Jaro Pavliha

ZUNANJA REVIZIJA – NAČRTOVANJE REVIZIJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Da bi revizija čimbolj uspešna potekala, jo je potrebno načrtovati. Tako se pred pričetkom revizije določi revizijska strategija in pripravi načrt revizije.

Načrt revizije je pomemben ker :

  • Omogoča revizorju, da več časa posveti pomembnejšim področjem
  • Pomaga pravočasno zaznati morebitne probleme
  • Pomaga organizirati revizijo tako da bo ta uspešna
  • Pomaga izbrati primerne sodelavce z ustreznimi izkušnjami
  • Pomaga usklajevati delo med revizorjem in sodelavci

Vrsta in obseg revizije je odvisna od obsega in velikosti organizacije. Odvisna je tudi od izkušenj članov skupine iz prejšnjih revizij. Načrtovanje je kontinuiran proces in se začne običajno takoj po dokončanju prejšnje revizije. Revizor se lahko o izvedbi določenih delov revizije dogovarja z vodstvom z namenom, da bi olajšal izvedbo revizije, vendar pa je potrebno paziti, da ne ogrozimo uspešnost revizije, ki bi jo npr. povzročil dogovor, ki bi vnaprej določal čas in vrsto revizije, saj tako revizijski postopki lahko postanejo preveč predvidljivi.

UDELEŽBA KLJUČNIH ČLANOV DELOVNE SKUPINE

Pooblaščeni revizor in vsi ključni člani revizijske skupine morajo biti vključeni v načrtovanje revizije. Na ta način pride do izmenjave izkušenj, poveča pa se tudi uspešnost in učinkovitost načrtovanja. Pri tem se revizijska skupina posvetuje tudi o tem, kolikšna je verjetnost, da so računovodski izkazi organizacije napačni.

PRIPRAVLJALNA DELA

Pripravljalna dela omogočajo revizorju ohranjati neodvisnost. Izogne se možnosti, da pride do sporov z vodstvom, ki bi onemogočalo dokončanje revizije.

Pred začetkom revizije mora revizor :

  • Izvesti postopke ki jih predvideva MSR 220 glede ohranjanja povezave z naročnikom. Pomeni, da se mora revizor prepričati ali so bili izvedeni postopki v zvezi s sprejemom posla. Informacije ki jih mora preveriti so naslednje :
    • Neoporečnost glavnih lastnikov, poslovodstva
    • Ali je revizijska skupina ustrezno usposobljena in ali ima čas za izvedbo
    • Ali podjetje in delovna skupina izpolnjujeta etične zahteve
    • Ali obstajajo zadeve iz prejšnjih in sedanje revizije, ki vplivajo na ohranjanje razmerja z naročnikom.
  • Preveriti mora ali sestava delovne skupin oz. sama revizija zadostuje etičnim standardom in zahtevam po neodvisnosti. Etičnost in neodvisnost je potrebno preverjati pred vsako revizijo posebej in mora biti dokončana pred koncem revizije. Po ponavljajočih revizijah se ti postopki običajno začnejo že po koncu prejšnje revizije.
  • Podpisana mora biti pogodba v kateri je opredeljeno
    • Cilj in področje revidiranja
    • Revizorjeva odgovornost
    • Odgovornost poslovodstva
    • Določitev okvirja računovodskega poročanja
    • Izjava da lahko nastopijo takšne okoliščine, da se bo poročilo razlikovalo od pričakovanega
    • Po Zakonu o revidiranju pa mora pogodba vsebovati :
      • Navedba članov revizijske skupine
      • Načrtovan čas razdeljen po članih revizijske skupine
      • Ceno razdeljeno po članih revizijske skupine
      • Določilo, da revizijska družba na koncu sestavi obračun ur razdeljenih po članih revizijske skupine
      • Cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev

NAČRTOVANJE REVIZIJE

STRATEGIJA

Revizor določi revizijsko strategijo v kateri se določi obseg, čas in usmeritev strategije in je podlaga za načrt revizije.

Pri določanju strategije mora revizor upoštevati :

  • Značilnost revizijskega posla in od tega odvisen obseg
  • Določi cilje poročanja zaradi načrtovanja časa revizije
  • Določi vrsto, čas in obseg potrebnih dejavnikov. Pomeni da mora ugotoviti, koliko ima na voljo dovolj izkušenih članov za tvegana področja. Ali bo moral vključevati izvedence. Koliko ima na voljo članov skupine, ki bodo opazovali npr. štetje zalog. Kdaj bodo ti člani na voljo? Kako člane revizijske skupine uporabljati, nadzirati? Kdaj bodo potekali sestanki revizijske skupine.
  • Pri revizijah majhnih družb, lahko revizijo opravi tudi zelo majhna skupina ljudi. Usklajevanje in komuniciranje med člani revizijske skupine je lažje.

REVIZIJSKI NAČRT

Revizijski načrt vsebuje :

  • Vrste, čas in obseg načrtovanih postopkov ocenjevanja tveganja kot določa MSR 315
  • Vrste, čas in obseg nadaljnih revizisjkih postopkov kot to določa MSR 330
  • Drugih načrtovanih revizijskih postopkov

Revizijski načrt je podrobnejši od revizijske strategije. Zajema vrsto, čas in revizijske postopke, ki jih morajo opravit člani revizijske skupine. Načrtovanje takšnih revizijskih postopkov poteka med potekom revizije. Tako npr. načrtovanje ocene tveganje poteka zgodnji fazi revidiranja, načrtovanje nadaljnih postopkov pa poteka med revidiranjem, saj je potek odvisen od rezultatov ocenjevanja tveganja.

Revizor lahko med revizijo strategijo in načrt po potrebi spremeni zaradi nepričakovanih dogodkov oz. spremenjenih okoliščin. To se zgodi v primeru, če revizor pridobi informacije, ki se razlikujejo od tistih, s katerimi je razpolagal pri načrtovanju revizije.

Revizor tudi načrtuje vrsto, čas in obseg usmerjanja in nadziranja članov delovne skupine oz. pregled njihovega dela. Odvisno je predvsem od velikosti organizacije in področja revizije, ocenjenih tveganj pomembno napačne navedbe in sposobnosti članov revizijske skupine. MSR 220 vsebuje podrobnejša navodila o usmerjanju in nadziranju revizijskega dela.

Usmerjanje pomeni obveščanje članov delovne skupine o :

  • Njihovih obveznostih in etičnimi zahtevami.
  • Nalogah posamameznih članov revizijske skupine
  • Ciljih dela
  • Vrsti poslovanja
  • Vprašanjih povezanih s tveganji
  • Problemih ki se utegnejo pojaviti

Razprava med člani omogoča, da manj izkušeni člani pridobijo znanja od bolj izkušenih članov.

Nadziranje zajema

  • Sledenje napredovanemu delu
  • Ugotavljanje sposobnosti posameznih članov skupine in oceno ali imajo dovolj časa za delo in ali razumejo navodila
  • Obravnavanje bistvenih zadev, ki se dogajajo med revizijo
  • Prepoznavanje zadev s katerimi se morajo ukvarjati bolj izkušeni člani
  • Revizor je odgovoren da so pregledi izvedeni v skladu z usmeritvami in postopki za pregledovanje in sicer morajo bolj izkušeni člani pregledovati delo manj izkušenih. Pregled tako zajema naslednje presoje :
    • Ali je bilo delo opravljeno v skladu s strokovnimi standardi in zakonskimi zahtevami
    • So bile pomembne zadeva izpostavljene za nadaljne preučevanje
    • So potekala ustrezna posvetovanja in ali so bili sklepi dokumentirani
    • Ali obstaja potreba po spremembi vrste, časa in obsega opravljenjega dela
    • Ali opravljeno delo podpira sprejete sklepe in je primerno dokumentirano
    • Ali so dokazi zadostni in ustezni za podporo revizorjevemu poročilu
    • Najkasneje do datum revizorjeva poročila revizor pregleda dokumentacijo in razpravlja z revizijsko skupino ali so bili pridobljeni zadostni in ustrezni revizijski dokazi, ki podpirajo revizorjevo poročilo

DOKUMENTACIJA

Revizor vključi v revizijsko dokumentacijo celotno revizijsko strategijo, revizijski načrt, kakršnekoli bistvene spremembe strategije, do katere je prišlo med revizijo.

Dokumentacija o celotni revizijski strategiji je zapis ključnih odločitev, potrebnih za pravilno načrtovanje revizije in sporočanje pomembnih zadev revizijski skupini.

Dokumentacija o revizijskem načrtu je zapis načrtovane vrste, časa in obsega postopkov ocenjevanja tveganja. Je tudi zapis primernega načrtovanja revizijskih postopkov, tako da jih je mogoče pregledati in odobriti pred izvajanjem. Revizor lahko uporablja standardne revizijske programe ali revizijske kontrolne sezname, ki jih ustrezno prilagodi.

DODATNA PREUČEVANJA PRI ZAČETNIH REVIZIJSKIH POSLIH

Pred pričetkov prve revizije opravi revizor naslednja dela :

  • Izvede postopke ki jih zahteva MSR 220 v zvezi z odobritvijo povezave z naročnikom.
  • Če je prišlo do menjave revizorja, se poveže s prejšnim revizorjem v skladu z etičnimi zahtevami.
  • Pri začetni reviziji je običajno potrebno, da revizor razširi načrtovalne dejavnosti, ker običajno še nima predhodnih izkušenj z organizacijo. Tako lahko pri določanju revizijske strategije upošteva :
    • Dogovor z prejšnim revizorjem za sestanek in pregled delovnega gradiva če zakon to ne prepoveduje.
    • Vse važnejše zadeve v zvezi z začetno izbiro revizorja, poročanje o tem organom upravljanja,  obravnava s poslovodstvom
    • Izpelje revizijske postopke, potrebne za pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov v zvezi z začetnimi stanji.

MERJENJE SREDSTEV

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

VREDNOTENJE

Opredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti, ki je sestavljena iz nakupne cene zmanjšana za vse popuste, uvoznih dajatev, nakupne dajatve (če se npr. ddv ne sme povrnit) ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. To so stroški prevoza, namestitve ter ocenjeni stroški razgradnje oz. odstranitve. Donacije se ne odštevajo od nabavne vrednosti, ampak so to dolgoročno odloženi prihodki in se porabljajo skladno z amortizacijo.

VELIKA NABAVNA VREDNOST

Če je nabavna vrednost velika, jo razporedimo na več delov in če imajo ti deli sredstva različne dobe koristnosti,se obravnavajo vsak posebej.

IZDELANO V PODJETJU

Če je opredmeteno osnovno sredstvo izdelano v podjetju, je nabavna vrednost enaka stroškov, ki so bili potrebni za njegovo izdelavo, vendar samo do višine ki jo prizna trg. V nabavno vrednost se vštevajo tudi posredni stroški, ki jih je moč pripisati osnovnemu sredstvu.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če je opredmeteno osnovno sredstvo pridobljeno z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo, se ga ovrednosti po pošteni vrednosti pridobljenega sredstva, razen če posel nima trgovalne vsebin ali poštene vrednosti no mogoče določiti. V takem primeru se njegova vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je opredmeteno osnovno sredstvopridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

PRIDOBLJENO PRI PREVZEMU

Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena pri prevzemu drugega podjetja ali dela drugega podjetja, se zajamejo med že obstoječa opredmetena osnovna sredstva po svoji pošteni vrednosti na dan prevzema.

POVEČANJE PRIHODNJIH KORISTI

Stroški ki povečujejo prihodnje koristi, t.j. podaljšajo prvotno opredeljeno dobo amortizacije, zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek.

POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih sredstev so namenjena ohranjanju prihodnjih koristi in se pripoznajo kot stroški oz. poslovni odhodki. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih obračunih se izkazujeje posebaj nabavna vrednost oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravek in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, torej od nabavne vrednosti se odštejejo popravki vrednosti in oslabitve.

AMORTIZACIJSKE METODE

Možne amortizacijske metode so : metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Izbrana metoda naj bi najbolj ustrezala načinu trošenja sredstva. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek. Začne se amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.

PREOSTALA VREDNOST

Preostala vrednost se praviloma upošteva pri pomembnejših postavkah. Upoštevati je treba tudi stroške likvidacije. Če so stroški likvidacije večji od preostale vrednosti, se preostala vrednosti pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost je mora preveriti najmanj na koncu vsakega leta.

FINANČNI NAJEM

Če je osnovno sredstvo pridobljeno na podlagi finančnega najema je sestavni del osnovnih sredstev, izkazuje pa se ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali pa sedanji vrednosti vsote najemnin, odvisno katera je manjša. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je razobrestovalna (diskontna) mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

NE UPORABLJAJO, ČEPRAV SO ŠE UPORABNA

Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

PRODAJA

Če se prodaja osnovno sredstvo za več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrednotovalne prihodke, v nasprotnem primeru pa se šteje med poslovne odhodke.

MERJENJE PO PRIPOZNAVI

Za merjenje po pripoznavi mora podjetje izbrati model nabavne vrednosti ali model prevrednotenje. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino osnovnih sredstev

NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

NABAVNA VREDNOST

Neopredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti.

nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljuive nakupne dajatve, zmanjšana za vse popuste, ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če smo neopredmeteno sredstvo pridobili z zamenjajo, se nabavna vrednosti izmeri po pošteni vrednosti, razen če posel nima trgovalne vsebine ali poštene vrednosti ni mogoče izmeriti. V tem primeru se izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je bilo pridobljeno z donacijo ali državno podporo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je možno pripisati neposredno pripravi sredstva za uporabo.

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.

NASTALO V PODJETJU

Če je nastalo v podjetju nabavno vrednost sestavljako vsi potrebni stroški za izdelavo in posredni stroški, ki mu jih je možno pripisati in jih prizna trg. Lahko pa jo sestavljajo stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih evidencah se ločeno izkazuje nabavna vrednost, oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravke in nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja se prikazuje samo knjigovodska vrednost. Zmanjševanje vrednosti dolgoročno odloženih stroškov se izkazuje na temeljnem kontu.

AMORTIZACIJA

Amortizacija neopredmetega sredstva s končno dobo koristnosti se začne ko je na razpolago za uporabo. Amortizljiv znesek se premišljeno razporedi v ocenjeni dobi koristnosti. Metoda mora čimbolj upoštevati dejanski koristi. Če nobena metoda ne posnema dejankse koristnosti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Obrčunana amortizacija je strošek oz. poslovni odhodek.

PREGLED DOBE IN METODE AMORTIZIRANJA

Dobo in metodo amortizacije je treba pregledati najmanj ob konuc vsakega poslovnega leta. Če se pomembno spremeni pričakovana doba koristnosti, oz. vzorec pojavljanja gospodarskih koriski, je potrebno spremeniti metodo oz. dobo amortiziranja.

PREOSTALA VREDNOST

Preostalo vrednost je potrebno preveriti najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta. Preostale vrednosti ni če obstaja :

  • obveza druga stranke za nakup na koncu dobe koristnosti
  • za sredstvo delujoči trg ter je preostalo vrednost mogoče ugotoviti ob upoštevanju takšnega trga in je verjetno, da bo takšen trg obstajal še na koncu dobe koristnosti sredstva.

NEOPREDMETENO SREDSTVO JE PRAVICA

Če je neopredmeteno sredstvo pravica, dana za določeno obdobje, doba koristnosti takšnega sredstva ne more presegati dobe pravne pravice, razen če je pravno pravico mogoče obnoviti in če je obnovitev res gotova.

DOBRO IME IN NEOPREDMETENO OSNOVNO SREDSTVO Z NEDOLOČENO DOBO

Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.

ODTUJITEV

Če smo pri odtujitvi iztržili več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrodnotevalne prihodke, oz. med prevrotnotovalne poslovne odhodke, če smo iztžili manj,

MERJENJU PO PRIPOZNANJU

Za merjenje po pripoznanju se podjetje lahko odloči za model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja.

  • Model nabavne vrednosti : evidentira se po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in izgube zaradi oslabitve
  • Model prevrednotenja : evidentirati po prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek in kasneje nabrane izgube zaradi oslabitve. Če se za eno sredstvo izbere model prevrednotenja, se mora ta uporabiti za vsa sredstva v skupini, razen če za druga sredstva ne obstaja trg.

FINANČNE NALOŽBE

OB ZAČETNEM PRIPOZNANJU

Izmeriti po pošteni vrednosti.

Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

OBRAČUNAVANJE PO DATUMU PORAVNAVE

Naložbo, ki bo pozneje izmerjena po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti, morapripoznati na začetku po njeni pošteni vrednosti na datum trgovanja, povečani za stroške posla.

ZALOGE

ZAČETNO PRIPOZNANJE MATERIALA IN BLAGA

Ob začetnem pripoznanju materiala in zalog blaga se ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.

Vštevanje posrednih stroškov v ceno količinske enote v zalogi mora biti povezano s spravitvijo zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave. V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge.

RAZČLENITEV SESTAVIN CENE

Razčlenijo se sestavine cene količinske enote v zalogi in še posebej tisti del posrednih proizvajalnih stroškov, ki ima naravo stalnih stroškov ter ni povezan z dovodom zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave.

IZJEMNI STROŠKI

Vrednosti sestavin v ceni količinske enote in celotna cena količinske enote izhajajo ob začetnem pripoznanju iz izvirnih vrednosti. Izjemni stroški neposrednega materiala in neposrednega dela pa tudi izjemni posredni stroški se ne smejo všteti v ceno količinske enote v zalogi. Vštetje stalnega dela posrednih proizvajalnih stroškov mora temeljiti na običajni stopnji izrabe zmogljivosti običajnega obsega proizvajalnih zgradb, opreme in zaposlencev.

METODE VREDNOTENJA ZALOG

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, prenese podjetje takoj med stroške, lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše od leta dni, postopoma prenaša mednje.

UPORABA STALNIH CEN

Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po SRS 4.14.

KNJIGOVODSKA VREDNOST PORABE, PRODAJE IN MANJKA

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se šteje tudi vrednost pri popisu ugotovljenega primanjkljaja, za katerega ni nihče osebno odgovoren.

TERJATVE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

KASNEJŠE POVEČANJE TERJATEV

Kasnejša povečanja terjatev (razen danih predujmov) praviloma povečujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke.

OBRESTI

Obresti od terjatev so finančni prihodki.

KASNEJŠA ZMANJŠANJA

Kasnejša zmanjšanja terjatev (razen danih predujmov) ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo praviloma zmanjšujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njena nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.

LASTNA IZGRADNJA

Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo stroški v zvezi z njo do datuma njenega dokončanja ali razvijanja. Do tega datuma uporablja podjetje SRS 1. Na ta datum pa postane nepremičnina naložbena nepremičnina in začne veljati ta standard.

ZAČETNA VREDNOST DELEŽA

Začetna vrednost deleža v nepremičnini, ki je v finančnem najemu in razvrščena kot naložbena nepremičnina, se pripozna po pošteni vrednosti nepremičnine ali po sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer po tisti, ki je manjša. Enak znesek se pripozna kot obveznost.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Nabavna vrednost naložbene nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nedenarno sredstvo ali sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi po pošteni vrednosti, razen če

  • menjalni posel nima trgovalne vsebine ali
  • poštene vrednosti niti prejetega niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Naložbena nepremičnina, pridobljena z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

MERJENJE PO PRIPOZNANJU

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti. izbrano usmeritev mora uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Naložbena nepremičnina se meri po modelu nabavne vrednosti v skladu s SRS 1.

DENARNA SREDSTVA

OB ZAČETNEM PRIPOZNAVANJU

Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.

KNJIGOVODSKA VREDNOST

Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

FINANČNI INSTRUMENTI

UVOD

Področje finančnih instrumentov je v mednarodnih računovodskih standardih urejeno v standardu 39 (MRS 39) in standardu 32 (MRS 32).

Cilj MRS 32 je določiti načela za predstavljanje finančnih instrumentov kot obveznosti ali lastniški kapital in za izravnavo finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Uporablja se za razvrščanje finančnih instrumentov z vidika izdajatelja v finančna sredstva, finančne obveznosti in instrumenti lastniškega kapitala.

MRS 39 določa načela pripoznavanja in merjenja finančnih sredstev, finančnih obveznosti in nekaterih pogodb za nakup in prodajo nefinančnih sredstev.

Mednarodni standard računovodskega poročanja 7 (MSRP 7) pa določa razkritja, ki uporabnikom omogočajo ovrednotiti finančno stanje podjetja in določiti tveganja katerim je podjetje izpostavljeno.

UPORABA

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 morajo uporabljati vsa podjetja razen v primerih, ki so v 4. členu podrobno našteti. Standard velja tudi za pogodbe za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev, ki se lahko poravnajo z denarjem ali finančnim instrumentom. Standard določa načine za poravnavo pogodb za nakup ali prodajo nefinančnih sredstev.

OPREDELITEV POJMOV

Finančni instrument je vsaka pogodba, pisna ali ustna, na podlagi katere nastane

  • Finančno sredstvo enega
  • Finančni dolg ali kapitalski instrument drugega podjetja

Finančno sredstvo je vsako sredstvo ki je :

  • Denar
  • Kapitalski instrument drugega podjetja
  • Pogodbena pravica
    • Prejeti denar ali drugo finančno sredstvo od drugega podjetja
    • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
  • Pogodba, ki se bo poravnala z lastnim kapitalskim instrumentov
    • Naizpeljanim
    • Izpeljanim

Finančna obveznost je :

  • Pogodbena obveza
    • Izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo
    • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
  • Pogodba ki se lahko poravna z lastnim kapitalskim instrumentom
    • Naizpeljanim
    • Izpeljanim

Kapitalski instrument je vsaka pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih podjetja po odštetju vseh njegovih obveznosti.

Poštena vrednost je znesek s katerim je možno zamenjati sredstvo ali poravnati obveznost med dvema dobro obveščenima strankama.

Valuta oz. denar je finančno sredstvo, ker je sredstvo menjave in podlaga za merjenje in pripoznavanje.

Polog (depozit) je finančno sredstvo, ker pomeni vlagateljevo pravico dobiti denar, izdati ček oz. pogodbeni instrument v korist upnika.

Običajna finančna sredstva in finančne obveznosti :

  • Terjatve do kupcev
  • Obveznosti do dobaviteljev
  • Terjatve in obveznosti iz menic
  • Terjatve iz danih in obveznosti iz prejetih posojil
  • Terjatve in obveznosti iz obveznic

Druge vrste finančni instrumenti so tisti, pri katerem gospodarska korist, ki naj bi jo nekdo pridobil, ni denar.

Večni dolžniški instrument je instrument brez datuma zapadlosti v plačilo. Imetniku dajo pravico do prejemanja točno določenih zneskov obresti, pravice do vračila glavnice pa nima, oz. so pogoji takšni, da je to malo verjetno.

Pogodbena pravica ali pogodbena obveza prejeti, izročiti ali zamenjati finančni instrument je tudi finančni instrument.

Uveljavitev pogodbene pravice ali zahteva po izpolnitvi pogodbene obveze je lahko brezpogojna ali pa je vezana na nastanek poslovnega dogodba v prihodnosti. Takšna pogodbena pravica je finančno poroštvo, saj je porok zavezan plačati posojilodajalcu v primeru, če posojilojemalec to ni sposoben.

Finančni najem se obravanava kot pravica najemodajalca in obveza najemnika da poravna tok plačil, ki so enaka kot plačila določena v posojilni pogodbi. Najemodajalec evidentira svojo naložbo kot terjatev, ki izhaja iz pogodbe o najemu. Poslovni najem pa se obravnava kot nedokončana pogodba, ki najemodajalca zavezuje v prihodnosti zagotoviti uporabo sredstva v zameno za nadomestilo. Finančni najem je zato finančni instrument, poslovni namen pa ne.

Opredmetena sredstva (zaloge, nepremičnime, oprema), najeta opredmetena in neopredmetena sredstva niso finančna sredstva, ker ne povzročijo nastanka pravice do prejema denarja ali drugega finančnega sredstva.

Sredstva (kratkoročno odloženi stroški, odloženi prihodki) katerih korist je prejem blaga ali storitev, ne pa pravica do prejema denarja ali drugega finančnega sredstva, niso finančna sredstva.

Zakonsko določena obveznosti (davki) in sredstva niso finančna sredstva oz. finančne obveznosti.

VRSTE FINANČNIH INSTRUMENTOV

GLEDE NA UČINEK

Glede na učinek se finančni instrumenti delijo na :

  • Finančna sredstva
    • Temeljna
    • Izpeljana
  • Finančne obveznosti
    • Temeljna
    • Izpeljana

Pojavne oblike finančnih instrumentov

  • Temeljni :
    • Terjatve iz poslovanja
    • Obveznosti iz poslovanja
    • Kapitalski instrumenti
  • Izvedeni
    • Finančne opcije
    • Rokovne opcije (futures)
    • Rokovni (terminski) posli (forwards)
    • Zamenjave obrestnih mer (swaps)
    • Valutne izmenjave
    • Opcije z naprej določeno najnižjo obrestno mero (caps)
    • Opcije z naprej določeno najnižjo in najvišjo sprejemljivo obrestno mero (collars)
    • Obveze iz posojil
    • Sredstva pri izdajanju obveznic
    • Akreditivi

Finančna sredstva so :

  • Terjatve
    • Terjatve do kupcev
    • Terjatve iz menic
    • Terjatve iz danih posojil
    • Terjatve iz obveznic
  • Obveznosti
    • Obveznosti do dobaviteljev
    • Obveznosti iz menic
    • Obveznosti iz prejetih posojil
    • Obveznosti iz obveznic

Gre za pravico ene pogodbene stranke da dobi denar in za obveznost druge pogodbene stranke da plača.

GLEDE NA MERJENJE

Glede na merjenje se finančni instrumenti delijo na :

  • Finančna sredstva
    • Po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
    • Sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo
    • Posojila in terjatve
    • Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
  • Finančne obveznosti
    • Po pošteni vrednosti skozi poslovnih izid

OBVEZNOSTI IN LASTNIŠKI KAPITAL

Izdani finančni instrumenti morajo biti razvrščeni glede na to ali gre za finančno sredstvo, obveznosti ali kapitalski instrument.

Finančno sredstvo je lahko kapitalski instrument le če :

  • Ne pomeni nobene pogodbene obveze
    • Izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo
    • Zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti
  • Instrument se lahko poravna z lastnim kapitalskim instrumentom izdajatelja.
    • Neizpeljanim, ki za izdajatelja ne pomeni obveznosti izročiti njegovih lastnih kapitalskih instrumentov
    • Izpeljanim

Standard v tem delu natančno določa kdaj lahko podjetje izdani finančni instrument razporedi kot kapitalski instrument in kdaj ga mora kot finančno obveznost.

KAPITALSKI INSTRUMENTI

Je vsaka pogodba na podlagi katere lahko lastnik pridobi sorazmerni delež sredstev po odštetju vseh dolgov. Finančni instrument je kapitalski finančni instument, kadar finančna obveznost ne povzroči pri izdajatelju obveznost izročiti denar ali kako drugo finančno sredstvo, oz. zamenjati finančno sredstvo. Imetnik kapitalskega instrumenta ima pravico pridobiti sorazmerni delež vseh dividiend ali drugih izplačil, izdajatelj pa nima pogodbene obveznosti izvršiti taka plačila.

Kapitalski instrumenti so :

  • Navadne delnice
  • Nekatere vrste prednostnih delnic
  • Nakupni boni ali opcije za vpis za nakup ali neposredni nakup navadnih delnic

Kapitalski instrument se pripozna v bilanci stanja, izpeljani finančni instrumenti, povezani s kapitalom, pa se izkazuje v zunajbilančni evidenci.

NAVADNE DELNICE

Imetniku dajejo pravico do udeležbe pri upravljanu družbe, pravico do dividende in pravico do ustreznega deleže preostalega premoženja po likvidaciji oz. stečaju

PREDNOSTNA DELNICA

Poleg pravic, ki jih dajejo navadne delnice, dajejo imetniku prednostnih delnic še določene prednostne pravice, kot je prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnice ali dobička. Torej imetnik prednostne delnice se poplača pred imetnikom navadne delnice. Imetnik ima tudi prednost pri izplačilih ob likvidaciji oz. stečajo. Dajejo pa tudi druge pravice določene s statutom. Lahko so brez glasovalne pravice.

TREZORSKE DELNICE

Če podjetje ponovno pridobi svoje lastne kapitalske instrumente (trezorske delnice oz. lastni deleži) se ti odštejejo od lastniškega kapitala. Ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku se ne pripozna dobiček ali izguba. Plačano ali prejeto nadomestilo se pripozna neposredno v kapitalu.

Zneski lastnih delnic se razkrijejo v bilanci stanja ali v pojasnilih.

OBRESTI, DIVIDENDE, IZGUBE IN DOBIČKI

Obresti, dividende, izgube in dobički, ki so povezani s finančnimi instrumenti je treba prikazati v izkazu poslovnega izida kot prihodke oz. odhodke. Za izplačila dividend bremeni podjetje lastniški kapital v znesku brez davka od dohodka.

Ali so obresti, dividende izgube in dobički pripoznani kot odhodki oz. prihodki je odvisno od razvrstitve finančnega instrumenta kot finančna obveznost oz. kapitalski instrument. Če je torej delnica pripoznana kot obveznost, je izplačilo dividend pripoznana kot odhodek tako kot obresti za obveznice.

Sprememba poštene vrednosti kapitalskega instrumenta se ne pripozna v računovodskih izkazih.

Stroške povezane z pridobivanje lastnih kapitalskih instrumentov je treba obračunati kot odbitek od lastniškega kapitala. Če je pridobivanje opuščeno je to odhodek.

Transakcijske stroške v zvezi z izdajo sestavljenega finančnega instrumenta se razporedi na sestavine obveznosti in sestavine lastniškega kapitalskega instrumenta.

IZPELJANI FINANČNI INSTRUMENTI

Imetniku daje ali obveznost, ali možnost, da kupi finančno sredstvo ali ga proda v določenem prihodnjem obdobju. Cena se oblikuje na podlagi cene osnovnega finančnega instrumenta na katerega se glasi pogodba. Ločimo dve vrsti izpeljanih finančnih instrumentov :

  • Terminske pogodbe
  • Opcijske pogodbe

Kadar so izpeljani finančni instrumenti orodja za varovanje govorimo o treh vrstah varovanja:

  • Varovanje poštene vrednosti pred spremembo je varovanje izpostavljenosti poštene vrednosti sredstva, obveznosti ali trdne obveze kupiti ali prodati po nespremenjeni ceni.
  • Varovanje denarnega toka pred spremembo je varovanje izpostavljenosti denarnega toka pred spremembo, ki nastane zaradi vpliva tveganja. Npr. prihodnja plačila obresti zaradi dogovorjenje variabilne obrestne mere.
  • Varovanje čiste finančne naložbe v podjetje v tujini pred spremembo

PRODAJNA IN NAKUPNA OPCIJA (call in put)

Investitor si z nakupom nakupne opcije (call) zagotovi pravico do nakupa delnice po vnaprej znani vrednosti. Pravico do nakupa želi izkoristiti, ko bo vrednost narasla na vnaprej določeno ceno in v določenem času.

Pri prodajni opciji (put) si lastnik delnice zagotovi prodajo delnice po vnaprej določeni ceni. Pravico prodaje izkoristi, če vrednost delnice pade. Dogovorjen je tudi čas prodaje. Prodajalec opcije je dolžan kupiti delnico po določeni ceni.

ROKOVNI POSEL (forwards)

Opisan je v MRS 32. Gre za dogovor med dvema strankama da si bosta v prihodnosti zamenjali določeno finančno sredstvo po danes določeni ceni.

VGRAJENI IZPELJANI FINANČNI INSTRUMENTI (embedded derivative)

Opisan je v 10.členu MRS 39. Tak primer je prodajna pogodba med npr. Kanadskim in Kitajskim podjetjem denominirana v ameriških dolarjih. Na ta način se ustvari izveden finančni instrument v gostiteljski pogodbi, ki vpliva na denarne tokove, saj se devizni tečaj lahko menja. V skladu z MSR 39 je potrebno tak vgrajeni izpeljani finančni instrument ločiti od gostiteljske pogodbe in obračunati ločeno.

DOLGOVNI INSTRUMENTI Z VGRAJENO MOŽNOSTJO ZAMENJAVE

Če podjetje izda takšne finančni instrument ki vsebuje tako sestavino kapitala, kot sestavino dolgov in ima ta finančni instrument vgrajene izpeljane možnosti, katerih vrednosti so med seboj odvisne, mora podjetje razkriti obstoj teh možnosti.

Primer je obveznica ki jo je možno zamenjati v navadne delnice istega izdajatelja in brez drugih vgrajenih izpeljanih možnosti. Izdajatelj mora v svoji bilanci stanja izkazati ločeno posebej tisti del,  ki se nanaša na dolg in posebej tistega ki se nanaša na kapital.

POGODBA O FINANČNEM POROŠTVU

Opredeljena je v MSR 39

Je pogodba, ki od izdajatelja zahteva, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala zaradi tega, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta

SESTAVLJENI FINANČNI INSTRUMENTI

Vsebuje tako sestavino dolgov, kot sestavino kapitala.

Izdajatelj neizpeljanega finančnega instrumenta mora oceniti, ali vsebuje tako sestavine obveznosti in lastniškega kapitala. Takšne sestavine se razvrstijo ločeno kot finančne obveznosti, finančna sredstva ali kapitalski instrumenti.

Tako je npr. obveznica, ki jo imetnik lahko zamenja za določeno število rednih delnic, sestavljen finančni instrument. Ima dve sestavini: finančno obveznost (izročitev denarja) in kapitalski instrument ( nakupno opcijo, ki da pravico zamenjati obveznico za delnico). Učinek je enak hkratni izdaji dolžniškega instrumenta in nakupnih bonov za navadne delnice. Podjetje mora v bilanci stanja prikazati obveznosti in lastniški kapital ločeno.

Sestavljeni osnovni finančni instrument z izpeljanim finančnim instrumentom obsega tako izpeljani finančni instrument kot tudi gostiteljsko pogodbo (osnovni instrument). Posledica je, da so nekateri denari tokovi sestavljenega instrumenta spreminjajo podobno kot samostojni izpeljani instrument.

V praksi so taki instrumenti lahko posebne pravice in pogoji pri dolžniških finančnih instrumentih kot so obveznice. Poleg pogojev vračanja posojila, so lahko dogovorjene tudi oblike zavarovanja kreditnega posla, ki so opredeljena v pogodbi in prikazana v izvenbilančni evidenci, npr. zastava vrednostnih papirjev, zastave nepremičnin. Na ta način se posojilodajalec varuje pred tveganjem neizpolnitev obveznosti posojilojemalca.

KONSOLIDACIJA

KAJ JE KONSOLIDACIJA ?

Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo.

Konsolidacijo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Podrobnejša merila pa so urejena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP)

54.člen ZGD določa da je rok za oddajo je 4 mesece po koncu poslovnega leta.

KDO MORA PRIPRAVITI KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirano letno poročilo ureja 56.člen ZGD

Konsolidirano računovodsko poročilo mora pripraviti družba registrirana v RS, ki je nadrejena eni ali več družbam v Sloveniji ali zunanje nje, če je nadrejena družba kapitalska družba, dvojna družba ali kakšna druga istovrstna družba po pravu EU.

Družbe, katerih delnice kotirajo ne borzah EU, morajo pripraviti konsolidirano računovodsko poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Nadrejena družba je družba ki izpolnjuje enega od pogojev :

  • Če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi.
  • Če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe
  • Če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja.
  • Če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

V konsolidacijo ni potrebo vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega stanja družbe. Če pa je družb, ki niso pomembne za pošten prikaz več, skupaj pa so pomembne, jih je potrebno vključiti v konsolidacijo.

Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje veliko podjetje, pri čemer se prihodki in aktiva poveča za 20%, ni dolžna sestaviti konsolidiranega poročila, razen če se z njenimi delnica oz delnicami podrejenih družbe trguje na borzi.

KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO

Konsolidirano letno poročilo je

  • Konsolidirano računovodsko poročilo
    • Konsolidirana bilanca stanja
    • Konsolidiran izkaz uspeha
    • Konsolidiran izkaz denarnih tokov
    • Konsolidiran izkaz gibanja kapitala
  • Konsolidirano poslovno poročilo
  • Priloga h konsolidiranim računovodskim izkazom
    • Navesti je potrebno družbe ki niso bile vključene v konsolidacijo in navesti razloge
    • Na podlagi 69.člena ZGD je potrebno v prilogi k izkazom podrejene družbe pojasniti tudi :
      • Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najširši krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo
      • Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najožji krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo

Konsolidirano računovodsko poročilo mora biti revidirano in sicer v šestih mesecij po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano konsolidirano računovodsko poročilo predložiti organu družbe, ki je odgovorno za sprejetje poročila v osmih dneh od prejema revizorjevega poročila in pa AJPES-u.

KONSOLIDIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

Uvod v Slovenske računovodske standarde nadrobneje ureja konsolidacijo računovodskih izkazov.

SKUPINA PODJETIJ

Skupina podjetij ni pravna oseba. V konsolidiranih računovodskih izkazih je predstavljena kot eno samo podjetje. Sestavljeni so na podlagi posamičnih računovodskih izkazov.

Skupino sestavljajo:

  • Obvladujoče podjetje.
  • Podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu.
  • Podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov.

KONSOLIDACIJA – POSTOPEK

Konsolidacija je združevanje računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij od postavke do postavke, tako da se seštevajo sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov.

Pri konsolidaciji je potrebno :

  • Izločiti finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital oziroma dolgove odvisnih podjetij in deleže obvladujočega podjetja v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih podjetij pa tudi druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih podjetij v skupini ter v tej zvezi obračunati razlike
  • Izločiti medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove
  • Izločiti medsebojne prihodke in odhodke;
  • Izločiti neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine
  • Ponovno obračunati davke in jih časovno razmejiti
  • Posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu in v čistem dobičku.

Za izvedbo konsolidacije je potrebno zagotoviti :

  • So v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij za podobne poslovne dogodke uporabljene enotne računovodske usmeritve
  • So postavke v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij enako formalno predstavljene, če niso, pa, da odvisna podjetja sestavijo posebne računovodske izkaze za potrebe konsolidacije, ki se razlikujejo od njihovih uradnih računovodskih izkazov.
  • So posamični računovodski izkazi konsolidiranih podjetij sestavljeni za poslovno leto, ki se konča z istim dnem, če to ni mogoče, pa, da se opravijo preračuni za učinke pomembnih poslovnih dogodkov v odvisnih podjetjih, nastale v vmesnem obdobju, ki ne sme biti daljše od treh mesecev, oziroma da odvisna podjetja sestavijo vmesne posamične računovodske izkaze.
  • Je določena metoda prevedbe iz tuje valute, v kateri so predstavljeni posamični računovodski izkazi odvisnih podjetij, v predstavitveno valuto obvladujočega podjetja; to so praviloma pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov srednji tečaj Banke Slovenije, pri prihodkih in odhodkih pa povprečni srednji tečaji, ki so veljali ob njihovem nastanku.

Vsak presežek nabavne vrednosti nad deležem obvladujočega podjetja v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je treba v skupinski bilanci stanja opisati kot dobro ime in ga pripoznati kot sredstvo. Dobro ime se pozneje izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube zaradi oslabitve, ki pomenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v skupinskem izkazu poslovnega izida.

Vsak presežek deleža v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad nabavno vrednostjo se v skupinskih računovodskih izkazih pripozna kot presežek (prihodek) v konsolidiranem poslovnem izidu.

PRVA KONSOLIDACIJA

Postopek, v katerem se prvikrat, to je ob vstopu odvisnega podjetja v skupino, obračuna vrednost deleža obvladujočega podjetja s sorazmernim delom kapitala odvisnega podjetja in opravijo drugi konsolidacijski popravki, se imenuje prva konsolidacija.

Prva konsolidacija se opravi na datum, ko je vpliv obvladujočega podjetja prevladal, in sicer ne samo neposredno, temveč tudi prek drugih odvisnih podjetij.

Pri prvi konsolidaciji je nabavna vrednost pridobljenega deleža v kapitalu odvisnega podjetja opredeljena kot nakupna cena, povečana za neposredne nabavne stroške. Če je bilo nadomestilo dano v obliki stvari, je treba ugotoviti njihovo pošteno vrednost.

PRIDRUŽENO PODJETJE

Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv in ki ni niti odvisno podjetje niti naložbenikov skupni podvig.

Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v pridruženo podjetje, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v pridruženo podjetje obračuna z uporabo kapitalske metode.

POMEMBEN VPLIV

Če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, 20 % ali več glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da takega vpliva nima.

Velja tudi obratno: če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, manj kot 20 % glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati.

Dokaz za naložbenikov pomembni vpliv je običajno eno ali več naslednjih dejstev :

  • Zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu podjetja, v katero naložbi.
  • Sodelovanje pri odločanju.
  • Bistveni posli med naložbenikom in podjetjem, v katero naložbi.
  • Medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja; in/ali
  • Zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

KAPITALSKA METODA

Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi podjetja, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena.

POSEBNOSTI VREDNOTENJA POSAMEZNIH KATEGORIJ

Posebnosti vrednotenja posameznih gospodarskih kategorij v skupinskih računovodskih izkazih so obravnavane v posebnem poglavju vsakega SRS, ki obravnava kako gospodarsko kategorijo.

Tako vsebuje isti SRS napotilo za pojasnjevanje postavk tako v posamičnih kot tudi v skupinskih računovodskih izkazih in podlago za razumevanje razlik.

V SRS, ki obravnavajo oblike računovodskih izkazov, pa je v posebnem poglavju pojasnjena razlika med obliko ustreznega posamičnega računovodskega izkaza in obliko skupinskega računovodskega izkaza.

Določbe o razkritjih v posamičnih računovodskih izkazih veljajo smiselno v enakem obsegu tudi za skupinske računovodske izkaze.

PRIPOZNAVA SREDSTEV

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

POGOJI PRIPOZNANJA

Opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če :

  • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
  • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

KAKOVOSTNE SPREMEMBE

Če se pri opredmetenem osnovnem sredstvu ugotovijo kakovostne spremembe v duhu SRS 1.3 (v gradnji ), 1.4 (dane v finančni najem) oziroma 1.6 (deleži v skupaj obvladovanih sredstvih), se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih.

ODPRAVA PRIPOZNANJA

Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.

NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

SODILO RAZPOZNAVNOSTI

Neopredmeteno sredstvo, razen dobrega imena, izpolnjuje sodilo razpoznavnosti, če

  • je ločljivo, to pomeni, da se lahko loči ali razdeli od podjetja in proda, prenese, licencira, da v najem ali zamenja, in sicer posamič ali skupaj s povezano pogodbo, sredstvom ali obveznostjo
  • izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne glede na to, ali so te pravice prenosljive ali ločljive od podjetja ali od drugih pravic in obveznosti.

POGOJI PRIPOZNANJA

Neopredmeteno sredstvo se pripozna v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če :

  • je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
  • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

OCENA PRIHODNJIH GOSPODARSKIH KORISTI

Verjetnost prihodnjih gospodarskih koristi, povezanih z neopredmetenim sredstvom, se oceni z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so najboljša ocena uprave (ravnateljstva) o gospodarskih okoliščinah v dobi koristnosti tega sredstva.

STROŠKI RAZISKOVANJA

V podjetju nastali stroški raziskovanja se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma odhodki obračunskega obdobja, v katerem nastanejo.

STROŠKI RAZVIJANJA

V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo :

  • izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo
  • namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati;
  • zmožnost uporabljati ali prodati projekt;
  • verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost;
  • razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
  • sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.

V PODJETJU USTVARJENE BLAGOVNE ZNAME

V podjetju ustvarjene blagovne znamke, kolofoni, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke se ne pripoznavajo kot neopredmetena sredstva.

2.15. V podjetju ustvarjeno dobro ime se ne pripozna kot neopredmeteno sredstvo.

2.16. Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in iz bilance stanja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske korist

FINANČNE NALOŽBE

3.8. Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

3.9. Pri obračunavanju običajnega nakupa finančnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko finančno sredstvo pripozna z upoštevanjem bodisi datuma trgovanja bodisi datuma poravnave. Enako velja za obračunavanje običajne prodaje finančnega sredstva. Izbrani način se dosledno uporablja za vse nakupe ali prodaje finančnih naložb, ki pripadajo isti skupini iz SRS 3.7.

3.10. Finančne naložbe so finančna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti podjetje naložbenik v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje.

3.11. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so praviloma kratkoročne finančne naložbe.

3.12. Tiste dolgoročne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), ki zapadejo v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.

3.13. Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

3.14. Kratkoročne finančne naložbe se lahko ob utemeljenih razlogih na podlagi pogodb spremenijo v dolgoročne finančne naložbe.

3.15. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti. Kratkoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med dolgoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.

3.16. Pripoznanje finančne naložbe kot finančnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice, ne obvladujejo pa se, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančne naložbe.

ZALOGE

4.8. Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno nabavno vrednost oziroma stroškovno vrednost zanesljivo izmeriti.

4.9. Stvar v zalogi se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, ko se ob upoštevanju prevzema na podlagi ustreznih listin začne obvladovati.

4.10. Če se pri stvari v zalogi ugotovijo kakovostne spremembe v duhu SRS 5.6, se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih.

4.11. Pripoznanje stvari v zalogi kot sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, ko je porabljena, prodana ali kako drugače preneha obstajati, kar potrjujejo ustrezne listine.

TERJATVE

5.13. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in b) je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti.

5.14. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice.

5.15. Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na a) odbitne začasne razlike; b) prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in c) prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja.

5.16. Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike. Terjatve za odloženi davek se ne pripoznajo, če izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki v času svojega nastanka ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo), razen če gre za poslovno združitev v smislu točke 10 Uvoda v slovenske računovodske standarde (2006).

5.17. Terjatve za odloženi davek za vse odbitne začasne razlike, ki izhajajo iz finančnih naložb v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deležev v skupnih podvigih, se pripoznajo, kolikor in samo kolikor je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče uporabiti začasne razlike.

5.18. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

6.4. Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo, če je a) verjetno, da bodo v podjetje pritekale prihodnje gospodarske koristi, povezane z njo; in b) njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

6.5. Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati kot sredstvo, če se odtuji ali za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi

DENARNA SREDSTVA

7.9. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

7.10. Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi ustreznih listin, ki ga dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo obvladovati nanj vezane pravice.

7.11. Pripoznanje denarnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če se ne obvladujejo več nanj vezane pravice, ne obvladujejo pa se, če se izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

RAČUNOVODSKA POROČILA, INFORMIRANJE

Računovodski izkazi so urejen prikaz učinka računovodskega obravnavanja podatkov in so zapis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. Vsebujejo zelo pomembne informacije na podlagi katerih se odloča cela vrsta uporabnikov. Med seboj morajo biti primerljivi, zato morajo biti izdelani na podlagi enakih podlag. Vsi njihovi uporabniki morajo iz njih razbrati vse podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju. Smisel informacij je resnična in poštena vrednost, drugače prihaja do dezinformacij. Omogočati morajo, da se na njihovi podlagi sprejemajo sklepi o prihodnosti.

Za pripravljanje in predstavljanja je odgovorno poslovodstvo.

Računovodski izkazi se lahko nanašajo na določen čas v letu. To je npr. bilanca stanja. Lahko pa se nanaša na določeno časovno obdobje. To so izkaz poslovnega izida, izkaz zadrženega dobička, izkaz finančnega izida, izkaz sprememb kapitala

Banke, dobavitelji, lastniki,zaposleni in vsi ostali uporabniki pričakujejo od računovodij, da bodo izkaze pripravili tako, da bodo zaščitili njihove interese.

BILANCA STANJA

Prikazana so stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov. Sestavi se za poslovno leto ali medletno obdobje. Lahko je sestavljena za potrebe zunanjega ali notranjega poročanja. Od namena je odvisna tudi členitev postavk. Členitev postavk je tudi odvisa od velikosti podjetja. Lahko ima dvostransko ali zaporedno obliko.

Sredstva so v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar s katerimi razpolaga organizacija. S finančnega zornega kota so povezana z naložbenjem.

Obveznosti do virov sredstev so obveznosti, ki temeljijo na pravno zasnovanem razmerju organizacije do virov, s katerimi se financira. Organizacija ohranja sredstva financerjev in jih vrača v ustreznih rokih z obrestmi ali drugimi nadomestili.

Stalna sredstva delujejo trajneje. Sestavljajo jih opredmetena sredstva, neopredmetene osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe

Gibljiva sredstva se neprestano preoblikujejo. To so zaloge, poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe, denarna sredstva.

Osnovna členitev za velika in srednja podjetja

Skrajšana oblika za srednja podjetja

Členitev za majhna podjetja

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Prikazan je poslovnih izid za poslovno leto ali medletno obdobje. Sestavi se za namene zunanjega ali notranjega poročanja. Od tega pa je odvisna tudi členitev postavk.

Je povzetek učinkovitosti in uspešnosti organizacije v določenem obdobju. V skladu s SRS 25.4 je lahko sestavljen po dveh različicah. Podjetje si izbere tisto, ki ji bolj ustreza predvsem glede na njene mednarodne stike.

Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida po razlčici I

Osnovno razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida po razlčici II

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

Prikazujejo se spremembe stanja denarja za poslovno leto ali medletno obdobje. Uporabnikom daje informacije o tem, kako organizacija denarna sredstva pridobiva in kako jih porablja, ter kakšno je stanje denarnih sredstev na začetku in koncu obdobja.

Denarna sredstva se povečujejo zaradi : novega financiranja (povečanja obveznosti) ali raznaložbenja (zmanjšanja nedenarnih sredstev). Zmanjšajo pa se zaradi : naložbenja (povečanja nedenarnih sredstev) ali definanciranja (zmanjšanja obveznosti)

Poznamo dve obliki izkaza finančnega izida in sicer neposredna metoda : Na podlagi podatkov o prilivih in odlivih in posredna metoda : Na podlagi dveh bilanc stanja, izkaza poslovnega izida in dodatnih podatkov

Lahko ima obliko dvostranske uravnotežene bilance ali obliko zaporednega stopenjskega izkaza.

Oblike izkaza po različici I.

Oblike izkaza po različici II.

IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Prikazane so spremembe kapitala za poslovno ali leto ali medletno obdobje. Najdemo odgovore na vprašanja kaj se je dogajalo s kapitalom. Namenjen je predvsem zunanjemu poročanju, čeprav ga potrebuje tudi poslovodstvo za pripravo odločitev povezanih s kapitalom.

Lahko se sestavi po dveh različicah. Prva prikazuje samo razdelitev čistega dobička oz. poravnavanje čiste izgube. Druga pa prikazuje spremembe vseh sestavin kapitala. Ima lahko obliko ločenih razpredelnic sprememb za vsako sestavino kapitala, sestavljene razpredelnice vseh sestavin kapitala.

Členitev postavk

Poseben dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček. Bilančni dobiček se izkaže v izkazu poslovnega izida ali dodatka k izkazu, če pa se sestavlja izkaz gibanja kapitala, pa v njem.

O uporabi čistega dobička poslovnega leta odloča uprava, o uporabi bilančnega dobička pa vedno skupščina in sicer na podlagi letnega poročila, ki ga sestavi uprava.

Skupščina običajno odloči o uporabi bilančnega dobička za : oblikovanje dodatnih rezerv, razdelitev delničarjem, prenos v naslednje obdobje, razdelitev delavcem, drugo.

RAZKRITJA

Imajo vedno večji pomen v računovodskih izkazih. Nanašajo se na podatke v računovodskih izkazih in pa tudi na druge podatke, ki niso tipični za računovodstvo. Tako so zanimivi tudi podatki o članih uprave, njihovi usposobljenosti, vprašanji poveznimi z okoljem in podobno.

Gospodarske družbe morajo dati prilogo k izkazom s pojasnili in podatki, ki so določena v 69. členu ZGD, po drugih členih ZGD, SRS in MRS. Če je podjetje zavezano k reviziji pa mora dati tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo SRS.

Na splošno pojasnila k izkazom vsebujejo :

  • Informacije o podlagi za sestavitev bilance stanja oz. izkaza poslovnega izda in posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih. Razkrijejo se podlage za merjenje kategorij v bilanci stanja oz. izkazu poslovnega izida. Razložijo se spremembe računovodskih usmeritev, ter razlogi za spremembe.
  • Informacije ki jih zahtevajo SRS in ZGD ter niso predpisane v obrazcu bilance stanja
  • Dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu bilance stanja, so pa za pošteno predstavitev potrebne

Podjetje naravo in stopnjo pomembnosti posameznega razkritja opredeli v svojih aktih

V zunajbilančih evidencah se prikazujejo poslovnih dogodki, ki neposredno ne vplivajo na vrednost postavk v bilanci stanja oz. izkazu poslovnega izida, so pa pomembne za ocenjevanje uporabljanja tujih virov ali prihodnjih obveznosti. Predvsem so to podatki o hipotekah, danih jamstvih, zalogah ki so last drugih, poroštvih, odobrenih delnicah, izdanih menicah, sredstvih prejetih v zastavo in podobno.

RAZKRITJA PO 69. ČLENU ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

V 7. oddelku PRILOGA K IZKAZOM, 69. člen (vsebina priloge k izkazom) ZGD so navedena naslednja razkritja, ki jih mora predložiti vsako podjetje :

(1) Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora vsebovati priloga k izkazom po drugih členih tega poglavja in po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih standardih računovodskega poročanja, mora vsebovati tudi:

1. metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti. Pri postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, mora biti pojasnjen tudi tečaj in način, po katerem so bile preračune v domačo valuto

2. podatke za vsako družbo, v kapitalu katere je družba sama neposredno ali po osebi, ki deluje za račun družbe, udeležena z najmanj 20%:

  • njeno firmo in sedež,
  • delež, s katerim je udeležena pri njenem kapitalu, in
  • višino njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona. V zvezi z družbo, ki letnega poročila ne objavlja javno in v katere kapitalu je družba neposredno ali posredno udeležena z manj kot 50%, ni treba izkazati podatkov o višini njenega lastnega kapitala in njenem poslovnem izidu;

3. če je družba družbenik v drugi družbi in neomejeno osebno odgovarja za obveznosti te družbe: podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te druge družbe. Teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz po prvem odstavku 61. člena tega zakona

4. če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: višino odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala

5. če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže:

  • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
  • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
  • skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja;

6. če je družba izdala več razredov delnic: število delnic vsakega razreda in njihov najmanjši emisijski znesek

7. če je družba izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic ali druge vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe za vsako od teh vrst vrednostnih papirjev: njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo

8. razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši

9. višina vseh obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona

10. višina vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 65. člena tega zakona

11. skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe. Pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini

12. razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke

13. povprečno število delavcev v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo

14. če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po tretjem odstavku 66. člena tega zakona: znesek stroškov dela v poslovnem letu iz 6. točke drugega odstavka 66. člena tega zakona

15. razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona

16. skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta, ločeno za vsako od teh skupin oseb

17. predujmi in posojila, ki jih je družba ali njena podrejena družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb:

  • skupni znesek predujmov, neodplačanih posojil ali danih poroštev,
  • obrestna mera in drugi pomembnejši pogoji posojila,
  • skupni znesek odplačil iz naslova vračil posojil v poslovnem letu

18. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo

19. firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo in

20. če je družba po 57. členu tega zakona zavezana k revidiranju: celotni znesek, porabljen za revizorja, in ločeno znesek, porabljen za:

  • revidiranje letnega poročila,
  • druge storitve revidiranja,
  • storitve davčnega svetovanja, in
  • za druge nerevizijske storitve.

(2) Družba lahko opusti razkritje podatkov o posamezni drugi družbi iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka, če bi zaradi tega za to drugo družbo lahko nastala občutna škoda. V takem primeru mora biti v prilogi k izkazom opozorjeno, da je bilo opuščeno razkritje teh podatkov iz navedenih razlogov.

(3) Majhnim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti ali pojasniti:

  • podatkov iz 7. do 20. točke prvega odstavka tega člena, in
  • podatkov iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar pa morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

(4) Srednjim družbam v prilogi k izkazom ni treba razkriti podatkov iz 12. točke prvega odstavka tega člena. Pri javni objavi poslovnega poročila lahko dodatno opustijo:

  • podatke iz 7., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena, in
  • podatke iz drugega stavka četrtega odstavka 66. člena tega zakona, vendar morajo podatke iz 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena prikazati skupno za vse postavke obveznosti.

DRUGA RAZKRITJA PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

56.člen 8.odstavek: V konsolidacijo ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, vendar mora podjetja nevesti te družbe in razloge za takšno odločitev

61.člen 2.odstavek: Če določbe 62. do 70.člena ne zadošča za resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti, torej tudi ne zadoščajo pojasnila v 69. členu, mora priloga vsebovati ustrezna pojasnila.

61.člen 3.odstavek: Če bi uporaba posamezne določbe iz 62. do 70. člena preprečila resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, finančnega položaja ter poslovnega izida, se take določne ne sme uporabiti. Razloge za opustitev pa je treba pojasniti v prilogi k izkazom.

62.člen 2.odstavek : V kolikor podjetje spremeni način členitve postavk v bilanci stanja in izkazih uspeha za zaporedna leta, mora pojasniti razloge za spremembo.

62.člen 6.odstevek : Če postavke pretekleta leta v bilanci stanja in izkazu uspeha niso primerljive s tekočim letom, je treba v prilogi k izkazom prikazati neprimerljivost postavk in prilagoditve.

65.člen 6.odstavek: Če spada premoženje ali sredstvo pod več postavk v bilanci stanja, je treba to okoliščino pojasniti.

67.člen 2.odstavek: Odstop od splošni pravil vrednotenja postavk določen v 1. odst. 67. člena je možen samo v izjemnih primerih, določenih v SRS ali MRS. V takih primerij je treba pojasniti razloge za tak odstop in opisati učinke na prikaz premoženja in obveznosti družbe, finančni položaj ter poslovni izid.

RAZKRITJA PO SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH

SRS 1 RAZKRIVANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
  • Podlaga za merjenje
  • Nabavne vrednosti oz prevrednotene nabavne vrednosti, nabrani amortizacijki popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
  • Spremembe knjigovodske vrednosti
  • Obstoj zastavljenih sredstev in drugih pravnih omejitev
  • Računovodske usmeritve uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradne, odstranitve in obnovitve prostorov
  • Znesek stroškov graditve in izdelave
  • Znesek finančnih obvez za pridobitev
  • Če osnovno sredstvo izkazuje po modelu prevrednotenja.
    • dan prevrednotenja
    • podlaga
    • datum predzadnjega prevrednotenja
    • sodelovanja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
    • knjigovodska vrednost če bi bil uporabljen model nabavne vrednosti
  • Razlogi in učinki oslabitve oz. razveljavitve oslabitve
SRS 2 RAZKRIVANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN DOLGOROČNIH AKTIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
  • Razlikovati pridobljena znotraj podjetja in pridobljena od drugih
  • Razkriti dobe koristnosti : končne ali nedoločene
  • Če so dobe koristnosi konče : amortizacijske stopnje, metode amortiziranja
  • Nabavno vrednosto oz. prevrednoteno nabavno vrednostnot, nabrani amortizacijksi popravki, nabrane izgube zaradi oslabitve
  • Spremembe knjigovodske vrednosti
  • Knjigovodska vrednost, preostala doba amortiziranja
  • Začetna pripoznana vrednost za sredstvo pridobljeno z državno podporo
  • Obstoj sredstva z omejeno lastninksko pravico oz. dano kot poroštvo
  • Znesek obvez za pridobitev
  • Če je sredstvo izkazano po modelu prevrednotenja
    • Dan prevrednotenja
    • Knjigovodska vrednost
    • Knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi sredstvo izkazali po modelu nabavne vrednosti
    • Metode in predpostavke pomembne pri ocenjevanju poštene vrednosti
SRS 3 RAZKRIVANJE FINANČNIH NALOŽB
  • Narava razmerja med obvladujočim in posameznim podjetjem
  • Podjetje podvižnik
  • Računovodska usmeritev za določanje nabavne, knjigovodske, poštene, odplačne vrednosti
  • Pogostost prevrednotenja, datum zadnjega prevrednotenja, sodelovanje ocenjevalcev
  • Gibanje presežke od iz prevrednotenja
  • Izpostavljenost tveganju, varovanje pred tveganjem in v plačilo zapadle obveznosti
  • Obrestno tveganje : pogodbeni roki za popravek obrestne mere in roki za plačilo, ter efektivne obresten mere
  • Kreditno tveganje
  • Informacije o pošteni vrednosti.
SRS 4 RAZKRIVANJE ZALOG
  • Metoda vrednotenja zalog in obračunavanje stroškov
  • Knjigovodske vrednosti in iztržljive vrednosti
  • Presežki in primanjkljaji pri popisu
  • Odpisi zaradi sprememb kakovosti
  • Knjigovodska vrednost zastavljena kot jamstvo
SRS 5 RAZKRIVANJE TERJATEV
  • Zavarovane in nezavarovane terjatve in terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov
  • Računovodska usmeritev za oslabitev
  • Informacije o tveganjih in inštrumenti za varovanje pred tveganji
  • Členitev po rokih zapadlosti
  • Morebitna pobotanja z dolgovi drugih podjetij
  • Terjatve za odložen davek in dokazi za pripoznavanje
SRS 6 RAZKRIVANJE NALOŽBENIH NEPREMIČNIN
  • Model poštene vrednostri ali model nabavne vrednosti
  • Model poštene vrednosti :
    • deleži v nepremičnini
    • Uskladitev knjigovodskih vrednosti
  • Model nabavne vrednosti :
    • Metode amortizacije
    • Doba koristosti in stopnje amortizacije
    • Nabavno vrednost, nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitve
    • Uskladitev knjigovodske vrednosti
    • Poštena vrednost
  • Metode in predpostavke pri določanju poštene vrednosti
  • Obseg v katerem je zasnovana
  • Vrednosti prihodkov in odhodkov od najemnin
  • Če podjetne ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti
    • Opis nepremičnine
    • Pojasnili zakaj jo ni možno izmeriti
    • Razpon ocen vrednosti znotraj katere je poštena vrednosti
SRS 7 RAZKRIVANJE DENARNIH SREDSTEV
  • Zneske dogovorjenih samodejnih zadolžitev pri bankah (odobreni limit)
SRS 8 RAZKRIVANJE KAPITALA
  • Poslovni izid izračunan na podlagi prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru in na podlagi rasti cen življenskih potrebščin. (tudi podjetja ki niso zavezana k reviziji)
  • Za delniški kapital vse potrebne podatke o delnicah v skladu s SRS8 (število izdanih, lastnostih delnic, novih izdajah, lastnih delnicah, pogojno izdanih)
  • Vse vrste rezerv
  • Znesek dividend ki še niso bile izplačane.
  • Pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala.
SRS 9 RAZKRIVANJE DOLGOROČNIH DOLGOV
  • Dobljeni nezavarovani in zavarovani dolgovi
  • Obdobje do zapadlosti, obrestne mere in drugi pogoji
  • Izpostavljenost tveganjem in inštrumenti za varovanje pred tveganjem
  • Obrestno tveganje : pogodbeni roki za popravek obrestne mere oz. efektivne obrestne mere
  • Kreditno tveganje
  • Pobotanje z drugimi podjetji.
  • Poimensko našteti dolgoročni dolgovi do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov.
SRS 10 RAZKRIVANJE REZERVACIJ IN DOLGOROČNIH PASIVNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
  • Razlogi in pogoji oblikovanja
  • Metode in predpostavke pri ocenjevanju vrednosti in način obravnavanja razlik
  • Razlika med načrtovanim oblikovanjem in črpanjem in uresničenim oblikovanjem in črpanjem.
  • Izpostavljenost tveganju in varovanje pred njim
  • Uskopinjevalne razlike
SRS 11 RAZKRIVANJE KRATKOROČNIH DOLGOV
  • Zavarovana in nezavarovana posojila
  • Obdodje do zapadlosti in obrestne mere in drugi pogoji.
  • Pri obrestnem tveganju pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali plačilo in efektivne obrestne mere
  • Poimensko našteti dolgovi do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov.
SRS 12 RAZKRIVANJE KRATKOROČNIH ČASOVNIH RAZMEJITEV
  • Razlogi in pogoji za oblikovanje
  • Metode in predpostavke pri ocenjevanju vrednosti
  • Razlika med načrtovanim oblikovanjem in črpanjem in uresničenim oblikovanjem in črpanjem
  • Uskopinjevalne razlike
SRS 13 RAZKRIVANJE STROŠKOV AMORTIZACIJE
  • Podlage za vrednotenje
  • Metode amortiziranja
  • Dobe koristnosti
  • Kosmati znesek vrednosti amortizljivih sredstev in popravek vrednosti.
SRS 14 RAZKRIVANJE STROŠKOV MATERIALA IN STORITEV
SRS 15 RAZKRIVANJE STROŠKOV DELA IN STROŠKOV POVRAČIL ZAPOSLENCEM
  • Deleži v razširjenem dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki.
  • Zaslužke in deleže v razširjenem dobičku, ki pripadajo upravi in drugim organom.
  • Programi drugih dolgoročnih zaslužkov.
  • Zahteve zaposlenih po izplačilih na podlagi določba zakona, kolektivne pogodbe, aktov podjetja ali pogodb o zaposlitvi, katerim podjetje nasprotuje in ali so oblikovane rezervacije
SRS 16 RAZKRIVANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH IN STROŠKOVNIH NOSILCIH
  • Metode po katerih so oblikovani stroški
  • Drugega ni potrebno pojasnjevati, ker je običajno povezano s poslovnimi skrivnostmi.
SRS 17 RAZKRIVANJE ODHODKOV
  • Metoda merjenja odhodkov
  • Posamezne postavke odhodkov, ki so pomembne za pojasnitev dosežkov.
  • Vrsta in zneski sprememb računovodske ocene
SRS 18 RAZKRIVANJE PRIHODKOV
  • Metoda merjenja prihodkov
  • Posamezne postavke prihodkov, ki so pomembne za pojasnitev dosežkov.
SRS 19 RAZKRIVANJE POSLOVNEGA IZIDA IN DENARNEGA IZIDA
  • Poslovni izdi se predstavi v izkazu poslovnega izida vseh podjetij, denarni izid pa samo pri določenih podjetjih.
  • Poslovni izidi odseka
  • Ustavitev poslovanja : zavezujoča pogodba in formalni načrt ustavljanja.
  • Sestavine odhodka za davek
  • Zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek
  • Obračunani in odloženi davek

RAČUNOVODSKO POROČILO – PRIMER

Na primeru poslovnega poročila podjetja Tomas sport 2 d.o.o. bomo ugotavljali, ali je računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Predvsem pa bomo poskušali ugotoviti ali poročilo zadovoljivo pojasnjuje računovodske izkaze, ter tako zagotavlja potencialnemu investitorju, dobavitelju, posojilodajlcu in drugim informacije o tveganosti sodelovanja z podjetjem.

POSLOVNO POROČILO

Poslovno poročilo v skladu z 70.členom ZGD zadovoljivo pojasnjuje pomembnejše dogodke v letu 2009. Premalo pa so pojasnjeni pričakovani razvoj družbe, aktivnosti na področju raziskav in razvoja in bistvena tveganja, ki jim je družba izpostavljena. V poglavju 4.2 sicer navaja, da nima valutnih, obrestnih, kreditnih in plačilno sposobnih tveganj. Iz bilance stanja pa lahko ugotovimo, da ima družba kredite, obveznosti do dobaviteljev, iz izvenbilančnih evidenc je razvidno, da ima dane garancije, tako so nujno prisotna tudi tveganja iz teh naslovov.

REVIZORJEVO POROČILO

Družba je zavezana reviziji, zato je sestavni del poročila tudi revizorjevo poročilo, ki je izdal pozitivno mnenje.

20. odstavek 69.člen ZGD nalaga objavo celotnega zneska porabljenega za revizorja in ločen znesek porabljen za revizijo, vendar tega podatka podjetje ni objavilo

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Pojasnjeno je, da so neopredmetena dolgoročna sredstva investicije v gradbene objekte v tuji lasti. Uporablja se metoda časovno enakomerne amortizacije. Priložen je izkaz gibanja neopredmetenih sredstev, s katerim so pojasnjene knjigovodske vrednosti in amortizacijski popravki na začetku in koncu obdobja

OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

Priložen je izkaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev, tako so pojasnjene nabavne vrednosti, nabrani popravki vrednosti. Podlage za merjenje so pojasnjene. Poročilo navaja da so vse nepremičnine bremen prosta in da ni finančnih obvez. Pojasni tudi kakšne so računovodske usmeriteve uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje, odstranitve in obnove prostora, v katerem so opredmetena osnovna sredstva.

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Poročilo navaja, da so dolgoročne finančne naložbe naložbe v kapital drugih družb. Ovrednotene so po nabavni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Ni pa razkrita narava razmerja med obvladujočim in odvisnim podjetjem. V poglavju Povezane osebe je pojasnjeno da odvisna podjetja niso uskopinjena, ker v njih naj ne bi imeli obvladujoč vpliv, ampak samo pomemben vpliv. Razkrita ni pogostost prevrednotenja, gibanje presežka iz prevrednotenja. Prav tako niso pojasnjena tveganja in inštumenti zavarovanja in v plačilo zapadlih in še ne udenarjenih naložbah.

V skladu z 69.členom ZGD je v poročilu navedena firma, sedež in delež družbe v kateri je udeležena z najmanj 20%, vendar višino kapitala in poslovni izid družbe Megalet ne navaja, čeprav so ti podatki pomembni za resničen in pošten prikaz finančnega stanja podjetja.

ZALOGE

Pojasnjene so računovodske usmeritve uporabljene pri začetnem in končnem vrednotenju zalog. Podjetje vodi zalogo po FIFO metodi. Knjigovodska vrednost zaloge je pojasnjena, ni pa pojasnjena čista iztržljiva vrednost. Presežki in primanjkljaji zalog tudi niso razkriti. Prav tako niso razkriti odpisi vrednosti zalog zaradi spremembe kakovosti oz. spremembe vrednosti.

TERJATVE

Pojasnjeno je, da terjatve podjetja niso zavarovane. Računovodska usmeritev za slabitev je podana in sicer podjetje slabi vsako terjatev posebaj. Informacije o izpostavljenosti tveganju niso dovolj izpostavljene. Prav tako terjatve niso razčlenjene po rokih zapadlosti v plačilo. Poročilo ne navaja obstoj terjatev do lastnikov.

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

Družba ima kratkoročno finančno naložbo v podjetje Poteza d.d. v višini 400 504€, vendar ne pojasni za kakšne vrste naložbo gre. Ima tudi dane kredite povezanim podjetjem. Razkrita ni pogostost prevrednotenja, gibanje presežka iz prevrednotenja. Prav tako niso pojasnjena tveganja in inštumenti zavarovanja in v plačilo zapadlih in še ne udenarjenih naložbah. Razkriti niso pogodbeni roki za vračilo oz. popravek obrestne mere. Razkrite niso informacije o pošteni vrednosti.

DENARNA SREDSTVA

Sestavni deli denarnih sredstev so navedeni, niso pa razkrite morebitne samodejne zadolžitve na računih pri bankah.

KAPITAL

Narava in namen rezerv so pojasnjeni. S stališča SRS je kapital ustrezno razkrit in tudi s stališča 5.odstavka 69.člena ZGD.

Kapitalske rezerve niso razčlenjene v skladu s 1.odstavkom 64.člena ZGD.

DOLGOROČNI DOLGOVI

Poročilo pojasnjuje vrednotenje dolgoročnih dolgov, vendar jih v bilanci stanja ni.

KRATKOROČNI DOLGOVI

V poročilu je razkrita sestava kratkoročnih poslovnih in finančnih dolgov. Čeprav poročilo navaja da zapadlih obveznosti ni, pa za posamezno vrsto ne razkriva obdobje do zapadlosti. Za posojila pridobljena od bank ne razkriva obrestne mere in druge pogoje pod katerimi so bili pridobljeni. Glede na to, da ima podjetje dobljena kratkoročna posojila od bank, je izpostavljeno obrestnemu tveganju, vendar tega ne pojasni, kot tudi ne pogodbenih rokov za vračilo oz. popravek obresti. Podjetje ima tudi znaten delež kratkoročnih prejetih posojil od lastnikov, poimensko pa jih ne razkriva. Glede na to, da ta postavka ne obstaja samo v tekočem letu, ampak tudi že v preteklih letih, obstaja dvom o pravilnosti vodenja teh dolgov kot kratkoročni dolg, saj bi bilo mogoče bolj pravilno voditi te dolgove kot dolgoročne. Vodenje teh dolgov kot kratkoročni dolg zmanjšuje boniteto podjetja.

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Poročilo pojasnjuje vrednotenje kratkoročnih časovnih razmejitev, vendar jih v bilanci stanja ni.

PRIHODKI

Metoda merjenja je pojasnjena, prav tako so razkrite posamezne postavke prihodkov.

ODHODKI

Odhodki so zadovoljivo pojasnjeni

IZVENBILANČNE OBVEZNOSTI

Družba ima izkazana izvenbilančna sredstva in obveznosti iz naslova danih garancij in odprtih akreditivov.

SKLEP

Podjetje slabo razkriva računovodske informacije predvsem v delih, ki bi lahko bile za potencialnega investitorja oz. dobavitelja ali posojilodajalca neugodna. Torej ne pojasni zadovoljivo kakšen je delež nekurantnega blaga, kakšna je kvaliteta terjatev, za kakšno kratkoročno naložbo v podjetje Poteza gre. V teh postavkah so možne skrite izgube. Na drugi strani pa ima podjetje izkazan kratkoročni finančni dolg do lastnikov, ki bi v primeru vračila lahko povzročil nelikvidnost. Podjetje sicer zatrjuje, da na dolgoročnih opredmetenih sredstvih, kjer gre v glavnem za zgradbe, kot tudi na drugih sredstvih, ni bremen. Ob tem pa ne pojasnjuje, kakšne garancije izkazuje v izvenbilančni evidenci.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA – RAZKRITJA

Pojasnilo Tomas sporta

Priložen je izkaz gibanja opredmetenih osnovnih sredstev, tako so pojasnjene nabavne vrednosti, nabrani popravki vrednosti. Podlage za merjenje so pojasnjene. Poročilo navaja da so vse nepremičnine bremen prosta in da ni finančnih obvez. Pojasni tudi kakšne so računovodske usmeriteve uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje, odstranitve in obnove prostora, v katerem so opredmetena osnovna sredstva.

RAZKRITJA ZA POSAMEZNE KATEGORIJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

PODLAGE ZA MERJENJE

Podlage za merjenje, uporabljene pri ugotavljanju nabavne vrednosti

MRS (a) podlage za merjenje, uporabljene pri ugotavljanju kosmate knjigovodske vrednosti,

NABAVNA VREDNOST IN NABRANA AMORTIZACIJA

b) nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncu obračunskega obdobja ter MRS (d) kosmato knjigovodsko vrednost in nabrano amortizacijo (povezano z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja, ter

SPREMEMBA KNJIGOVODSKE VREDNOSTI OB ZAČETKU IN KONCU OBDOBJA

Sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja).

UPORABLJENE METODE AMORTIZIRANJA

Uporabljene metode amortiziranja

DOBA KORISTNOSTI ALI UPORABLJENE STOPNJE AMORTZIRANJE

Dobo koristnosti ali uporabljene stopnje amortiziranja,

PRILAGAJANJE KNJIGOVODSKE VREDNOSTI NA ZAČETKU IN NA KONCU OBDOBJA, KI KAŽE:

NABAVE
SREDSTVA, NAMENJENA ZA PRODAJO ALI VKLJUČENA V SKUPINO ZA ODTUJITEV

(ii) sredstva, namenjena za prodajo ali vključena v skupino za odtujitev, ki je namenjena za prodajo v skladu z MSRP 5 ter druge odtujitve,

PRIDOBITVE S POSLOVNIM ZDRUŽEVANJEM

(iii) pridobitve s poslovnim združevanjem,

POVEČANJE IN ZMANJŠANJA KI IZHAJAJO IZ PREVREDNOTENJA

(iv) morebitna povečanja ali zmanjšanja, ki izhajajo iz prevrednotenj po 31., 39. in 40. členu ter iz izgub zaradi oslabitve, pripoznanih ali odpravljenih neposredno v lastniškem kapitalu po MRS 36,

IZGUBE ZARADI OSLABITVE PRIPOZNANE V POSLOVNEM IZIDU

(v) izgube zaradi oslabitve, pripoznane v poslovnem izidu v skladu z MRS 36,

IZGUBE ZARADI OSLABITVE ODPRAVLJENE V POSLOVNEM IZIDU

(vi) izgube zaradi oslabitve, odpravljene v poslovnem izidu v skladu z MRS 36,

AMORTIZACIJA

(vii) amortizacijo,

Izbira metode amortiziranja in ocena dobe koristnosti sredstev sta stvar presoje. Zato razkritje sprejetih metod in ocenjenih dob koristnosti ali amortizacijskih stopenj dá uporabnikom računovodskih izkazov informacije, ki jim omogočijo pregledati usmeritve, ki jih je izbralo ravnateljstvo, in jim olajšajo primerjave z drugimi podjetji.

Zaradi podobnih razlogov je treba razkriti tudi: (a) amortizacijo v obdobju, ki je pripoznana bodisi v poslovnem izidu bodisi kot del nabavne vrednosti drugih sredstev, ter (b) akumulirano amortizacijo ob izteku obdobja.

TEČAJNA RAZLIKA

(viii) čisto tečajno razliko, ki izhaja iz prevedbe računovodskih izkazov iz funkcijske tuje valute v drugo predstavitveno valuto, vključno s prevedbo poslovanja v tujini v predstavitveno valuto poročajočega podjetja, ter

RAZKRITJA V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

OBSTOJ IN ZNESEK PRAVNIH OMEJITEV

a) obstoj in znesek pravnih omejitev ter opredmetena osnovna sredstva, zastavljena kot jamstvo za dolgove;

RAČUNOVODSKE USMERITVE

b) računovodske usmeritve, uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve prostora, v katerem so opredmetena osnovna sredstva;

ZNESEK STROŠKOV GRADITVE

c) znesek stroškov graditve in izdelave opredmetenih osnovnih sredstev ter

ZNESEK FINANČNIH OBVEZ ZA PRIDOBITEV

č) znesek finančnih obvez za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.

VIŠINA NADOMESTIL IZ POSLOVNEGA IZIDA, PLAČANIH S STRANI TRETJIH STRANK

(d) če ni že posebej razkrito v obrazcu izkaza poslovnega izida, višino nadomestil iz poslovnega izida, plačanih s strani tretjih strank za opredmetena osnovna sredstva, ki so bila oslabljena, izgubljena ali opuščena.

SPREMEMBA RAČUNOVODSKE OCENE

MODEL PREVREDNOTENJA

a) dan, na katerega je bilo opravljeno prevrednotenje; (a) dejanski datum prevrednotenja, b) podlaga, uporabljena pri prevrednotovanju; metode in pomembne domneve, uporabljene pri določanju poštenih vrednosti sredstev, c) datum predzadnjega prevrednotenja; č) sodelovanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti; (b) ali jesodeloval neodvisen ocenjevalec vrednosti, d) knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi se prevrednoteno sredstvo izkazovalo po modelu nabavne vrednosti. (f) prevrednotovalni presežek, ki kaže spremembo v obdobju, in vsako omejitev razdelitve salda delničarjem. kako so se poštene vrednosti sredstev merile neposredno na podlagi danih cen na delujočem trgu ali nedavnih tržnih poslov pod normalnimi pogoji, ki veljajo za premišljene transakcije, ali določile z uporabo drugih tehnik ocenjevanja vrednosti,

DODATNA RAZKRITJA

(a) knjigovodska vrednost začasno neizrabljenih opredmetenih osnovnih sredstev, (b) kosmata knjigovodska vrednost vsakega v celoti amortiziranega opredmetenega osnovnega sredstva, ki se še uporablja, (c) knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila izločena iz uporabe in niso razvrščena med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5, ter (d) če se uporablja model nabavne vrednosti, poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, če je ta bistveno drugačna od knjigovodske vrednosti.

RAČUNOVODSKO POROČILO ZAVAROVALNICE

OPREDELITEV ZAVAROVALNIŠTVA

Zavarovati premoženje pomeni varovati ga pred nevarnostmi. Prvotne oblike zavarovanja so bile samozaščitvem z razvojem, pa je postala skrb za varstvo pred nevarnostmi stvar širše skupnosti.

ZGODOVINA

Začetki zavarovalništva segajo v leto 1700 pr.n.š. in sicer so takrat poznali pravila o delitvi škode, ki je bila posledica roparskih napadov na karavane. Iz leta 200 pr.n.š. že poznamo institut generalne havarije, ki določa, da lahko ladjar v primeru nevarnosti del tovora vrže v morje, škodo pa trpijo vsi udeleženci sorazmerno. Ta institut poznamo še danes.

Najstarejša zavarovalna pogodba je iz leta 1367 in sicer izvira iz Genove. Prva zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena leta 1567 v Munchnu. Prva požarna zavarovalnica deluje od leta 1591 in sicer kot pogodba o nudenju medsebojen pomoči med 100 lastniki hiš, ki so se zavezali, da bo vsak prispeval 1% škode v primeru požara na eni od hiš. Zavarovalnica Lloyd je bila ustanovljena leta 1700 in sicer kot združenje posameznikov, ki so se zavezali poravnati del škode v primeru škodnega dogodka.

DEJAVNOST

Zavarovanja je posebna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred nastankom deločene nevarnosti, s čimer se zadovoljuje človekova ekonomska potreba po varnosti.

Z poslovno finančnega vidika so zavarovalnice finančne institucije, ki prihranke zbirajo s premijami. Varčevalci si z vplačilom premije zagotovijo, da bo zavarovalnica plačala odškodnino v primeru škodnega dogodka.

Zavarovalnica oblikuje rezervacije iz katerih izplačujejo odškodnine. Rezervacije nalagajo v finančne naložbe kot so obveznice, dajejo hipotekarne kredite in sredstva nalagajo v nepremičnine.

VRSTE ZAVAROVANJ

Zavarovalne skupine, ki jih zavarovalnice uporabljajo v svojih poslovnih načrtih, poslovnih knjigah in drugih poročilih.

  • Nezgodno zavarovanje
  • Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
  • Kasko zavarovanje cestnih vozil
  • Kasko zavarovanje tirnih vozil
  • Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih plovil
  • Zavarovanje pomorskega in rečno-jezerskega prometa
  • Transportna kargo zavarovanja
  • Požarno zavarovanje in zavarovanje nevarnosti poplav, viharja, drsenja tal, in drugih elementarnih nevarnosti
  • Druga premoženjska zavarovanja
  • Zavarovanje odgovornosti lastnikov cestnih vozil
  • Zavarovanje odgovornosti v zračnem prometu
  • Zavarovanje odgovornosti ladjarjev in popravljalcev ladij
  • Druga zavarovanja odgovornosti
  • Kreditna zavarovanja
  • Kavcijska zavarovanja
  • Zavarovanje raznih finančnih izgub
  • Zavaraovanje pravne zaščite
  • Zavarovanje nudenja pomoči osebam v težavh
  • Življenska zavarovanja

DELITEV ZAVAROVANJ

  • Prvo zavarovalno razmerje : Sklenjeno je s pogodbo med zavarovalnico in zavarovancem
    • Socialno zavarovanje, ki je obvezno in ga ureja zakonodaja
      • Pokojninsko
      • Invalidsko
      • Zdravstveno
      • Zavarovanje za primer brezposelnosti
      • Druga zavarovanja
    • Premijsko oz. pogodbeno, ki se sklepa na podlagi svobodne volje posameznika
      • Glede na obliko zavarovalne dajatve
        • Škodna : Zavarovalnica izplača škodo ob škodnem dogodku.
        • Vsotna : Zavarovalnica se zaveže, da bo izplačala vnaprej dogovorjeno vsoto denarja ob nastanku zavarovalnega primera. Primer so osebna zavarovanja.
      • Glede na predmet zavarovanja :
        • Premoženjsko zavarovanje
          • Stvar – pravica
            • Zavarovanje stvari : Zavarovana je stvar
            • Zavarovanje premoženjskih pravic : zavarovana je pravica kot npr. zavarovanje odgovornosti, zavarovanje pravnega varstva.
          • Aktivna – pasivna
            • Aktivno : npr. potresno zavarovanje za stanovanjsko hišo. Zavarovanje je aktivno premoženje zavarovanca.
            • Pasivno : npr. zavarovanje bolniških stroškov. Zavarovani so pasivni dolgovi zavarovanca.
          • Prostovoljno – obvezna
            • Zavarovanec prostovoljno sklene pogodbo
            • Zavarovanje predpisuje zakon
        • Osebno zavarovanje
          • Življensko zavarovanje : V primeru doživetja ali smrti bo zavarovalnica izplačala sklenitelju ali osebi ki jo je ta določil, vnaprej določeno vsoto ali rento.
          • Nezgodno zavarovanja : Ob smrti ali invalidnosti bo zavarovalnica izplačala zavarovalno vsoto, če se je zavarovalni primer zgodil v času trajanja pogodbe.
  • Drugo zavarovalno razmerje : sklenjeno med zavarovalnico in pozavarovalnico.

POSLOVNE KNJIGE

ZAKON O ZAVAROVALNIŠTVU

Zavarovalnica mora poslovne knjige voditi v skladu z Zakonom o gospodarskim družbah, drugimi predpisi, ob upoštevanju finančnih in računovodskih standardov in pa v skladu z Zakonom o zavarovalništvu. Uporablja poseben kontni okvir za zavarovalnice, pri sestavljanju računovodskih izkazov pa uporablja sheme računovodskih izkazov, ki veljajo za zavarovalnice. Poslovno leto zavarovalnice je enako koledarskemu letu. Agenciji za zavarovalni nadzor mora zavarovalnica predložiti revidirano letno poročilo v treh mesecih po preteku koledarskega leta. Agenciji za zavarovalni nadzor pa mora predložiti tudi aktuarjevo poročilo in sicer v 14 dneh po predložitvi letnega poročila.

Agencija za zavarovalni nadzor podrobneje predpiše kontni okvir, sheme računovodkih izkazov, vsebino in roke za predložitev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila in prilog, način vrednotenja knjigovodskih postavk, vsebino poročila aktuarja.

Zavarovalnica mora organizirati notranjo revizijo kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi. Notranja revizija izvaja nadzor poslovanja in preverja ali zavarovalnica opravlja zavarovalne posle pravilno, vodi poslovne knjige v skladu z zakonom in vodi register zavarovalnih zastopnikov.

ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

Zavarovalnice morajo sestaviti računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in sicer od leta 2007 dalje. Šteje se, da so zavarovalnice velike družba, kar pomeni, da mora bit letno poročilo revidirano.

POSEBNOSTI ZAVAROVALNIC Z VIDIKA SRS

Posebnosti pri zavarovalnicah se nanašajo na vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenje in izkazovanje odhodkov, prihodkov, poslovnega izida ter finančnih in denarnih tokov.

Posebnosti zavarovalnic so:

  • Posebnosti vrst in načinov izkazovanja sredstev v zavarovalnicah
  • Posebnosti vrst in načinov izkazovanja obveznosti do virov sredstev v zavarovalnicah
  • Posebnosti razčlenjevanja stroškov in odhodkov v zavarovalnicah
  • Posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihodkov v zavarovalnicah
  • Posebnosti razčlenjevanja in merjenja poslovnih izidov v zavarovalnicah
  • Obliko bilance stanja v zavarovalnicah
  • Obliko izkaza poslovnega izida v zavarovalnicah
  • Obliko izkaza po neposredni metodi opredeljenih denarnih tokov v zavarovalnicah
  • Obliko izkaza po posredni metodi opredeljenih denarnih tokov v zavarovalnicah
  • Obliko izkaza gibanja kapitala v zavarovalnicah
  • Razkritja

REZERVACIJE

Najpomembnejša posebnost zavarovalnic v primerjavi z klasičnimi družbami je ta, da ima zavarovalnica oblikovane zavarovalno tehnične – rezervacije, ki predstavljajo pretežni del pasive bilance stanja. Posebnost aktive zavarovalnic pa so finančne naložbe, saj zavarovalnica nalaga dobljene premije v glavnem v finančne naložbe.

Rezervacija se pripozna, če obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi. Pogoj pa je tudi tam da je možno znesek obveze zanesljivo izmeriti.

Primer oblikovanja rezervacij v klasični gospodarski družbi so garancije za prodane proizvode. Določen delež prodanih proizvodov se bo v garancijski dobi pokvaril in potrebno ga bo zamenjati oz. popraviti. Zato podjetje že v času prodaje oblikuje rezervacije v določenem deležu od prihodkov oz. v že času prodaje oblikuje ocenjene stroške popravila oz. zamenjave. Knjigovodsko to prikaže tako, da za znesek oblikovanih rezervacij poveča stroške in dolgoročne rezervacije. Ko pa pride do škodnega dogodka, dobi račun od serviserja, vendar ga ne knjiži v stroška, ampak črpa rezervacije.

Nekaj podobnega se dogaja v zavarovalnici. Zavarovalnica zbira premije od zavarovancev in na podlagi statističnih metod ocenjuje, kakšna bodo v prihodnosti izplačila zaradi škodnih primerov.

ZAVAROVALNO – TEHNIČNE REZERVACIJE

Zakon o zavarovalništvu določa, da mora zavarovalnica oblikovati naslednje rezervacije za kritje obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj

REZERVACIJE ZA PRENOSNE PREMIJE

Prenosne premije so kratkoročno razmejeni prihodki od zavarovalnih premij za zavarovalna kritja, ki segajo v čas po obračunskem obdobju. Oblikuje se v višini tistega dela obračunane premije, ki sega v to obdobje.

REZERVACIJE ZA BONUSE, POPUSTE IN STORNO

Oblikujejo se do višine zneskov do katerih so opravičeni zavarovalci, zavarovanci ali drugi iz naslova

  • Udeležbe v dobičku
  • Pravice od popusta pri premiji
  • Pravica do povrnitve dela premije zaradi predčasnega prenehanja ali neporabljenega časa zavarovanja

Gre za tiste vrste zavarovanja, kjer upravičenja niso zajeta v ceno zavarovanja, zavarovanec pa ima na podlagi zavarovalne pogodbe pravico do udeležbe v dobičku, do popusta in povrnitve premije zaradi predčasnega prenehanja.

ŠKODNE REZERVACIJE

Oblikujejo se na podlagi ocenjenih vrednosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja. Torej so to ocenjene obveznosti za nastale, prijavljene obveznosti in še ne rešene škode, ter ocenjene obveznosti za nastale, a še ne prijavljene škode. Ločeno se izkazujejo tudi ocenjene obveznosti za nastale, vendar samo delno prijavljene škode.

MATEMATIČNE REZERVACIJE

Oblikujejo se v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšano za sedanjo vrednost vplačannih bodočih premij. Izračunavajo se s pomočjo aktuarskega vrednotenja

Izračunavajo se pri dolgoročnih življenjskih zavarovanjih in v tistih zavarovalnih vrstah, kateri izračuni temeljijo na podobnih verjetnostnih preglednicah. Pri izračunavanju matematičnih rezervacijje potrebno upoštevati izplačila in bonuse do katerih je upravičen zavarovanec, vsa upravičenja do katerih ima zavarovane pravico na podlagi pogodbe in posredniške provizije.

Poznamo dve metodi izračunavanja matematičnih rezervacij :

  • Prospektivna metoda : Ocenjuje dogajanje v prihodnost. Matematične rezervacije se izračunajo kot razlika med neto sedanjo vrednostjo izplačil ter pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih vplačanih premij. Poznamo tri oblike te metode.
    • Metoda ob upoštevanju tehnične premije : Ne upošteva stroškov pridobivanja zavarovanj.
    • Zillmerjeva metoda : Upošteva začetne stroške pridobivanja zavarovanj.
    • Metoda ob upošptevanju kosmate premije : Upošteva vsa predvidena vplačila in izplačila.
  • Retrospektivna metoda : Upošteva dogajanje v preteklosti od sklenitve zavarovanja do dneva izračunavanja obveznosti.

IZRAVNALNE REZERVACIJE

Oblikujejo se na podlagi deleža škod, za katere so dejanske obveznosti presegle ocenjene obveznosti zavarovalnice.

Pojavljajo se zato, ker škode ne nastajajo v vseh obdobjih enakomerno, ampak prihaja iz obdobja do obdobja do znatnih odstopanj. Tak primer so škode zaradi naravnih nesreč kot so poplave, toča, potres itd. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v tistih vrstah zavarovanja, kjer na osnovi statističnih podatkov ugotavljamo nihanja.

DRUGE ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE

Oblikujejo se glede na predvidene bodoče obveznosti in tveganja velikih škod.

REZERVACIJE IN SRS

POSLOVNE KNJIGE IN SRS

Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno izkazovati :

  • Prenosne premije
  • Matematične rezervacije
  • Škodne rezervacije
  • Rezervacije za bonuse in popuste
  • Izravnalne rezervacije
  • Rezervacije v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje : Upoštevajo učinke okrepitev in oslabitev tehničnih sredstev
  • Druge tehnične rezervacije lahko zajemajo :
    • Rezervacije za staranje, če zavarovalnica izvaja zdravstvena zavarovanja
    • Rezervacije za kočljive zavarovalne pogodbe oziroma za še ne iztečene nevarnosti iz naslova zavarovalnih poslov

Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah spremljati in izkazovati kosmate tehnične vire, del, ki se nanaša na pozavarovanje, in čiste tehnične vire. Obveznosti zavarovalnice se nanašajo na čiste tehnične vire. V poslovnih knjigah mora ločeno spremljati tehnične vire po posameznih enotah zavarovanj.

SREDSTVA

Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno spremljati vse vrste sredstev po posameznih osnovnih oblikah zavarovanj, v okviru slednjih pa še ločeno sredstva, financirana iz tehničnih rezervacij, po zavarovalnih vrstah, pri katerih mora oblikovati matematične rezervacije (kritno premoženje teh zavarovalnih vrst)

Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno izkazovati opredmetena osnovna sredstva, financirana iz tehničnih virov, in jih razčlenjevati na opredmetena osnovna sredstva, financirana iz matematičnih rezervacij, in opredmetena osnovna sredstva, financirana iz drugih tehničnih virov.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Tehnične rezervacije mora zavarovalnica oblikovati v zneskih, ki omogočajo poravnavo vseh razumno predvidljivih obveznosti iz zavarovalnih pogodb.

MATEMATIČNE REZERVACIJE IN SRS

Matematične rezervacije mora zavarovalnica razčlenjevati na

  • Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj
  • Matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj
  • Matematične rezervacije drugih zavarovanj.

V matematičnih rezervacijah mora izkazovati sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti za nadomestila na podlagi življenjskih, zdravstvenih in tistih drugih zavarovanj, pri katerih morajo oblikovati matematične rezervacije, zmanjšane za sedanje vrednosti bodočih vplačil tehnične premije.

Matematične rezervacije mora izračunavati na podlagi posamičnega izračuna za vsako zavarovanje. Le izjemoma se lahko izračunajo približki, če je mogoče predpostaviti, da bodo zagotovili približno enak izid kot natančni izračuni.

Zavarovalnica lahko zajema med matematične rezervacije tudi tisti del zavarovalnih premij, ki se nanaša na čiste prenosne premije življenjskih, zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovanj, pri katerih mora oblikovati matematične rezervacije, ter na rezervacijo za bonuse in popuste pri teh zavarovanjih. Zavarovalnica lahko izračunane matematične rezervacije zmanjša za del v obračunskem obdobju nastalih stroškov pridobivanja zavarovanj, če so v obdobju obračuna zavarovalne premije všteti med poslovne odhodke. Če pa stroške pridobivanja zavarovanj v obračunskem obdobju odloži in izkaže med aktivnimi časovnimi razmejitvami, se matematične rezervacije za ta del stroškov ne zmanjšajo. Matematične rezervacije se povečajo za del razlike med uresničenimi in načrtovanimi zneski, ki izhajajo iz kalkulativnih sestavin premije življenjskih zavarovanj v povezavi z odhodki, ali/in za del deleža v dobičku iz zavarovanj skupine življenjskih zavarovanj, ki ne pomeni odhodkov zavarovalnice.

ŠKODNE REZERVACIJE IN SRS

Škodne rezervacije morajo zajemati poleg ocenjenih obveznosti za nastale, prijavljene, a še ne rešene škode tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še ne prijavljene škode, v skladu z načelom priznavanja obveznosti za odškodnine ob uresničitvi zavarovanih nevarnosti. Obveznosti za že nastale škode morajo zajemati poleg ocenjenih odškodnin tudi ocenjene stroške reševanja škodnih primerov. Obveznosti za že prijavljene škode se praviloma opredeljujejo na podlagi ocene obveznosti za vsako posamično škodo, obveznosti za še ne prijavljene škode pa na podlagi statističnih podatkov o tovrstnih škodah v prejšnjih letih, popravljenih za sprotna gibanja (sprotne trende) ob upoštevanju vseh drugih dejavnikov. Škodne rezervacije ne zajemajo dela zneskov za poravnavo škod, ki bo predvidoma pokrit s prihodki od pozavarovanja ali ki ga bodo predvidoma po načelu subrogacije povrnile tretje osebe, in danih predplačil na račun teh škod. Slednje zneske zavarovalnica oceni ob upoštevanju načela previdnosti. Ocenjene iztržljive vrednosti v škodnih primerih poškodovanih predmetov, ki jih bo predvidoma v imenu in za račun zavarovalcev odprodala, mora odšteti od ocenjene vrednosti obveznosti za že nastale škode. Zavarovalnica praviloma ne sme uporabljati postopka diskontiranja pri oceni obveznosti v okviru škodnih rezervacij. Diskontiranje je izjemoma mogoče le, če odškodnina predvidoma zapade v plačilo vsaj štiri leta po dnevu bilanciranja, če se izvaja po dovoljenem postopku, če zavarovalnica upošteva vse dejavnike, ki bi lahko povečali znesek odškodnine, če ima zadostne podatke za oceno časovne razporeditve zneskov in obračunavanja odškodnin ter če diskontna stopnja ne presega predvidene donosnosti naložb sredstev, financiranih iz teh virov. Diskontna stopnja, ki jo uporabi za izračun sedanjih vrednosti, ne sme presegati previdne ocene donosnosti naložb sredstev škodnih rezervacij v obdobju, potrebnem za izplačilo odškodnin iz teh rezervacij. Prav tako ne sme presegati niti povprečne donosnosti naložb sredstev teh rezervacij v zadnjih petih letih niti donosnosti naložb teh sredstev v letu pred sestavitvijo bilance stanja.

IZRAVNALNE REZERVACIJE IN SRS

Izravnalne rezervacije mora zavarovalnica oceniti na podlagi statističnih zakonitosti škodnega procesa pri posameznih vrstah zavarovanj.

STROŠKI IN ODHODKI

Poslovne odhodke sestavljajo v zavarovalnici :

  • Čisti odhodki za škode : Za obračunsko obdobje obračunani stroški škod, to je v obračunskem obdobju obračunani zneski škod, povečani za povečanja oziroma zmanjšani za zmanjšanja škodnih rezervacij brez pozavarovalnega deleža v teh škodah. Ne zajemajo dela odškodnin, ki je po načelu subrogacije povezan z regresnimi terjatvami, in dela zneskov škod, ki ga zavarovalnica nadomesti s čisto iztržljivo vrednostjo od prodaje v škodnih primerih poškodovanih predmetov
  • Odhodki za povečanja matematičnih rezervacij
  • Čisti odhodki za bonuse in popuste
  • Odhodki za povečanja izravnalnih rezervacij
  • Odhodki za povečanja drugih čistih tehničnih rezervacij
  • Odhodki za čiste obratovalne stroške
  • Drugi čisti zavarovalni odhodki in tisti
  • Del odhodkov naložb, ki se ne nanaša na finančne odhodke.

Odhodke naložb zavarovalnica razčlenjuje na :

  • Odhodke naložb, financiranih iz posameznih vrst tehničnih rezervacij in prenosnih premij
  • Odhodke naložb, financiranih iz drugih virov

Finančne odhodke zavarovalnica uvršča med odhodke naložb.

Zavarovalnica mora zagotavljati podatke o odhodkih naložb tehničnih sredstev po osnovnih oblikah, skupinah in podskupinah zavarovanj ter po možnosti tudi po osnovnih enotah zavarovanj. Odhodki naložb tehničnih sredstev se lahko ugotavljajo oziroma razvrščajo na podlagi povprečnega stanja tehničnih rezervacij in prenosnih premij po omenjenih kategorijah

MERJENJE PRIHODKOV

Poslovne prihodke sestavljajo v zavarovalnici :

  • Čisti prihodki od zavarovalnih premij
  • Prihodki zaradi zmanjšanja matematičnih rezervacij
  • Prihodki zaradi zmanjšanja izravnalnih rezervacij
  • Prihodki zaradi zmanjšanja drugih tehničnih rezervacij
  • Drugi čisti zavarovalni prihodki
  • Del prihodkov naložb, ki se ne nanaša na finančne prihodke.

Prihodke naložb mora zavarovalnica razčlenjevati na :

  • Prihodke naložb, ki so financirane iz posameznih vrst tehničnih rezervacij in prenosnih premij
  • Prihodke naložb, ki so financirane iz drugih virov

Finančne prihodke mora zavarovalnica uvrščati med prihodke naložb.

Zavarovalnica mora zagotavljati podatke o prihodkih naložb tehničnih sredstev po osnovnih oblikah, skupinah in podskupinah ter po možnosti tudi po osnovnih enotah zavarovanj. Prihodki naložb tehničnih sredstev se lahko ugotavljajo oziroma razvrščajo na podlagi povprečnega stanja tehničnih rezervacij in prenosnih premij po omenjenih kategorijah

POSLOVNI IZID

Posebnosti razčlenjevanja in merjenja poslovnih izidov v zavarovalnicah

Kadar je razlika med škodnimi rezervacijami za že nastale, a v začetku obračunskega leta še ne rešene škode ter vsoto za te škode v obračunskem letu izplačanih odškodnin in na koncu obračunskega leta zanje še vedno oblikovanih rezervacij pomembna, jo mora zavarovalnica v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti po vrstah zavarovanj in zneskih.

Če zavarovalnica uporabi pri oceni obveznosti v okviru škodnih rezervacij postopek diskontiranja, mora v pojasnilih k računovodskim izkazom opredeliti zneske rezervacije pred diskontiranjem, vrste škodnih zahtevkov, pri katerih je uporabila postopek diskontiranja, ter pri vsaki vrsti postopke in osnove za oceno odškodnine in diskontiranje

PROSTOVOLJNA RAZKRITJA

INTERESNE SKUPINE

Vse večja tekmovalnost in tehnološki napredek, povzročata velike spremembe v poslovanju. Da bi podjetja v takšnem okolju preživela, morajo imeti posamezniki in skupine posameznikov, ki sprejemajo odločitve oz. nanje te odločitve vplivajo, kvalitetne in ažurne informacije. Interesne skupine so lahko lastniki, zaposleni, kupci, dobavitelji, posojilodajalci, država, družbeno okolje itd. Interesne skupine so lahko notranje, npr. vodstvo in zaposleni ali zunanje, npr. lastniki, kupci, dobavitelji, posojilodajalci in država. Lahko so vplivne ali nevplivne. Lahko so aktivne ali pasivne

Postavlja se vprašanje, katere informacije nameniti interesnim skupinam, saj brez ustreznih informacij ne morejo sprejemati pravilnih odločitev. Na splošno lahko rečemo, da potrebujejo makrogospodarske podatke, podatke o panogi in podobno. Najpogosteje pa interesne skupine zanimajo informacije o preteklem poslovanju, trenutnem položajo in o prihodnjem poslovanju podjetja.

Najpogosteje se interesne skupine srečujejo z informacijami, ki jih pridobijo iz računovodskih izkazov. Te informacije pa ne dajejo neposrednih odgovorov na tista vprašanja, ki jih zanimajo. Naložbenike zanima ali bodo dobili dividende. Posojilodajalce zanima ali bodo dobili vrnjena posojila in obresti. Zaposlene zanima varnost zaposlitve in morebitna povišanja plač. Dobavitelje zanima ali bodo njihovi računi plačani. In kupce zanima ali bodo dobili naročene storitve oz. proizvode. Tradicionalni računovodski izkazi, ki temeljijo na izvirnih stroških, ponujajo le malo odgovorov na ta vprašanja, zato je potrebno računovodske izkaze še dodatno pojasnjevati.

PODROČJA POJASNJEVANJA

Področja ki zanimajo uporabnike računovodskih izkazov so v splošnem naslednja :

  • Gospodarsko okolje : Lahko ovira aktivnost podjetja ali pa ga spodbuja. Splošnih razmer v gospodarstvu pri ocenjevanju podjatja ne smemo zanemariti, prav tako razmer v panogi v kateri posluje. Upoštevati je treba tudi delovanje konkurence.
  • Donosnost : Ali je dobiček podjetja primerno visok glede na vire? Ali ga je mogoče v prihodne povečati oz. ohraniti? Da bi lahko pripravili takšno oceno moramo upoštevati veliko dejavnikov, kot so ocena virov, prispevki za kritje, dodana vrednost na zaposlenega itd.
  • Solventnost : Gre za vprašanje ali bo podjetje na dolgi rok sposobno plačevat svoje obveznosti. Analizirati je potrebno razmerje med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, učinkovitost s katero podjetje upravlja z obratnimi sredstvi in oceniti kako podjetje upravlja delnice, kako ravna z dobavitelji in upniki.
  • Rast : Podjetje brez rasti ne more preživeti. Zato je potrebno pregledati preteklo rast in oceniti možnosti rasti v prihodnje.
  • Financiranje : Ali ima podjetje dostop do dovolj velikega obsega virov financiranja in ali so pravilno sestavljeni.
  • Naložbe : Lastniki želijo vedeti kako podjetje upravlja njihovo naložbo. Ali bo redno izplačevalo in povečevalo dividende? Kako kapitalski trgi ocenjujejo podjetje?

MODEL POSLOVNEGA POROČANJA

Informacije za zunanje uporabnike lahko združimo v naslednje skupine, ki se skladajo z točkami Jenkinsonovega modela poslovnega poročanja, ki je nastal leta 1996 v okviru ameriškega inštituta pooblaščenih računovodij (American Institute of Certified Public Accountants – AICPA) :

RAČUNOVODSKI IN NERAČUNOVODSKI PODATKI

Gre za dve vrsti podatkov in sicer računovodski podatki z razkritji in podatki o poslovanju.

Računovodski podatki so osnova poslovnega poročanja. So javnosti dostopni in so v standardizirani obliki. Sestavljeni so iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega izida in izkaza gibanja kapitala. Prikazujejo računovodsko sliko podjetja na določen dan in v določenem obdobju. Računovodski izkazi pomembno vplivajo na odločitve interesnih skupin, saj večina naložbenih odločitev, odločitev komu posoditi denar, prodati ali ne, nakupih vrednostnih papirjev, temeljijo na računovodskih podatkih. Računovodski podatki so torej uporabni in jih ni mogoče nadomestiti z nobenimi drugimi informacijami. Ker so standardizirani, lahko podjetje primerjamo z drugimi podjetji in panogo.

Podatki o poslovanju pa so statistika o aktivnostih podjetja in ne vsebujejo računovodskih informacij. Zapisani so v valuti, enotah proizvodov, številu zaposlenih ali enotah časa. Merila o poslovanju so podatki o ključnih procesih v podjetju. Nanašajo se na kakovost proizvodov in storitev, čas ki je potreben za izvajanje posameznih aktivnosti, čas za razvoj novega proizvoda itd. Praksa je pokazala, da večina uporabnikov računovodskih informacij preučuje podjetje v poslovnem smislu , t.j. v številu prodanih proizvodov, številu zaposlenih, porabi določenih dejavnikov.

POSLOVODSKA ANALIZA RAČUNOVODSKIH IN NERAČUNOVODSKIH PODATKOV

Poslovodska analiza je pomembna za uporabnike, saj prek te analize lahko razumejo vzroke za spremembo računovodskih podatkov. Poslovodstvo najbolje pozna podjetje in analizira podatke z namenom upravljanja podjetja.

Ima dva vidika. Prvi se nanaša na ugotavljanje vzrokov za spremembe v računovodskih in poslovnih podatkih.Torej uporabniki želijo razumeti vzroke za spremembe na trgu, v produktivnosti, stroških, likvidnosti itd. Drugi vidik se nanaša na ključne smeri poslovanja in na razpravo o preteklem poslovanju.

INFORMACIJE O PRIHODNJEM POSLOVANJU

Uporabnike zanimajo predvsem informacije o načrtih poslovodstva za prihodnost in o prihodnjih priložnostih in tveganjih. Tveganja izhajajo predvsem iz sprememb v panogi, sprememb v pogajalski moči v pogajanjih s kupci in dobavitelji, sprememb pri konkurenci. Zunanji uporabniki lahko pridejo do teh informacij tudi iz drugih virov, vendar je poslovodstvo najbolj kompetentno za dajanje tovrstnih informacij. Informacije poslovodstva o prihodnjem poslovanju pa omogoča tudi razumeti v katero smer poslovodstvo vodi podjetje.

INFORMACIJE O POSLOVODSTVU IN DELNIČARJIH PODJETJA

Uporabniki potrebujejo predvsem naslednje informacije o poslovodstvu :

  • Identiteta in ozadje.
  • Vrsta in količina vrednostnih papirjev, ki jih ima najvišja raven poslovodstva.
  • Lastniška sestava. Pomembnejši večji lastniki.
  • Transakcije in odnosi med glavnimi delničarji, najvišjo ravnjo in drugimi ravnmi poslovodstva.

OZADJE O POSLOVANJU PODJETJA

Interesne skupine lahko informacije o ozadju poslovanja podjetja razberejo iz naslednjih dejavnikov :

  • Cilji in strategija : Omogoča, da razumejo splošne cilje in strategijo, ki jo uporablja poslovodstvo, da bi podjetje te cilje doseglo.
  • Področje in opis poslovanja : Razumejo obseg in naravo poslovanja, kar je podlaga za analizo.

Interesne skupine imajo največjo potrebo po informacijah, ki so večinoma povezane z računovodskimi izkazi in sicer so to :

  • Razkritja računovodskih izkazov.
  • Nenavadne, izjemne in redke transakcije, posli in dogodki.
  • Razkritja pred uskopinjevanjem.
  • Računovodenje neopredmetenih sredstev, zlasti dobro ime.
  • Merjenje tvaganj.
  • Poročanje po posameznih odsekih podjetja.
  • Zunajbilančni finančni posli.
  • Računovodenje najemnin.
  • Razkritja inovativnih finančnih instrumentov.

PROSTOVOLJNA RAZKRITJA V LETNEM POROČILU

Nanašajo se na razkritja, ki so zunaj računovodskih izkazov, ne zahtevajo jih računovodski standardi, zakoni ali druga pravila. Vsako podjetje se samo odloči, katera razkritja so primerna zanj. Ravnajo se pa v glavnem po pravilih SEC (securities and exchange commission – ameriška državna komisija za vrednostne papirje in borze) .

Podjetja, ki se odločijo za prostovoljna razkritja, se želijo od drugih razlikovati po preglednosti informacij in tako naložbenikom pomagajo bolje razumeti :

  • Strategijo podjetja in informacije o priložnostih in tveganjih.
  • Dejavnike uspeha pomembne za prihodnost podjetja.
  • Tekmovalno okolje v katerem podjetje posluje.
  • Korake ki jih podjetje uresničuje, da bi si zagotovilo dobre rezultate.

Ključni dejavniki ki vplivajo na dobro poročilo :

  • Strategija podjetja naj bo zapisana že v poročilu vodstva.
  • Tekste naj pišejo usposobljeni tekstopisci in uredniki.
  • Osebna obravana pisanja.
  • Poročilo naj izobražuje in prepričuje delničarje.
  • Primerno grafično oblikovanje.

Pravila pri pripravi letnega poročila

  • Odgovorna naj bo ena osebe.
  • Poročilo vodstva naj bo v začetku poročila, napisano naj bo osebno, neposredno s predvidevanji o prihodnosti.
  • Zgledujmo se po boljših poročilih in bodimo boljši od njih.
  • Izogibajmo se prevaram zlasti v grafih, besedilu in tabelah
  • Kazalo, povzetek vsebin, vizija in poudarki naj bodo v začetku.
  • Poslovno poročilo naj potrdi tisto, kar piše v poročilu vodstva.
  • Pišimo tako, kot bi nam bil bralec enak v intiligenci.

Razlikujemo štiri vrste poročil in sicer glede na poudarke v njem ki so na :

  • Proizvodih podjetja.
  • Finančnem poslovanju.
  • Prednostih za kupce.
  • Zmožnostih zaposlenih.

Pravila kako pripraviti letno poročilo ni, vendar pa zmožnost izplačevanja dividend ali plačilna sposobnost zbudi pozornost. Pri pripravi letnega poročili pa se običajno vprašamo. Zakaj bi nekdo imel delnice našega podjetja? Možni odgovori so :

  • Ker proizvajamo dobre proizvode : Poudarek je torej na proizvodih in tako poročilo pripravijo podjetja iz proizvodnje dejavnosti. Poudarja se kakovost proizvoda, da bi obdržali zveste delničarje. Tako poročilo pripravijo tudi podjetja, ki poudarjajo blagovno znamko
  • Ker izplačujemo dividende : Poudarek je na finančnem poslovanju. Podjetja, ki pripravljajo tovrstna poročila so večinoma z finančnega področja.
  • Ker lahko obdržimo kupce : Poudarek je na prednostih za kupce. Podjetja, ki poudarjajo prednosti za kupca so podjetja, ki so povezana z ključnimi kupci, ali pa so vezani npr. na modo. Torej podjetja iz prodaje na drobno, farmacije in podobno. Poročila vsebujejo dobre fotografije in design.
  • Ker smo dobro usposobljeni : Poudarek na zmožnostih zaposlenih. Takšna poročila pripravljajo podjetja iz sveta farmacije, programske opreme, informacijskih tehnologij, bančništva in zavarovalništva. Poudarjajo visoko kakovostno osebje, z veliko znanja.

Značilnosti kakovostnih letnih poročil :

  • Časovno obdobje : Nanaša se na do pet let v preteklost oz. petletni načrt.
  • Zaupanje : Podjetje mora znati upravljati okolje in ravnati prav v času težav.
  • Osebnost : Bralec mora dobiti občutek da podjetje vodijo resnični ljudje. K identiteti pripomorejo slike vodilnih, ki naj bodo čimbolj naravne in pa tudi zaposlenih.
  • Preglednost : Je tekmovalna prednost podjetij, saj pokažejo da se nimajo česa bati, če delničarjem razkrijemo bistvo uspeha.
  • Verodostojnost : Zagotovimo jo z dovolj podatki in dokazi, da jo lahko podpremo. Bistveno se poveča, če vključimo poleg preteklih podatkov, tudi podatke o načrtih za prihodnost.
  • Profesionalnost : Pomembna znanja in veščine naj bodo jasno sporočilo podjetja.

Vsako podjetje je edinstveno in nemogoče je vnaprej predpisati kakšna bi morala biti razkritja. Vodstvo mora samo določiti vidike, ki so pomembni za uspeh podjetja.

Prostovoljna razkritja ne pomenijo samo dobre novice, ampak tudi razočaranja. In prav slabe novice povečujejo verodostojnost razkritij. Vodstvo mora dobro preučiti ali razkritja o prihodnjem poslovanju oz. načrtih, strategiji in druge informacije pomenijo povečanje tekmovalne prednosti, ali pa pomenijo izgubo tekmovalne prednosti v primerjavi z dobavitelji oz. kupci. in konkurenco, ker bi jim tako razkrili določene informacije, ki so poslovna skrivnost.

Izboljšanje prostovoljnih razkritij pomeni bolj učinkovito prerazporeditev kapitala in znižanje njegovih povprečnih stroškov. S tem ko eno podjete ponudi določena prostovoljna razkritja, ki jih želijo imeti interesne skupine, to povzroči, da mu morajo druga podjetja slediti.

SPLOŠNA PROSTOVOLJNA RAZKRITJA V LETNEM POROČILU

Predstavljamo glavne vsebine splošnih prostovoljnih razkritij v letnem poročilu, ki niso obvezna razkritja po ZGD ali SRS.

UVODNI DEL POROČILA VSEBUJE :

  • Povzetek s finančnimi poudarki : Bralec se na hitro seznani z vsebino letnega poročila. Finančne podatke na kratko predstavimo z besedmi, številkami in grafi. Priporočljivo je, da se nanašajo vsaj na tri do pet preteklih let. Dobro je opisati tudi načrte za prihodnost. Najbolj značilni finančni podatki so : čisti prihodki od prodaje, čisti dobiček, obratni kapital, sredstva, dolgoročne obveznosti, kapital, denarni tok iz poslovanja, knjigovodska vrednost delnice, dividenda na delnico, tržna cena delnice, število zaposlenih, donosnost kapitala, tržni delež in podobno
  • Kazalo
  • Uvodna predstavitev podjetja :
    • Prikaz osnovnih podatkov podjetja, sedež, email, pošta, dejavnost, število zaposlenih, matična številka, trr, kontaktne osebe in drugo.
    • Lahko se vključi tudi zgodovinski pregled poslovanja po letih, glavni mejniki v preteklem poslovanju.
    • Temeljna sporočila poslanstva in vizije, ter cilje tako kratkoročne kot dolgoročne.
    • Opis kako uspešno s svojimi proizvodi in storitvami zadovoljujemo potrebe domačega kot tudi tujega trga. Opišemo lahko :
      • Vpliv na naravno, kulturno, tehnološko in gospodarsko okolje.
      • Izjemne dogodke kot so naravne nesreče, slabo letino, vojne, ki so vplivali na poslovanje in kako so ti dogodki vplivali na poslovanje.
      • Uvajanje novih strojev, vstop na nove trge, spremembe v vodstvu
  • Poročilo predsednika uprave : Strnjeno prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu. Vsebuje lahko, vse kar želi predsednik uprave. Običajno je napisano v obliki pisma naslovljeno na delničarje. Ker je poročilo na splošno polno številk, v tem delu uporabimo kar se da malo številk. Mora biti kratko, do tri strani, jedrnato in napisano prijazno. Vsaka informacija ki jo poda predsednik uprave, mora biti pojasnjena tudi v nadaljevanju poročila. Glavni poudarki v poročilu so predvsem na :
    • Glavne značilnosti poslovanja v preteklem letu, komentar poslovnih izidov.
    • Jasen pregled razvoja med letom in stanje na koncu leta.
    • Informacije o vplivnih gospodarskih gibanjih.
    • Informacije o zadovoljstvu zaposlenih.
    • Informacije o raziskovalno razvojni dejavnosti.
    • Informacije o spremembah lastniških deležev.
    • Komentar gibanja vrednosti delnic.
    • Informacije o strateških povezavah.
    • Informacije o pogojih konkuriraja in primerjava s panogo.
    • Komentar uporabe dobička po ZGD.
    • Politika dividend.
  • Poročilo predsednika nadzornega sveta : Preveriti mora sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička. Vsak član nadzornega sveta ima pravico pregledati in preverit vse podlage uporabljene za izdelavo letnega poročila. Nadzorni svet mora sestaviti pisno poročilo za skupščino, v katerem mora pojasniti :
    • Kako in v kolikšnem obsegu je preverjal vodenje podjetja med letom.
    • Stališče do revizijskega poročila.
    • Zapisati pripombe po preverjanju letnega poročila.
    • Ali letno poročilo potrjuje ali ga ne potrjuje.
    • Če potrdi letno poročilo je to sprejeto, skupščina pa je z njim seznanjena. Nodzorni svet mora svoje poročilo izročit upravi. Če ga ne, se določi dodatni rok za predložitev. Če tudi v tem roku ni poročila, se šteje da letno poročilo ni sprejeto.

SPLOŠNI DEL PROSTOVOLJNIH RAZKRITIJ

Splošni del prostovoljnih razkritij v poslovnem poročilu je sestavljeno iz naslednjih točk :

  • Gospodarska gibanja : Pojasnimo gibanja v gospodarskem okolju ki so vplivala na poslovanje podjetja. Torej vpliv inflacije, rast BDP, spremembe zakonodaje, gibanje obrestnih mer, vremenskih in sezonskih vplivov, kupna moč, obdavčenje in podobno.
  • Prodaja in trženje : Opišemo prodajne programe, tržne deleže, blagovne znamke, produktivnost, donosnost posameznega programa z primerjavo po letih ter načrte za prihodnost.
  • Analiza poslovanja : Gre za analizo finančnih in računovodskih podatkov tekočega in predhodnega leta s komentarjem. Finančna analiza je najpomembnejši del letnega poročila.
    • Najpogosteje analiziramo ključne postavke iz bilance stanja, kot so prihodki od prodaje, stroški po vrstah, čisti dobiček, kapitalska ustreznost in plačilna sposobnost. Uprava v tem delu pojasnjuje vzroke za izgube, negativna gibanja in druge odmike.
    • Če ima podjetje več poslovnih programov, pojasnjuje finančne podatke po odsekih. Za poročanje po odsekih se odloči, če prihodki od prodaje oz. čisti dobiček doseče 10% celotnih vrednosti. Razkrije se tudi ali podjetje namerava kakšen odsek odpravit.
    • Obvladovanje tveganj. Cenovnih, tečajnih, obrestnih, tveganj ob izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine oseb.
  • Zaposlenci : Ta pojasnila dobivajo vse večji pomen. 60 do 80% dodane vrednosti je odvisno od znanja. Najpomembnejše informacije lahko združimo v naslednje točke :
    • Gibanje skupnega števila zaposlenih.
    • Število zaposlenih po sektorjih, enotah, lokacijah.
    • Izobrazbena sestava.
    • Odsotnost.
    • Povprečna plača in primerjava s panogo.
    • Delež stroškov dela v primerjavi s stroški poslovanja.
    • Kadrovska politika.
    • Zaposlovanje, odpovedi, fluktuacija.
    • Nagrajevanje.
    • Pokojninki načrti delodajalca za zaposlene.
    • Izobraževanje zaposlenih in stroški izobraževanje.
    • Starostna sestava.
    • Stranske dejavnosti za zaposlene kot so športne, rekreativne in kulturne.
    • Tožbeni postopki v zvezi z zaposlenimi.
    • Štipendiranje.
    • Izkoriščanje delovnega časa, nadure in podobno.
  • Kupci : Opišemo delitev kupcev na končne in neposredne. Opišemo oblike spremljanja zadovoljstva kupcev po posameznih kupcih in ukrepe podjetja za ohranjanje ter izboljšanje tega zadovoljstva.
  • Dobavitelji : Lahko vključuje število vseh dobaviteljev v letih in spremembe v odstotkih, skupno število in vrednost dobav po letih. Predstavijo se podatki, ki vplivajo na zadovoljstvo dobaviteljev, ter opisi, spremljanje in ocenjevanje zadovoljstva dobaviteljev. Predstavimo nabavno službo, mrežo dobaviteljev in metode izbiranja dobaviteljev.
  • Delničarji : Ta del poročila je namenjen obstoječim in prihodnjim delničarjem. Vključuje informacije o gibanju tečajev, tržne cene delnic, tržne kapitalizacije, kraj trgovanja, simbol delnice ter razmerje med tečajem delnice in dividendo (P/E). Delničarje zanima poslovanje po četrtletjih in dividendna politika, torej koliko dividend se bo izplačevalo. Dividendna politika zelo vpliva na likvidnost podjetja, zato je interes poslovodstva, da je ta izdatek čim manjši.
  • Naložbe : Opišemo sestavo naložb ter njihove vrednosti in gibanje po letih. Prav tako opišemo naložbe v tovarno, proizvodnjo linijo, kontrolni center in podobno.
  • Raziskovanje in razvoj ter kakovost : Prikažemo vrednost naložb v raziskovanje in razvoj kot delež v prihodkih. Bolj kot delež v prihodkih pa je pomembna učinkovitost teh stroškov. Sem sodijo tudi podatki o novih proizvodih in novih blagovnih znamkah, saj so te jamstvo za uspeh v prihodnosti. Navedemo še kolikšen je delež proizvodov mlajših od pet let.
  • Okoljevarstvena dejavnost : Skrb za okolje je lahko način za vstop v višji cenovni razred. Kupci zahtevajo dokaze o neškodljivem ravnanju z okoljem. Zanimanje za pridobivanje okoljskih certifikatov se povečuje. Sklopi v katerih opisujemo ravnanje z okoljem so lahko : narava, voda, zrak, zemlja in odpadki.
  • Družbena odgovornost : Gre za kulturne, humanitarne, zdravstvene, športne in izobraževalne dejavnosti podjetja. Podjetje v poročilu opiše svoj prispevek na teh področjih. Podjetje lahko deluje širše ali zgolj v lokalnem okolju kjer posluje ali od koder prihajajo zaposleni.
  • Načrti : Vizijo in strategijo na kratko predstavimo v uvodnem delu, več pa v posebnem poglavju. Delničarji in drugi naložbeniki se odločajo na podlagi informacij o načrtih, saj ti določajo gibanje vrednosti delnice. Pomembne so informacije o ciljih podjetja, kako jih bo doseglo, kakšna so tveganja in priložnostih.

POROČANJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU

Trajnostni razvoj pomeni, da mora človeštvo zadovoljiti svoje današnje potrebe, ne da bi za to prikrajšalo prihodnje generacije pri zadovoljevanju njihovih potreb. To pa pomeni, da obstaja potreba po uravnoteženju gospodarskih, okoljskih in družbenih dejavnosti človeštva. Poročilo o trejnostnem razvoju vsebuje tri dele in sicer poročilo z informacijami o gospodarskem, okoljskem in družbenem delovanju podjetja.

Da bi bilo podjetje del dolgoročnega trajnostnega razvoja, mora biti finančno varno. Odstraniti pa mora negativne vplive na okolje in delovati mora v skladu z družbenimi pričakovanji.

Trajnostni razvoj od podjetja ne zahteva da donosnost ni več cilj podjetja. Podjetje, ki dolgoročno ne more preživeti, tudi dolgoročno ne more pozitivno vplivati na okolje in družbene odnose. Velja pa tudi obratno in sicer da podjetje, ki ne skrbi za okolje in družbena vprašanja, dolgoročno ne more preživeti.

Poročilo o okolju vsebuje vprašanja kot so količina emisij določenih snovi, politika do okolja, sistem ravnanja z okoljem, dogodki v zvezi z okoljem, nagrade, tveganja v zvezi z okoljem, poraba vode in energije, analiza življenskega cikla, upoštevanje zakonodaje.

Družbena vprašanja se nanašajo na zaposlovanje, izobraževanje, skrb za zdravje, človekove pravice, enakopravnost. Gre za računovodstvo družbene odgovornosti, kar je ločeno od finančnega računovodstva in računovodstva ravnanja z okoljem. Gre za oceno vpliva podjetja na ljudi v podjetju in zunaj njega. Podjetje mora izpolnjevati pričakovanja družbe. Neizpolnjevanje pričakovanj družbe ima lahko velike posledice za nadaljne preživetje podjetja in to ne glede na to, kako uspešno uporablja finančne vire.

POROČANJE O INTELEKTUALNEM PREMOŽENJU

Na znanju temelječa podjetja, računalniško programiranje, farmacija, finančna in zavarovalna podjetja, visoka tehnologija, se razvijajo hitreje, kot ostala podjetja. Vloga znanja postaja pri doseganju tekmovalnih prednosti vse večja in zato se pojavlja pojem in vsebina intelektualnega premoženja. 50 do 90% vrednosti, ki jih ustvarijo podjetja, ne izhaja iz ravnanja z fizičnimi sredstvi, ampak iz ravnanja z intelektualnimi sredstvi. Zadnje čase se zato čezdalje več pozornosti posveča intelektualnemu premoženju oz. računovodenju znanja. Računovodsko poročanje se omeji na tri kategoroje in sicer premoženje v ljudeh, premoženje v povezavah in premoženje v organiziranosti. Poročila o intelektualnem premoženju so še vedno redkost, bolj pogosta so v skandinavskih deželah. Takšna poročila vsebujejo kazalnike o zaposlenih, kupcih, organizacijski procesih. Glede na to, da je tako poročanje še v začetku razvoja, se po vsebini zelo raziskujejo. Tudi standardov, ki bi urejali poročanje o intelektualnem premoženju ni.

Glavni razlog za povečano zanimanje za intelektualno premoženje, je razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice na borzi. Nematerialna sredstva postajaja bolj kot materialna sredstva, vir oblikovanja vrednosti. Razliko naj bi se dalo pojasniti ravno z vrednostjo intelektualnega premoženja.

Ob tem se pojavlja tudi problem merjenja intelektualnega premoženja. Obstaja težnja, da bi znanje upravljali kot dejavnik podjetja in tekmovalno prednost.

Intelektualno premoženje se deli na :

  • Premoženje v ljudeh.
  • Premoženje v povezavah.
  • Premoženje v organiziranosti.

PREMOŽENJE V LJUDEH

Sestavljajo ga znanje in izkušnje, izobrazba, strokovna usposobljenost, spoznanja, povezava z delom, poklicna vrednotenja, psihometrična vrednost, sposobnosti povezave z delom, podjetniški zanos, inovativnost, ustvarjalne zmožnosti.

Nekatere ključne naloge povezane z premoženjem v ljudeh :

  • Izdelovanja seznama zmožnosti zaposlenih.
  • Skrbno raziskovanje okolja in določanje sposobnosti, ki bi jih bilo treba razviti ali pridobiti glede na cilje podjetja.
  • Razvijanje ureditve, ki bi zagotavljala potrebno znanje, veščine ali intelektualno nadgradnjo.
  • Razvijanje ureditev ovrednotenja in nagrajevanja skladnih s cilji podjetja.

PREMOŽENJE V ORGANIZACIJI

Sestavlja ga :

  • Intelektualna lastnina :Patenti, licence, poslovne tajnosti, blagovne znamke.
  • Premoženje v opori :Način poslovodnega razmišljanja, organizacijska kultura, finančne povezave itd..

PREMOŽENJE V POVEZAVAH

Z premoženjem v povezavah predvsem mislimo na blagovne znamke, kupce, zvestobo kupcev, zaostala naročila, kanale za razpečevanje, licenčne sporazume, ugodne pogodbe, sporazume o uporabi tuje blagovne znamke. Gre za povezave zunaj podjetja.

Metode preučevanja :

  • Tržno zaznani podatki o kakovosti : Na podlagi vprašalnika za kupce ugotavljamo, kaj kakovost kupcu res pomeni, kateri tekmeci so boljši itd..
  • Tržno zaznani podatki o cenah : Podobno kot pri zaznavanju kakovosti sprašujemo kupce o dejavnikih, ki vplivajo na njihovo nabavno ceno.
  • Načrti kupcev za ocenjevanje vrednosti : Kako kupci izbirajo med tekmujočimi dobavitelji in proizvodi. Zbira se informacije o tem, katera podjetja bodo pridobila tržni delež in zakaj.
  • Preučevanje dobljnega – izgubljenega : Ugotavljamo razloge, zakaj je kakšna ponudba sprejeta ali odklonjena. Če je sprejeta, zakaj je bila sprejeta. Ali je razlog cena, kakovost, kaj drugega.

SESTAVINE POROČILA O INTELEKTUALNEM PREMOŽENJU

V poročilo o intelektualnem premoženju se na prvih straneh predstavi vizijo, vrednote in cilje. Začne se z kazalom vsebine in poročilom predsednika uprave, konča pa z mnenjem revizorja. V osrednjem delu se poroča o posameznih sestavinah intelektualnega premoženja. Opišemo, kakšne prednosti prinašajo proizvodi ali storitve uporabnikom, strategijo upravljanja znanja. Kakšna je sestava, uporaba in razvoj dejavnikov znanja. Kaj morajo zaposleni narediti, da ustvarijo vrednost za uporabnika. Definiramo vrednote podjetja in razloge za obstoj. Ne osredotočamo se samo na trenutno delovanja, ampak vključimo tudi strateške usmeritve.

Poročilo je lahko sestavljeno iz več delov in sicer :

  • Zaposleni (premoženje v ljudeh): Pismenost osebja glede na informacijsko tehnologijo, indeks vodenja, indeks motiviranja, število zaposlenih, število poslovodnega osebja, povprečna starost poslovodnega osebja, letna fluktuacija, čas strokovnega izpopolnjevanja.
  • Kupci (premoženje v povezavah) : Kupci so eno od največjih premoženj podjetja, čeprav jih računovodsko ne spremljamo. Da bi jih lahko uspešno spremljali jih moramo uskopiniti. Merila za uskopinjanje so različna in odvisna od informacij, ki jih želimo pridobiti. Najpogosteje jih delimo geografsko, na pogostost dobav, velikost naročil in podobno. Računovodstvo mora priskrbeti računovodske informacije po kupcih o stroških, čistih prihodkih, cenah in količinah da bi lahko izdelali kazalnike, s katerimi običajno poročamo o vrednosti premoženja v povezavah. Ti kazalnik so običajno :
    • Tržni delež.
    • Indeks zadovoljnih kupcev.
    • Letna prodaja na kupca.
    • Izgubljeni kupci.
    • Povprečno trajanje razmerja s kupci.
    • Osebje ki spodbuja prihodke.
    • Povprečni čas od navezave stika s kupcev do prodaje.
    • Odhodki za vzdrževanje.
  • Nabava (premoženje v povezavah) : Tudi dobavitelji so premoženje podjetja, saj nam omogočajo da opravljamo storitve po čim nižji ceni. Glavne sestavine nabavnega poročila so :
    • Tržne in gospodarske razmere ter dosežene nabavne cene
      • Cenovna gibanja, spremembe cen za pomembnejše materiale ali proizvode.
      • Primerjave s standardnimi stroški, tržnim cenami in stroški na podlagi stroškovne analize.
      • Spremembe v ponudbi in povpraševanju za pomembnejše nabavne postavke.
      • Dobavni roki za pomembnejše nabavne postavke.
    • Spremembe zalog
      • Naložbe v zaloge po pomembnejših skupinah materialov.
      • Dobave po dnevih, mesecih, po pomembnejših skupinah materialov.
      • Koeficienta obračanja zalog po pomembnejših skupinah materialov.
    • Nabavno poslovanje in njegova učinkovitost
      • Zmanjšanje stroškov, kot rezultat raziskovanja nabavnega trga.
      • Stopnja reklamacij za pomembnejše skupine materialov.
      • Odstotek pravočasnih dobav.
      • Število primerov, ko ni bilo zaloge in je bil to razlog za prekinitev proizvodnje.
      • Število spremenjenih naročil po vzrokih za spremembo.
    • Poslovanje, ki se nanaša na administracijo in finančno dejavnost
      • Primerjava dejanskih stroškov nabavnega oddelka z proračunom.
      • Uresničeni in izgubljeni popusti za plačilo v roku.
      • Spremembe v popustih za plačilo v rokih.
  • Procesi (premoženje v organiziranosti) : Poroča se o dejansko uporabljeni tehnologiji znotraj podjetja. Merila uspešnosti procesov so :
    • Odhodki za splošne dejavnosti/celotni prihodki.
    • Stroški napak v splošnih dejavnosti/prihodki poslovodenja.
    • Čas delovanja, plačilo za nedelo.
    • Pogodbe sklenjene brez napak.
    • Osebni računalniki in prenosni računalniki / zaposlenega.
    • Zmožnosti omrežja / zaposlenega.
    • Odhodki za informacijsko tehnologijo/zaposlenega.
    • Spremembe v zalogah informacijske tehnologije.
    • Zmogljiost informacijske tehnologie/zaposlenega.
    • Kakovostna izvedba podjetja (ISO 9000).
  • Obnavljanje in razvijanje (premoženje v organiziranosti) : Sposobnost podjetja za prenavljanje. Usmerjena so v uspešnost naložb v poklicno usposabljanje, izide raziskovanja in razvijanja. Rezultati naj bi se odražali v kazalnikih :
    • Odhodki za poklicno usposabljanje/zaposlenega.
    • Odhodki za poklicno usposabljanje/odhodki za splošne dejavnosti.
    • Odhodki za razvijanje sposobnosti/zaposlenega.
    • Delež za strokovno izpopolnjevanje.
    • Odhodki za razvijanje poslovanja /odhodki za splošne dejavnosti.
    • Raziskovanje in razvijanje namenjeno temeljnim raziskavam.
    • Raziskovanje in razvijanje namenjeno oblikovanju proizvodov.
    • Dejavniki za raziskovanje in razvoj/celotni dejavniki.
    • Odhodki za usposabljanje na področju informacijske tehnologije/odhodki za informacijsko tehnologijo.
    • Naložbe v izobraževanje/kupec.
    • Vrednost ureditve računalniškega izmenjevanje podatkov.
    • Izboljšanje ureditve računalniškega izmenjavenja podatkov.
  • Denarno izraženi dosežki (računovoski kazalniki) : Obsegajo klasične računovodske kazalnike, torej gre za denarno izražene kazalnike oz so izraženi v odstotkih. Na podlagi izračunanih donosov na zaposlenega in donosov kupcev pa si lahko ustvarimo sliko o dobičnonosnoti človeških dejavnikov ter kupcev
    • Prihodki/zaposlenega.
    • Dodana vrednost / kupca.
    • Dobiček na zaposlenega.
    • Prihodki od novih kupcev/celotni prihodki.
    • Dodana vrednost/zaposlenega.
    • Dodana vrednosti/zaposlenega v informacijski tehnologiji.

SKLEP

Oden od možnih načinov kako zadržati oz. biti zanimiv za delničarje, kupce, dobavitelje, zaposlene in druge interesne skupine je ta, da v letnem poročilu podjetje razkrije več informacij, kot je nujno potrebno oz. več kot od podjetja zahteva zakonodaja in standardi. Letno poročilo, ki vsebuje tudi prostovoljna razkritja, postane več kot le suhoparno naštevanje računovodskih podatkov in izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Postane celovita predstavitev podjetja in način za pridobovanje novih vlagateljev, kupcev, sposobnih zaposlenih. Podjetje lahko v prostovoljih razkritjih interesnim skupinam in najširši javnosti predstavi svoje delovanje ne zgolj z računovodskimi informacijam, torej kako je uspešno pri ustvarjanju dobička, ampak tudi delovanja na drugih področjih kot so skrb za okolje in trajnostni razvoj. Ta dva dejavnika pa postajata vse bolj pomembna za današnjega potrošnika. Za interesnike, zlasti za vlagatelje, postaja čezdalje bolj pomembno kakšno je intelektualno premoženje podjetje, saj to čezdalje bolj vpliva na uspešnost poslovanja.

Scroll to Top