitveni narok, sklep o poplačilu in izbr/is pravic in br/emen

razdelitveni narok, sklep o poplačilu, izbris pravic in bremen

8. Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
9. Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
10. Izvršba na stavbno pravico
14. poglavje Sodni penali

3.razdelek IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE

15. poglavje Izročitev in dobava premičnin
1. Krajevna pristojnost
2. Izročitev določenih stvari

če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem

3. Dobava nadomestnih stvari

če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje

4. Pravica do odškodnine
16. poglavje Izpraznitev in izročitev nepremičnin

krajevna pristojnost, način izvršbe, odstranitev premičnin, prodaja premičnih stvari

17. poglavje Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti

krajevna pristojnost, sodelovanje izvršitelja, dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug, dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik, dopustitev in opustitev, vzpostavitev prejšnjega stanja, ponovno motenje posesti

18. poglavje Vrnitev delavca na delo

krajevna pristojnost, rok za vložitev predloga za izvršbo, način izvršbe,
nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo

19. poglavje Razdelitev stvari

krajevna pristojnost, fizična razdelitev, razdelitev s prodajo, stroški postopka

20. poglavje Izjava volje
20a. poglavje Izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki

krajevna pristojnost, izvršilni predlog in sklep, učinkovanje sklepa,
izvršilna sredstva, posredna izročitev, neposredna izročitev, izvršitev odločbe o osebnih stikih, izvršitev odločbe o prepovedi stikov

3 .del ZAVAROVANJE

uporaba določb o izvršbi, sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja, sredstva zavarovanja,
nedopustnost zavarovanja 

21. poglavje Zastavna pravica na nepremičnini

krajevna pristojnost, pogoji za zastavno pravico, način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, učinek vknjižbe in zaznambe

22. poglavje Zastavna pravica na premičnini

krajevna pristojnost, pogoji za zastavno pravico, način pridobitve zastavne pravice na premičnini

23. poglavje Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – glej tudi drugi odstavek 274. člena SPZ

pristojnost, pogoji za zavarovanje, odrejanje in izvajanje zavarovanja, črtan,
izvršba za uveljavitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank, uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi

24. poglavje Predhodne odredbe

krajevna pristojnost, pogoji za predhodno odredbo, domnevana nevarnost, zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev, vrste predhodnih odredb, prepoved izplačila dolžnikovih denarnih sredstev, prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve, sklep o predhodni odredbi, prenehanje predhodne odredbe,
ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe

25. poglavje Začasne odredbe
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, kdaj je mogoče izdati začasno odredbo,
učinek sklepa o začasni odredbi, nedopustnost začasne odredbe

2. Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

pogoji za začasno odredbo, vrste začasnih odredb

3. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve

pogoji za začasno odredbo, vrste začasnih odredb

4. Skupne določbe

varščina namesto začasne odredbe, varščina kot pogoj za začasno odredbo, več začasnih odredb, čas, za katerega se izdaja začasna odredba, prenehanje začasne odredbe, povrnitev škode dolžniku

4. del IZVRŠITELJI

26. poglavje Imenovanje in razrešitev izvršiteljev

služba izvršitelja, pogoji za imenovanje za izvršitelja, nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja, imenovanje izvršitelja, nastop službe izvršitelja,
zavarovanje za odgovornost, skrbniški račun, identifikacijski znaki izvršitelja,
razrešitev izvršitelja, izobraževanje izvršiteljev

27. poglavje Poslovanje izvršiteljev

opravljanje službe izvršitelja, odgovornost za škodo, čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja, vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca, plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, stroški izvršitelja

28. poglavje Namestnik in pomočnik izvršitelja ter nadomeščanje izvršiteljev

namestnik izvršitelja, imenovanje namestnika izvršitelja, pomočnik izvršitelja,
nadomeščanje izvršitelja

29. poglavje Evidence

evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev, evidenca izkaznic, priponk in pečatov

30. poglavje Zbornica izvršiteljev
31. poglavje Nadzor nad opravljanjem službe izvršiteljev in disciplinska odgovornost izvršiteljev

nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja, nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah, neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja,
poročanje o poslovanju izvršitelja, učinkovitost in ocena dela izvršitelja, disciplinska odgovornost izvršiteljev, uvedba postopka, disciplinski ukrepi,
odmera sankcije, hujše disciplinske kršitve, disciplinski postopek, zastaranje,
smiselna uporaba zakona

32. poglavje Sodni izvršitelji
33. poglavje Kazenska določba
34. poglavje Nadzor nad izvrševanjem zakona
revizor

ZAKON O REVIDIRANJU (ZRev-2)

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen (vsebina zakona) : Zakon ureja revidiranje, nadzor nad revidiranje in ocenjevanje vrednosti.
Delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem

2. člen (prenos glaj zakon)

3. člen (pojmi) glej zakon

4. člen (način revidiranja) Potekati mora na način kot ga določajo zakon, Mednarodni revizijski standardi in drugimi pravili.
Opravlja se če to zahteva zakon ali ga naroči stranka.

5. člen (opravljanje storitev revidiranja) Revidiranje lahko opravlja samo revizijska družba.

6. člen (nadzor nad kakovostjo revidiranja) Opravlja Inštirut in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem

7. člen (strokovna področja, povezana z revidiranjem) računovodstvo, poslovne finance, notranja revizija, revidiranje informacijskih sistemov, davčno svetovanje, ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin, strojev in opreme.

2. INŠTITUT

2.1. Položaj in naloge Inštituta

8. člen (Inštitut) Ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Lahko so tudi revizorji.
Pravna oseba zasevnega prava. Uporablja se zakonodaja ki ureja zavode.

9. člen (naloge in pristojnosti Inštituta) Sprejema računovodska pravila – standarde
Določa strokovna znanja za revizorja in pooblaščene ocenjevalce
Organizira strokovna izobr/aževanja
Nadzor nad kakovostjo dela revizorjev
Izdaja dovoljenja za opravljanje revidiranja in pooblaščenih ocenjevalcev
Določa strokovna znanja za pridobitev nazivov preizkušeni revizor, računovodja, davčnik, finančnik revizor informacijskih sistemov Organizira izobr/aževanja za pridobitev teh nazivov
Vodi register revizijskih družb, revizorjev, ocenjevalcev in drugih oseb ki so pridobile strokovni naziv

10. člen (statut Inštituta, tarifa in letno poročilo) Podrobnejšo organizacijo določa statut. Potrdi ga državni zbor. Tarifo potrdi vlada.

11. člen (objava standardov in splošnih aktov) V Uradnem listu mora objaviti Standarde in druga pravila, tarifo in druge podzakonske akte.

2.2. Organi Inštituta

12. člen (organi Inštituta) Svet inštituta, direktor, revizijski svet, strokovni svet

13. člen (svet Inštituta) Upravlja inštitut
Ima devet članov. Imenovani so za štiri leta.

14. člen (direktor) Vodi poslovanje
Mora biti revizor, izkušnje, zna slovensko, ni bil obsojen
Imenuje ga Svet inštituta za štiri leta.

15. člen (revizijski svet) Izdaja dovoljenja za opravljanje dela revizorja in pooblaščenih ocenjevalcev
Daje strokovno mnenje o nadzoru kakovosti
Sprejema pravila revidiranja
Določa pogoje za pridobitev potrdil o strokovnih znanjih
Ima sedem članov. Direktor je član revizijskega sveta. Štirje so revizorji, imenujejo jih revizorji. Dva sta iz strokovne javnosti, imenuje ju minister za finance.

16. člen (strokovni svet) Odloča o izdaji dovoljenj za pooblaščene ocenjevalce
Daje strokovna mnenja
Sprejema računovodske standarde, pravila revidiranja
Ima devet članov. Osem jih imenujejo osebe ki so pridobile strokovnih naziv. Eden je imenovan s strani visokošolskih ustanov.

2.3. Izvajalci nadzora

17. člen (izvajalci nadzora) So osebe ki izvajajo nadzor in osebe ki vodijo postopke nadzora.
Pogoji za imenovanje. glej zakon.

3. AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM

18. člen (položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem) Je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Je samostojna in neodvisna.

19. člen (organi Agencije) Strokovni svet in direktor. Imenuje in razrešuje Vlada za šest let.

20. člen (pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta) glej zakon

21. člen (nezdružljivost opravljanja funkcije direktorja in člana strokovnega sveta) Kdor je direkor ali član Agencije ne more :
biti član organa vodenje banke, zavarovalnice itd. in družbe zavezane k reviziji
imeti funkcije v politični stranki
ne more opravljati pridobitne dejavnosti razen pedagoške

22. člen (predčasna razrešitev člana in direktorja) Vlada razreši direktorja in člane sveta
če odstopijo
je obsojen
izgubi delovno zmožnost
pri delu ne ravna v skladu z zakonom

23. člen (pristojnosti direktorja) Vodi, zastopa Agencijo

24. člen (javni natečaj za imenovanje direktorja) Direktor je izbr/an na podlagi javnega natečaja

25. člen (strokovni svet Agencije) Ima devet članov. Imenuje jih glej zakon
Odloča o soglasjih, ukrepih nadzora, sprejema predpise če zakon tako določa, sprejema poslovnik, sprejema letni načrt dela itd.

26. člen (mednarodno sodelovanje) Sodeluje s sorodnimi organi čanic EU

27. člen (splošni akti Agencije) Poslovnik

28. člen (varovanje zaupnosti Agencije) Uporabljajo se določbe 38.člena tega zakona

29. člen (javnost poročil Agencije) Letni načrt dela in letno poročilo javno objavi. Poročilo obr/avna državni zbor.

30. člen (sredstva za izvajanje nalog Agencije)Sredstva dobi iz proračuna in s prihodki po tarifi

31. člen (pristojnosti Agencije v javnem nadzoru nad revidiranjem) Ima pristojnost in odgovornost za nadzor nad
sprejemanjem pravil revidiranja
izobr/aževanjem za pridobitev naziv pooblašlen revizor
izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja, registracijo zakonitih revizorjev
stalnim izobr/aževanjem revizorjev
zagotavljanjem kakovosti revizijskega dela revizorjev

32. člen (način uresničevanja javnega nadzora nad revidiranjem) Nadzor uresničuje tako da daje soglasje k pravilom revidiranja in k programu izobr/aževanja, daje soglasje k pravilom za pridobitev potrdil o strokovnih znanjih
Preverja pravilnost registracije in izdaje dovoljenj revizorjev.
Ostalo glej zakon

33. člen (uresničevanje javnega nadzora nad ocenjevanjem vrednosti) S smiselno uporabo določb ki urejajo revidiranje

34. člen (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi držav članic)

35. člen (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav)

36. člen (dolžnost zagotavljanja podatkov Agenciji) Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo Agenciji izročiti na njeno zahtevo vse podatke ki jih želi.

4. REVIDIRANJE

4.1. Potek revidiranja

37. člen (dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje) Mora revizisjki družbi izročiti vso dokumentacijo ki jo potrebuje. Omogočiti dostop do poslovnih prostorov. Dati na razpolago ustrezne prostore in opremo
Če je potrebno mnenje ocenjavalca vrednosti mora pridoviti tako cenitev.
Če vse to ni zagotovljeno mora revizor to zapisati v revizijsko poročilo
Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo na podlagi utemeljenih razlogov. Različno mnenje o računovodskih obr/avnavah niso tak razlog. O razrešitvi mora obvestiti Inštitut in Agencijo

38. člen (dolžnost varovanja zaupnih podatkov) Revizijska družba mora varovati vse podatke za katere je izvedela pri opravljanju revizije.
Nima pa dolžnosti varovati podatkov v primerih glej zakon.

39. člen (opravljanje revidiranja) Revizijska družba mora
Opraviti ga mora v skladu s pravili revidiranja.
Pooblaščeni revizor mora biti pri revidiranju udeležen vsaj 15% delovnega časa
Skupno število ur pomočnikov z več kot dvema letoma delovnih izkušenj najmanj 60% časa
Ostalo osebje 25% časa.
Revizijsko komisijo pravne osebe mora
obveščati o ključnih zadevah, potrditi svojo neodvisnot, razkriti dodatne storitve
Hraniti dokumentacijo šest let po reviziji. Način predpiše Inštitut.

40. člen (revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih) Sestavi in podpiše pooblaščen revizor
Mora obsegati:
pojasanilo o obsegu revidiranja
pojasnilo o odgovornosti poslovodstva in revizorjevi odgovornosti
pojasanila o revizijskih standardih in revizijskih postopkih
Mnenje revizorja ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe.
Pri bankah, zavarovalnicah je treba upoštevat še dodatno zakonodajo
Poročilo se označi z datumom, ko je pooblaščem revizor pridobil dokaze za utemeljitev svojega mnenja.

41. člen (mnenje pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih) Lahko je s br/ez pridržkov, s pridržki ali odklonilno.
Revizor lahko odkloni izdelavo mnenja, če pravna oseba ne omogoči izvajanje revizije v skladu s 37.členom ali če vodi poslovne knjige v nasprotju z računovodskim standardi in revizor ne more zanesljivo oceniti resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov. V poročilu mora utemeljiti razloge za zavrnitev izdelave mnjenja.

42. člen (poročanje o drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov)

43. člen (obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov) Pooblaščem revizor skupine nosi popolno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih izkazih.
Izvaja pregled in hrani dokumentacijo ki ga opravi revizor v tretjih državah. Dokumentacija mora biti takšna, da lahko pristojni organ pregleda delo revizorja skupine.
Če revizro v tretji državi revidira del skupine podjetja, mora revizor skupine zagotovit dokumentacijo o revizijskem delu. Dobiti mora kopijo ali se dogovorit z revizorjem da jo lahko kadarkoli pridobi. Če je prenos dokumentacije preprečen zaradi pravni ovir, mora pridobit dokaz da je to res tako.

4.2. Pogoji revidiranja

44. člen (neodvisnost revidiranja) Mora biti opravljeno neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
Vodstvo revizijske družbe ne smejo vplivati na delo pooblščenega revizorja.

45. člen (prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi) Revizijska družba ne sme revidirati
če ima naložbo v pravni osebi
če ima pravna oseba naložbo v revizijski družbi
če so osebe povezane s pravno osebo družinski člani vodstva itd, revizorjev revizijske družbe, oz. imajo delež v revizijski družbi
če je revizijska družba ali osebe povezane z njo v pravni osebi opravljalo računovodske, davčne itd. storitve.
če je povezana s pravno osebo na kak drug način

Pooblaščeni revizor ne sme opravljati revizije
če je opravljal revizijo neprekinjeno sedem let pri pravni osebi in še ni minilo dve leti od zadnje
če ima naložbo v tej pravni osebi
če je povezan s pravno osebo na kak drug način
če je zanjo opravljal storitve naštete v tem členu

46. člen (prevzem vodstvenega položaja) Pooblaščen revizor ali ključni revizijski partner ne sme prevzeti položaja v upravi ali računovodstvu oz. financah pravne osebe pred pretekom dveh let odkar je sodeloval pri reviziji.

47. člen (pogodba o revidiranju) Revizijska družba in pravna osebe podpišeta pogodbo o revidiranju
V pisni obliki za vsako revizijo posebej.
Vsebovati mora : navedba članov revizijske skupine, načrtovan čas razdeljen po članih, medsebojen pravice in obveznosti, ceno razčlenjeno po članih skupine, določilo da revizijska družba na koncu sestavi obr/ačun ur razdeljenih po članih skupine
Cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev

5. POOBLAŠČENI REVIZOR

48. člen (dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja) Inštitut izda dovoljenje ob pogojih:
študijski program druge stopnja po zakonu ki ureja visoko šolstvo
pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri revidiranju od tega dve leti samo pri revizijski družbi
opravljen preizkus strokovne usposobljenosti,
da ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje del revizorja
ni obsojen za zaknivo dejanje
znanj slovenščine
Velja dve leti od izdaje. Podaljša se na zahtevo imetnika, če opravi dodatno izobr/aževanje.

49. člen (strokovna znanja) področja glej zakon

50. člen (podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic) Preizkus za revizorje iz tretjih držav poteka v slovenskem jeziku s področja slovenskega prava in SRS. Podrobno določeno v predpisu ki ureja nostrifikacijo

51. člen (podelitev dovoljenj revizorjem iz tretjih držav) Ob načelu vzajemnosti lahko podeli dovoljenje revizorju iz tretje države ob pogoju iz 50.člena.

52. člen (poročanje) Mora poročati revizijski družbi o naložbah v pravne osebe in v vsaki novi naložbi v teh družbah,
Tako obvestiti revizisjko družbo o naložbah če je leta s to pravno osebo sklenila revizijsko pogodbo.

53. člen (nadzor) Agencija lahko izreče revizorju:
odprava kršitve
opomin
pogojni odvzem
odvzem licence
Smiselno se uprabljajo 73,74, 76, 81, 82 člen tega zakona

54. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja) Če je bilo :
dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov
niso bili izpolnjeni pogoji iz 48.člena
pravnomočno obsojen
krši prepoved iz 45 in 46 člena
krši pravila revidiranja
krši dolžnost varovanja podatkov
ponavljajo krši druge določbe tega zakona in mu je bil že 2x izrečen opomin

55. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Lahko se določi da se odvzme ne bo izvršil če revizor v času ki ga določi Agencija ne bo storil nove kršitve

56. člen (opomin) Če krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem

6. REVIZIJSKA DRUŽBA IN SAMOSTOJNI REVIZOR

6.1. Statusne določbe

57. člen (uporaba določb) Uporabljajo se določbe Zakona o gospodarskih družbah.

58. člen (dejavnost revizijske družbe) Lahko opravlja samo storitev revidiranja in področjih povezanih zt revidiranje ob omejitvah iz 44 in 45 člena

59. člen (pravnoorganizacijska oblika) Samo kot družba oz. sp po ZGD

60. člen (delnice revizijske družbe) Če je oragnizarana kot dd mora izdati imenske delnice.

61. člen (delničarji revizijske družbe) Imetniki delnic do 75% morajo biti revizorji, revizijske družbe, revizijska podjetja.
Če Agencija odvzame dovoljenje osebi iz prejšnjega ostavka, ta oseba iz delnic nima nobenih pravic.
Če oseba iz prvega odstavta odtuji delež osebi ki ni revizor tako da revizorji nimajo več 75%, taka oseba iz delnic nima nobenih pravic.

62. člen (obveznosti delničarja) Delničar revizijske družbe mora poročati o naložbah v pravne osebe.
Če je delničar pravna oseba:
spremembah imetnikov deležev
imenovanju in razrešitvah članov nadzornih svetov
Imetnik deleža mora revizijsko družbo obvestiti o povezanosti s pravno osebo s katero je sklenila pogodbo o revidiranju.

63. člen (prepoved izvrševanja pravic iz delnic) Agencija lahko izda odločbo s katero prepove delničarji izvrševanje pravic iz delnic glej zakon

64. člen (statut revizijske družbe) Statut mora določati :
vsebino poročil oz. obvestil in 1. in 2. odst. 62.čl.
da lahko izključi delničarja če mu Agencija izda odločbo po 61 ali 63.členu in delnic ne odsvoji.

65. člen (poslovodstvo revizijske družbe) Ima enega ali več članov.
Ne morejo bit kazensko obsojen
Najmanj en član mora znati slovensko
Večina mora biti revizorjev
Revizorji morajo biti zaposleni v družbi za polni delovni čas.
V družbi mora biti za polni delovni čas zaposlen vsaj en revizor.
Vsi ostali ki zastopajo družbo morajo biti revizorji
Zastopniki ne smejo biti v pogodbenem razmerju z naročnikom.
Zastopniki in ožji družinski člani ne smejo imeti naložb pri naročniku

66. člen (posebna določba za samostojnega revizorja) Ne sme revidirati velikih družb, delniških družb ki kotirajo na borzi, banka zavarovalnic itd, konsolidiranih izkazov.

67. člen (zavarovanje odgovornosti) Revizijska družba mora zavarovati odgovornost.
Zavarovalna vsota mora biti najmanj od :
najvišja cena za posametno revizijo x 15
seštevek vseh cen x 2,5

6.2. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja

68. člen (dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja) Družbi po vpisu v sodni register Inštitut izda dovoljenje in jo vpiše v register revizijskih družb.

69. člen (zahteva za izdajo dovoljenja) Zahtevi za izdajo dovoljenja družba priloži : glej zakon

70. člen (pogodba o sodelovanju) Če družba zaposluje samo enega revizorja, mora imeti pogodbo o poslovnem sodelovanju drugi revizijsko družbo, ki bo delo opravila v primeru nezmožnosti za delo.
O tej pogodbi mora seznaniti naročnika revizije

71. člen (zahteva za izdajo dovoljenja samostojnega revizorja)

72. člen (odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja) Če družba izpolnjuje pogoje v 60. do 65 in 67 in 70 členu.

Inštitut lahko zavrne izdajo dovoljena:
če družbo obvladuje oseba ki ji je bilo doboljenje odvzeto
če družbo kontrolira oseba iz tretje države in bi bil nadzor tako otežen

6.3. Nadzor nad revizijskimi družbami

6.3.1. Splošne določbe

73. člen (nadzor nad revizijskimi družbami) Namen nadzora je v zagotavljanju kakovosti dela revizijskih družb.

74. člen (način opravljanja nadzora) glej zakon.

6.3.2. Letno nadomestilo za opravljanje nadzora nad zagotavljanjem kakovosti

75. člen (nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije) Revizijske družbe plačujejo Inštitutu nadomestilo po tarifi.
Če revizijska družba ne plača nadomestil, Inštitut izda odločno ki je izvršljiv naslov.

76. člen (stroški nadzora) Če je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora, mora Agenciji plačati pavšalni strošek nadzora pa ceniku. O povrnitni pavšalnega zneska odloča Agencija.

6.3.3. Poročanje

77. člen (redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije) Poročati mora o vseh dejstvih ki vplivajo na izdajo dovoljenja.
Enkrat letno mora poročati o deležih, naložbah, glej zakon

78. člen (obveščanje o spremembah) Revizorji mora obvestiti Agencijo o vseh spremembah podatkov ki se vpisujejo v register

79. člen (pregledno poročilo) Revizijske družbe ki revidirajo podjetja ki kotirajo na borzi morajo na spletni straneh objaviti poročilo ki vsebuje glej zakon.

6.3.4. Ukrepi nadzora

80. člen (ukrepi nadzora) Agencija lahko revizisjki družbi izreče
odprava krišitev
odreditev dodatnih ukrepov
odvzem dovoljenja

81. člen (odredba o odpravi kršitev) Če ugotovi :
krši 1.odst.45.člena
opravlja dejavnost ki je ne sme
krši 60.člen
krši obveznost poročanja
ne objavi poročila iz 79.člena
ne izpolnjuje več pogoja za izdajo dovoljenja
druga pravila o revidiranju

82. člen (poročilo o odpravi kršitev) V določenem roku mora odpraviti kršitev in Agenciji dostaviti poročilo o ukrepit in priložiti dokazila
Agencija izda odločbo da so bile kršitve odpravljenje oz. opravi ponoven pregled.
Če iz poročila izhaja da kršitve niso bile odpravljen, Agencija naloži dopolnitev poročila in dodaten rok.
Če Agencija v 90 dneh od prejema poročila ne izda odločbe, se šteje da so bile kršitve odpravljene.

83. člen (dodatni ukrepi) Če Agencija ugotovi da družba huje krši pravila revidiranja lahko družbi naloži dodatne ukrepe kot so izboljšanje notranjeih kontrol, organizacije itd.

Hujše kršitve so predvsem
da opravlja dejavnost ki jo ne sme
ne podpisuje pogodbe kot jo določa zakon
če je začet postopek za odvzem delničarskih pravic
če je bil nad revizorjem začet postopek za odvzem dovoljenja

Agenicija lahko naloži razrešitev članov uprave
če ne odpravi kršitev
ne opravi dodatnih ukrepov
če v zadnjih dveh letih štirikrat krši dolžnost poročanja

84. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti) Če je bilo dovoljenje pridobljeneo z navajanjem neresničnih podatkov.
Če so bili naloženi dodatni ukrepi, pa jih družba ni izvedla

85. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Lahko se izreče v odločbi, da se odvzme ne bo izvršil, če družba v določenem roku ne bo storila nove kršitev. Lahko pa se določi da se odvzem ne opravi, če bo odpravila kršitve v določenem roku.

86. člen (preklic pogojnega odvzema dovoljenja) Če družba v preizkusni dobi ponovno stori novo kršitev lahko Agencija prkliče pogojni odvzem in dovoljenje odvzame.

7. POOBLAŠČENI OCENJEVALEC

87. člen (pooblaščeni ocenjevalec) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, stroje in opreme, vrednosti nepremičnin, je fizična oseba ki je pridobila dovoljenje Inštituta.

88. člen (način ocenjevanja vrednosti) Ocenjevanje vrednosti mora potekati na način določen s pravili ocenjavanja vrednosti, Mednarodnih standardov ocenjevanja in drugimi pravili in zakoni.
Opravi se na podlagi naročila fizične ali pravne osebe.

89. člen (dostop do podatkov) Ima dostop do vseh podatkov vseh podatkov o nepremičninah in ZK.

90. člen (dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca) Inštitut izda dovoljenje ob pogojih
druga stopnja visoke šole
petletne delovne izkušnje na področju ki zahteva znanja ocenjevanja vrednosti
opravljen preizkus znanj
ni odvzeto dovoljenje v preteklosti
ni pravnomočno obsojen
znanja slovenščine

91. člen (dolžnost varovanja zaupnih podatkov) Mora kot zaupne varovati vse podatke ki jih je pridobil

92. člen (preverjanje kvalitete ocenjevalcev vrednosti) Nadzor se opravja z namenov zagotavljanja kvalitete

93. člen (način opravljanja nadzora) Sprotno preverjanje ali ocenjevalci izpolnjujejo pogoje za vpis v register
Spremljanje, zbiranje obvestil in poročil ocenjevalcev, ki so dolžni poročati
Pregledi del ocenjevalcev
Ukrepi nadzora

94. člen (letno nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije) Ocenjevalci plačajo Inštitutu letno nadomestilo po tarifi.
Če ne plačajo v roku, Inštitut izda odločno ki je izvršljiv naslov

95. člen (stroški nadzora) Smiselno se uporablja 76.člen

96. člen (redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije) Ocenjevalec mora poročati
sprememba podatkov ki se vpisujejo v register
pogodba o ocenjevanju vrednosti ki jih je sklenil za leto
Na zahtevo Inštututa in Agencije poročati o vseh podatkih potrebnih za nadzor

97. člen (ukrepi nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem) Odreditev odprave kršitve
Opomin
Odvzem dovoljenja

98. člen (odredba o odpravi kršitev) Če krši 96.člen

99. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca) Če je bilo dovoljenje pridobljeno z navedbo neresničnih podatkov
Če je pravnomočno obsojen
Če krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zato cenitrev napačna
Krši zaupnost podatkov
Ponavljajoče krši določbe tega zakona ali pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil izrečen že dvakrat opomin.

100. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Agencija lahko izda odločbo, ki določi da se odvzem ne bo izvedel, če ocenjvalec ne bo ponovil kršitev v določenem času, ali ne bo storil nove kršitve

101. člen (opomin) Se izda če ocenjevalec krši zakon ali pravila ocenjevanje, vendar ni pogojev za odvzem

8. POSTOPEK ODLOČANJA V POSAMIČNIH ZADEVAH

8.1. Skupne določbe

8.1.1. Uporaba določb o postopku

102. člen (uporaba določb o postopku) Nadzorni organ odloča o posameznih zadevah.
Uporablja se zakon o upravnem postopku, vendar ni možno zahtevati vrnitve v prvotno stanje, niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
Podatke se varujejo kot zaupni.

8.1.2. Postopek do izdaje odločbe in odločanje

103. člen (izjave strank) Stranke dajo svoje izjave pisno

104. člen (možnost izjave) Agencija pred izdajo odločbe proti kateri ni ugovora pozove stranke k pisni izjavi
Poziv mora obsegati:
o čem naj se izjasni
rok
pouk stranki, da mora priložiti dokaze

105. člen (odločanje) Nadzorni organ odloča brez naroka. Lahko pa razpiše obravnavo.

8.1.3. Odločbe

106. člen (vrste odločb nadzornega organa) V obliki odločb, sklepov, odredb. Pritožbe ni.

107. člen (odločba) O izdaji ali odvzemu dovoljenja in zadevah za katere zakon ne določa da odloča s sklepom ali odredbo
Mora biti obr/azložena

108. člen (sklep) Vprašanja ki se tičejo postopka.
Mora bit obrazložen in vsebovati pravni pouk, če je dovoljeno sodno varstvo.

8.2. Postopek sodnega varstva

8.2.1. Skupne določbe

109. člen (postopek sodnega varstva) Proti odločbam nadzorneg organa. Uporablja se zakon ki ureja upravni spor.

110. člen (pravica do sodnega varstva) Proti odločbam nadzornega organa je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, razen proti
odločbi Agencije s katero odloči o ugovoru proti odredbi
odločbi s katero Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, izrek opomina, prepoved izvrševanja pravic iz delnic

111. člen (pristojnost in sestava sodišča) Odločba Vrhovno sodišče

112. člen (tožba in odgovor na tožbo) Vložiit v roku 30 dni od prejema odločbe, rok za odgovor na tožbo je 30 dni.

113. člen (nova dejstva in dokazi) Tožnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov

114. člen (meje preizkusa) Sodišle preizkusi tožbo v mejah tožbenega zahtevka in pazi na kršitve doložb zakona ki ureja upravni spor.

115. člen (seja) Sodišče odloča brez obravnave

116. člen (pravna sredstva) Proti odločbi ni pritožbe.

8.3. Postopek nadzora

8.3.1. Splošne določbe

117. člen (uporaba določb) Te določbe se uporabljajo v vseh postopkih nadzora in tudi za izrek opomina in prepoved izvrševanja pravic iz delnic

118. člen (stranka postopka nadzora) Stranka je oseba (subjekt nadzora) in tudi člani uprave revizijske družbe.

119. člen (vročanje) Spis se subjektu nadzora vroči tako, da se ga izroči osebi ki je pooblaščena na sprejem, ali delavcu ki se nahaja v pisarni ali objektu.
Članom uprave se izroči tako, da se izroči pravni osebi.
Če stranko zastopa odvetnik se šteje da je spis vročen, če je vrone odvetkiku ali zaposlenemu pri odvetniku.

120. člen (nadomestna osebna vročitev) Če spisa ni mogoče vročiti tako kot predvideva 119.člen, se pusti sporočilo na vratih. Če naslovnih spisa ne dvigne v 15 dneh, se šteje da je vročen takrat, ko je bilo puščeno sporočilo

121. člen (posredna vročitev) Vročevalec spis pusti v poštnem nabiralniku ali poslovnih prostorih oz. pisarni kjer je zaposlen.

8.3.2. Opravljanje nadzora

122. člen (opravljanje nadzora) Nadzor se opravlja
s sprotnim preverjanjem ali subjekt izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja
ali izpolnjuje pogoje za vpis v register
spremlja poročila in obvestila
pregled kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti
izrekanje ukrepa nadzora

123. člen (pooblastila izvajalcem nadzora) Opravi izvajalec nadzora ki ga pooblasti direktor Inštituta ali Agencije

124. člen (pregled poslovanja) Subjekt nadzora mora omogočiti
da se opravi pregled na sedežu oz. tam kje se dejavnost opravlja.
pregled vseh evidenc in dokumentacije
izročiti računalniške izpise
Pregled se praviloma opravlja na delovni dan med 8-18 uro. Lahko pa tudi kadarkoli.
Pregled se opravlja tako, da se čim manj ovira dejavnost subjekta nadzora.

125. člen (poročila in informacije) Od subjketa se lahko zahtavajo poročila in informacije o vseh zadevah ki se nanašajo na nadzor. Lahko zahteva pisno ali usto izjavo.

126. člen (zahteva za pregled) Zahteva za pregled mora bit dana najmanj 8 dni pred pričetkom.Lahko pa tudi br/ez roka, če drugače ni možno doseči namena nadzora.
Zahtava mora :
navajati katera dokumentacija mora bit predložena
pravni pouk o pravnih poseldicah, če subjekt ne bo ravnal v skladu z zahtevo
Med opravljanjem pregleda lahko nadzor razširi.

127. člen (pogoji za opravljanje pregleda) Subjekt mora zagotovit primerne prostore. Prisotne morajo biti pooblaščene osebe subjekta, ki lahko podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo

128. člen (pogoji za pregled računalniško vodene dokumentacije in evidenc) Subjekt nadzora ki računalniško vodi dokumentacijo mora omogočiti sredtsva za vpogled v dokumentacijo.
Izročiti mora dokumentacijo iz katere je razviden popolni opis dela računalništega sistema.

129. člen (zapisnik o nadzoru) Izvajalec sestavi zapisnik ki ga skupaj z dokumentacijo posreduje nadzornemu organu.
Če nadzor opravlja Inštitut, pripravi strokovno mnenje ki ga posreduje Agenciji.

8.3.3. Odprava kršitev

130. člen (odredba) Če Agencija ugotovi nepravilnosti z odredbo subjektu naloži odpravo nepravilnosti.

131. člen (vsebina odredbe) Odredba mora obsegati
opis kršitve
rok za odpravo
način odprave kršitve
dokazi oz. listine
Mora biti obr/azložena

132. člen (ugovor proti odredbi) V roku 8 dni
Rok za odpravo kršitve se podaljša za čas odločanja o ugovoru, razen če Agencija odloči drugače.

133. člen (razlogi za ugovor) Dopustni razlogi glej zakon

134. člen (vsebina ugovora) Mora vsebovati:
navedba odredbe
izjava ali se odbija v celoti ali delu
razlogi ugovora
drugo
Po izteku roka nima pravice navajati novih dejstev.

135. člen (meje preizkusa odredbe) Agencija preizkusi odredbo v tistem delu ki se izpodbija z ugovorom.

136. člen (odločanje o ugovoru) Odloča Agencija z odločbo. Lahko odredbo zavrže, zavrne, razveljavi ali spremeni.

137. člen (poročilo o odpravi kršitev) V določenem roku mora predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitve. Priložiti dokaze.
Agencija izda odločbo s katero ugotovi da so kršitve odpravljene.

8.3.4. Odvzem dovoljenja

138. člen (začetek postopka za odvzem dovoljenja) Če obstaja utemeljem sum da obstajajo razlogi za odvzem
O začetku postopka odloči z odločbo
Odločba mora vsebovati :
opis dejanj
navedba dokazov
obr/azložitev
Določi rok v katerem subjekt da izjavo o razlogih za začetek postopka

139. člen (izjava o razlogih za odvzem dovoljenja) Lahko navaja dejstva in predlaga dokaze ki jih mora predložiti.Če ne predloži dokazov se ne odloča po upravnem postopku.
Po izteku roka subjekt ne more predlagati novih dokazov.

140. člen (odločanje o odvzemu dovoljenja) Odličiti mora v 90 dneh od prejma izjave

141. člen (ustavitev postopka) Če ugotovi da ni razlogov za odvzem

142. člen (odločba o odvzemu dovoljenja) Odločba o odvzemu dovoljenja mora vsebovati
odločitev o odvzemu, številka in datum
firmo in sedež oz. ime in priimek subjekta
opis dejanja

143. člen (preklic pogojnega odvzema dovoljenja) smiselno se uporabljajo določbe tega podrazdelka

8.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij

144. člen (uporaba določb) Odločanja o izdaji dovoljenj o katerih odloča Inštitut

145. člen (taksa za odločanje) Vložnik mora plačati takso določeno s tarifo

146. člen (stranka v postopku) Stranka v postopku je vložnik, ali tisti ki ima pravni interes

147. člen (začetek postopka) Začne se z vložitvijo zahteve

148. člen (vsebina zahteve) Mora vsebovati
Firmo, sedež, matično
določen zahtevek
druge podatke
Priložiti je treba listine določene z zakonom in druge listine

149. člen (procesne predpostavke za odločanje in rok za odločitev) Inštitut preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke
glej zakon
Če niso in jih ni mogoče izpolniti, vlogo zavrne
Če niso in je pomanjkljivost mogoče odpravit, naloži dopolnitev v roku.
Če v roku niso odpravljene pomanjkljivosti se vloga zavrne
Sklep se izda v 30 dne, če gre za revizijsko storitev pa 90 dneh

8.5. Izvršitev odločb

150. člen (odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti) Izvrši sodišče na predlog nadzornega organa

151. člen (odredba o odpravi kršitev) Ni mogoče prisilno izvršiti

152. člen (odločba o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina) Z dne pravnomočnosti odločbe subjekt ne sme več opravljati storitev. Pravnomočnost se vpiše v register.
Povzetek odločbe se objavi na spletnih straneh Inštituta.

9. REGISTRI

153. člen (vrste registrov) Registri so
revizijskih družb in revizijski subjekti tretjih držav
pooblaščenih revizorjev
pooblaščneih ocenjevalcev
osebe ki so pridobile strokovne nazive
Vpisujeje se subjekti ki so pridobili dovoljenje Inštituta
Način vodenja določi Inštitut

154. člen (javnost registrov) So na spletnih straneh inštituta
Vsaki osebi mora inštitut izročiti izpis podatkov

155. člen (jezik) Vodi se v slovenščini
Dodatno se lahko vpisujejo podatki v jizikih EU
Vsak lahko dobi izpis v kateremkoli jeziku če plača prevod

156. člen (register pooblaščenih revizorjev) Vsebuje
ime in priimek, naslov, registrsko številko
ime, naslov revizijske družbe s katero sodeluje oz. je zaposlen
vse ostale registracije pri drugih članicah
datum izdaje dovoljenja
ukrepi nadzora
če je revizor tretjih držav

157. člen (registracija revizijskih družb) Vsebuje podatke
gleh zakon

158. člen (register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so pridobile strokovne nazive Inštituta) Podatki :
ime, priimek, naslov in registrsko številko
ime, naslov organizacije v kateri je zaposlen
vse ostale registracije
datum dovoljenje
ukrepi nadzora

159. člen (posodabljanje podatkov o registraciji) Subjekt mora v 15dneh sporočiti spremembe

160. člen (odgovornost za registrirane podatke) odgovarja subjekt

161. člen (registracija in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav)

SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK

  • PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
    • I. poglavje TEMELJNA NAČELA
      • 1. Veljavnost zakona
      • 2. Upravna zadeva
      • 3. Subsidiarna uporaba zakona
      • 4. Uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh
      • 5. Pomen izraza “organ” in “uradna oseba”
      • 6. Načelo zakonitosti
      • 7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi
      • 8. Načelo materialne resnice
      • 9. Načelo zaslišanja stranke
      • 10. Prosta presoja dokazov
      • 11. Dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
      • 12. Samostojnost pri odločanju
      • 13. Pravica pritožbe
      • 14. Ekonomičnost postopka
    • II. poglavje PRISTOJNOST
      • A) STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST
        • 1. Stvarna pristojnost državnih organov
        • 2. Stvarna pristojnost organov samoupravnih lokalnih skupnosti
        • 3. Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti
        • 4. Krajevna pristojnost
        • 5. Stek pristojnosti
        • 6. Ustalitev pristojnosti
        • 7. Stranke z diplomatsko imuniteto
        • 8. Prostorska omejitev pristojnosti
        • 9. Spor o pristojnosti
        • 10. Katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje
        • 11. Pravna pomoč
      • B) IZLOČITEV
    • III. poglavje STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE
      • 1. Stranka
      • 2. Procesna sposobnost in zakoniti zastopnik
      • 3. Začasni zastopnik
      • 4. Skupni predstavnik
      • 5. Pooblaščenec
    • IV. poglavje JEZIK V POSTOPKU
    • V. poglavje OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK
      • 1. Vloge
      • 2. Vabila
      • 3. Zapisnik
      • 4. Pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja
    • VI. poglavje VROČANJE
      • 1. Način vročanja
      • 2. Osebno vročanje
      • 3. Posebni primeri vročanja
        • a) Vročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu
        • b) Vročanje pooblaščencu za vročitve
        • c) Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti
        • č) Vročanje določenim osebam
        • d) Vročanje z javnim naznanilom
        • e) Odklonitev sprejema
        • f) Sprememba naslova
        • g) Vročanje na naslovu za vročanje
      • 4. Vročilnica
      • 5. Pomote pri vročanju
    • VII. poglavje ROKI IN NAROKI
      • 1. Roki
      • 2. Naroki
    • VIII. poglavje VRNITEV V PREJŠNJE STANJE
    • IX. poglavje VZDRŽEVANJE REDA
    • X. poglavje STROŠKI POSTOPKA
      • 1. Stroški
      • 2. Oprostitev plačila stroškov
  • DRUGI DEL POSTOPEK NA PRVI STOPNJI
    • XI. poglavje ZAČETEK POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK
      • 1. Začetek postopka
      • 2. Združitev zadev v en postopek
      • 3. Sprememba zahtevka
      • 4. Umik zahteve
      • 5. Poravnava
    • XII. poglavje POSTOPEK DO IZDAJE ODLOČBE
      • A) SPLOŠNA NAČELA
        • 1. Skupne določbe
        • 2. Skrajšani ugotovitveni postopek
        • 3. Poseben ugotovitveni postopek
        • 4. Predhodno vprašanje in identično dejansko stanje
        • 5. Prekinitev postopka
        • 6. Ustna obravnava
      • B) DOKAZOVANJE
        • 1. Splošne določbe
        • 2. Listine
        • 2.a Upravna overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij
          • a) Splošno o overitvi
          • b) Overitev lastnoročnega podpisa
          • c) Overitev prepisa ali kopije
        • 3. Potrdila
        • 4. Priče
        • 5. Izjava stranke
        • 6. Izvedenci
        • 7. Tolmači
        • 8. Ogled
        • 9. Zavarovanje dokazov
    • XIII. poglavje ODLOČBA
      • 1. Kateri organ izda odločbo
      • 2. Oblika, način izdaje in sestavni deli odločbe
      • 3. Delna, dopolnilna in začasna odločba
      • 4. Rok za odločbo
      • 5. Popravljanje pomot v odločbi
      • 6. Dokončnost, pravnomočnost ter izvršljivost odločbe in sklepa
    • XIV. poglavje SKLEP
  • TRETJI DEL PRAVNA SREDSTVA
    • XV. poglavje PRITOŽBA
      • 1. Pravica pritožbe
      • 2. Pristojnost za odločanje o pritožbi
      • 3. Rok za pritožbo
      • 4. Razlogi za pritožbo
      • 5. Oblika in vsebina pritožbe
      • 6. Vložitev pritožbe
      • 7. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo
      • 8. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi
      • 9. Pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana
      • 10. Rok za odločbo o pritožbi
      • 11. Vročitev odločbe druge stopnje
      • 12. Pritožba zoper sklep
    • XVI. poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
      • 1. Obnova postopka
      • 2. Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom
      • 3. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
      • 4. Izredna razveljavitev
      • 5. Ničnost odločbe
      • 6. Pravne posledice odprave in razveljavitve
  • ČETRTI DEL
    • XVII. poglavje IZVRŠBA
      • 1. Splošne določbe
      • 2. Izvršba za nedenarne obveznosti
        • a) Izvršba po drugih osebah
        • b) Izvršba s prisilitvijo
      • 3. Izvršba v zavarovanje
      • 4. Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti
  • PETI DEL
    • XVIII. poglavje NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN POSEBNIM UPRAVNIM POSTOPKOM
  • ŠESTI DEL IZVAJANJE ZAKONA TER PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
    • XIX. poglavje IZVAJANJE ZAKONA
Scroll to Top