Jaro Pavliha

OBLIGACIJSKI ZAKONIK

PRVA KNJIGA: SPLOŠNI DEL
  • I. poglavje: TEMELJNA NAČELA
    • Uporaba tega zakonika
    • Dispozitivna narava zakonskih določb
    • Prosto urejanje obligacijskih razmerij
    • Enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih
    • Načelo vestnosti in poštenja
    • Skrbnost
    • Prepoved zlorabe pravic
    • Načelo enake vrednosti dajatev
    • Dolžnost izpolnitve obveznosti
    • Prepoved povzročanja škode
    • Mirno reševanje sporov
    • Poslovni običaji, uzance, praksa
    • Gospodarske pogodbe
    • Drugi pravni posli
  • II. poglavje: NASTANEK OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: POGODBA
      • 1. odsek: SKLENITEV POGODBE
        • I. SOGLASJE VOLJ
          • Kdaj je pogodba sklenjena
          • Nesporazum
          • Obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe
          • Izjava volje
          • Dovoljenje in odobritev
          • Pogajanja
          • Čas in kraj sklenitve pogodbe
          • Ponudba
          • Razstavljanje blaga
          • Katalogi in oglasi
          • Učinek ponudbe
          • Do kdaj veže ponudba
          • Oblika ponudbe
          • Sprejem ponudbe
          • Sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
          • Molk naslovnika
          • Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu
          • Smrt ali nesposobnost ene stranke
          • Predpogodba
        • II. PREDMET
          • Kakšen mora biti predmet obveznosti
          • Ničnost pogodbe zaradi predmeta
          • Poznejša možnost
          • Kdaj je predmet obveznosti nedopusten
          • Kdaj je predmet določljiv
        • III. PODLAGA
          • Dopustna podlaga
          • Nagibi za sklenitev pogodbe
        • IV. SPOSOBNOST
          • Pogodba poslovno nesposobne osebe
          • Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe
          • Poziv zakonitemu zastopniku, naj se izreče
          • Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe
        • V. NAPAKE VOLJE
          • Grožnja
          • Bistvena zmota
          • Zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi
          • Posredna izjava
          • Prevara
          • Navidezna pogodba
        • VI. OBLIKA POGODBE
          • Neobličnost pogodbe
          • Oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
          • Sporazumna razveza obličnih pogodb
          • Dogovorjena oblika
          • Sankcija, če pogodba nima potrebne oblike
          • Domneva o popolnosti listine
          • Sestavitev listine
          • Če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
        • VII. POGOJ
          • Pogoji in njihov učinek
          • Nedopusten ali nemogoč pogoj
          • Zavarovanje pogojne pravice
        • VIII. ROK
          • Računanje časa
          • Uporaba pravil o pogoju
        • IX. ARA IN ODSTOPNINA
          • 1. Ara
            • Vračanje in vštevanja are
            • Neizpolnitev pogodbe
            • Pri delni izpolnitvi obveznosti
          • 2. Odstopnina
            • Vloga odstopnine
            • Ara kot odstopnina
      • 2. odsek: ZASTOPANJE
        • I. O ZASTOPANJU NASPLOH
          • Možnost zastopanja
          • Učinki zastopanja
          • Prenos pooblastil
          • Prekoračitev pooblastil
          • Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
        • II. POOBLASTILO
          • Pooblastitev
          • Posebna oblika pooblastila
          • Obseg pooblastitve
          • Preklic in zožitev pooblastila
          • Učinek prenehanja in zožitve pooblastila nasproti tretjim
          • Drugi primeri prenehanja pooblastila
        • III. POSLOVNO POOBLASTILO
          • Pooblastilo po zaposlitvi
          • Pravice trgovskega potnika
      • 3. odsek: RAZLAGA POGODB
        • Uporaba določil in razlaga spornih določil
        • Nejasna določila v posebnih primerih
        • Dopolnilno pravilo
        • Izvensodna razlaga pogodb
      • 4. odsek: NEVELJAVNOST POGODB
        • I. NIČNE POGODBE
          • Ničnost
          • Posledice ničnosti
          • Delna ničnost
          • Konverzija
          • Poznejše prenehanje vzroka ničnosti
          • Odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
          • Uveljavljanje ničnosti
          • Neomejeno uveljavljanje ničnosti
        • II. IZPODBOJNE POGODBE
          • Kdaj je pogodba izpodbojna
          • Razveljavitev pogodbe
          • Posledice razveljavitve
          • Odgovornost za razveljavitev pogodbe
          • Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe
          • Prenehanje pravice
      • 5. odsek: DVOSTRANSKE POGODBE
        • I. ODGOVORNOST ZA STVARNE IN PRAVNE NAPAKE IZPOLNITVE
          • Odgovornost za stvarne in pravne napake
        • II. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE
          • Pravilo sočasne izpolnitve
          • Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
        • III. PRENEHANJE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE
          • Pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti
          • Če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe
          • Odstop od pogodbe brez naknadnega roka
          • Odstop od pogodbe pred iztekom roka
          • Odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi
          • Dolžnost obvestitve
          • Kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti
          • Učinki razvezane pogodbe
        • IV. RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN
          • Predpostavke
          • Dolžnost obvestitve
          • Okoliščine, pomembne za odločbo sodišča
          • Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine
        • V. NEMOŽNOST IZPOLNITVE
          • Nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
          • Nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
        • VI. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE
          • Očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev
        • VII. ODERUŠKA POGODBA
          • Oderuška pogodba
        • VIII. SPLOŠNI POGOJI POGODBE
          • Obveznost
          • Ničnost nekaterih določil splošnih pogojev
        • IX. PRENOS POGODBE
          • Pogoji za prenos
          • Odgovornost prenositelja
          • Ugovori
      • 6. odsek: SPLOŠNI UČINKI POGODBE
        • I. USTVARJANJE OBVEZNOSTI ZA POGODBENIKE
          • Učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
        • II. POGODBA V KORIST TRETJEGA
          • Neposredna pravica tretjega
          • Preklic koristi za tretjega
          • Ugovori dolžnika proti tretjemu
          • Odklonitev tretjega
          • Obljuba dejanja tretjega
    • 2. oddelek: POVZROČITEV ŠKODE
      • 1. odsek: SPLOŠNA NAČELA
        • Podlage za odgovornost
        • Škoda
        • Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
        • Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
      • 2. odsek: KRIVDNA ODGOVORNOST
        • Kdaj je podana krivda
        • Neodgovorne osebe
        • Odgovornost mladoletnika
        • Silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega
        • Dovoljena samopomoč
        • Privolitev oškodovanca
      • 3. odsek: ODGOVORNOST ZA DRUGEGA
        • Osebe z motnjo v duševnem razvoju in s težavami v duševnem zdravju
        • Odgovornost staršev
        • Solidarna odgovornost
        • Odgovornost drugih za mladoletnika
        • Posebna odgovornost staršev
        • Odgovornost iz pravičnosti
      • 4. odsek:ODGOVORNOST ZA DELAVCE
        • Odgovornost delodajalcev
        • Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ
      • 5. odsek: ODGOVORNOST ZA ŠKODO OD NEVARNE STVARI ALI NEVARNE DEJAVNOSTI
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Domneva vzročnosti
          • Kdo odgovarja za škodo
          • Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku
          • Izročitev stvari tretjemu
          • Oprostitev odgovornosti
        • II. ODGOVORNOST PRI NESREČI, KI JO POVZROČIJO PREMIKAJOČA SE MOTORNA VOZILA
        • III. ODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO
      • 6. odsek: POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI
        • Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
        • Odgovornost organizatorja prireditve
        • Odgovornost imetnika živali
        • Odgovornost imetnika stavbe
        • Odgovornost za rušenje gradbe
        • Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči
        • Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe
        • Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
      • 7. odsek: POVRNITEV ŠKODE
        • I. POVRNITEV PREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
          • Kdaj zapade odškodninska obveznost
          • Odškodnina za uničeno stvar, odvzeto na nedovoljen način
          • Odškodnina v obliki denarne rente
        • II. OBSEG POVRNITVE PREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Navadna škoda in izgubljeni dobiček
          • Popolna odškodnina
          • Zmanjšanje odškodnine
          • Deljena odgovornost
        • III. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOŽENJSKE ŠKODE V PRIMERU SMRTI, POŠKODBE IN OKVARE ZDRAVJA
          • Izgubljeni zaslužek ter stroški za zdravljenje in pogreb
          • Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal
          • Povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja
          • Sprememba prisojene odškodnine
          • Neprenosnost pravic
        • IV. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOŽENJSKE ŠKODE PRI ŽALITVI ČASTI ALI ŠIRJENJU NERESNIČNIH TRDITEV
          • Povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev
        • V. POVRNITEV NEPREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Objava sodbe ali popravka
          • Denarna odškodnina
          • Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
          • Kršitev dostojanstva
          • Povrnitev bodoče škode
          • Denarna odškodnina pravni osebi
          • Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode
          • Deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
      • 8. odsek: ODGOVORNOST VEČ OSEB ZA ISTO ŠKODO
        • Solidarna odgovornost
        • Solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
        • Regres plačnika
      • 9. odsek: PRAVICA OŠKODOVANCA PO ZASTARANJU PRAVICE ZAHTEVATI ODŠKODNINO
    • 3. oddelek: NEUPRAVIČENA PRIDOBITEV
      • 1. odsek: SPLOŠNO PRAVILO
        • Splošno pravilo
      • 2. odsek: PRAVILA VRAČANJA
        • Kdaj se ne more zahtevati vrnitev
        • Izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti
        • Obseg vrnitve
        • Povrnitev stroškov
        • Kdaj je mogoče prejeto obdržati
        • Uporaba stvari v tujo korist
        • Izdatek za drugega
        • Uporaba tuje stvari v svojo korist
    • 4. oddelek: POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA
      • 1. odsek
        • Splošno pravilo
      • 2. odsek: OBVEZNOSTI IN PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROČILA
        • Obveznosti poslovodje brez naročila
        • Dolžna skrbnost in odgovornost
        • Pravice poslovodje brez naročila
        • Odnašanje dodatkov
      • 3. odsek: OPRAVLJANJE TUJIH POSLOV KLJUB PREPOVEDI
        • Opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
      • 4. odsek: NEPRISTNO POSLOVODSTVO
        • Nepristno poslovodstvo
      • 5. odsek
        • Odobritev
    • 5. oddelek: ENOSTRANSKA IZJAVA VOLJE
      • 1. odsek: JAVNA OBLJUBA NAGRADE
        • Kdaj veže
        • Preklic obljube
        • Kdo ima pravico do nagrade
        • Primer razpisa
        • Prenehanje obveznosti
      • 2. odsek: VREDNOSTNI PAPIRJI
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Pojem
          • Bistvene sestavine
          • Na koga se lahko glasi vrednostni papir
          • Nastanek obveznosti
        • II. PRAVICE IZ VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Komu gre pravica iz vrednostnega papirja
          • Kdo lahko zahteva izpolnitev
        • III. PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Prenos pravice iz papirja na prinosnika
          • Prenos pravice iz papirja na ime
          • Prenos pravice iz papirja po odredbi
          • Vrste indosamentov
          • Prenos pooblastila in prenos v zastavo
          • Učinek prenosa pravic
          • Učinek prenosa pooblastila in prenosa v zastavo
          • Dokazovanje zakonitosti prenosa
          • Prepoved prenosa
        • IV. SPREMEMBE PRI VREDNOSTNIH PAPIRJIH
          • Spremembe, ki jih opravi izdajatelj
          • Spremembe, ki jih opravi imetnik pri prenosu
          • Združitev in delitev vrednostnih papirjev
        • V. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Prenehanje obveznosti
          • Prepoved izpolnitve
          • Izplačilo obresti ali drugih donosov po izplačilu glavnice
          • Ugovor zoper zahtevek za izpolnitev obveznosti
        • VI. IZKAZNI PAPIRJI IN ZNAKI
          • Izkazni papirji
          • Izkazni znaki
        • VII. DRUGE DOLOČBE
          • Zamenjava poškodovanega vrednostnega papirja
          • Amortizacija vrednostnega papirja
          • Zastaranje terjatev iz vrednostnega papirja
  • III. poglavje: UČINKI OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: UPNIKOVE PRAVICE IN DOLŽNIKOVE OBVEZNOSTI
      • 1. odsek: PRAVICA DO POVRAČILA ŠKODE
        • I. SPLOŠNA PRAVILA
          • Izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve
          • Oprostitev dolžnika odgovornosti
          • Pogodbena razširitev odgovornosti
          • Omejitev in izključitev odgovornosti
          • Obseg odškodnine
          • Odgovornost upnika
          • Odgovornost zaradi opustitve obvestila
          • Uporaba določb o povrnitvi škode
        • II. POGODBENA KAZEN
          • Splošna pravila
          • Način določitve
          • Akcesornost
          • Dolžnikova odgovornost
          • Upnikove pravice
          • Zmanjšanje pogodbene kazni
          • Pogodbena kazen in odškodnina
          • Z zakonom določena odškodnina in pogodbena kazen
      • 2. odsek: IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ
        • Splošno pravilo
        • Pogoj za izpodbijanje
        • Rok za vložitev tožbe
        • Izključitev izpodbijanja
        • Kako se izpodbija
        • Učinek izpodbijanja
      • 3. odsek: PRIDRŽNA PRAVICA
        • Izvrševanje pridržne pravice
        • Izjeme
        • Obvezna vrnitev stvari pred izpolnitvijo obveznosti
        • Učinek pridržne pravice
    • 2. oddelek: UPNIKOVE PRAVICE V NEKATERIH POSEBNIH PRIMERIH
      • Kadar je obveznost v dajatvi stvari, določenih po vrsti
      • Kadar je obveznost v storitvi
      • Kadar je obveznost v opustitvi
      • Pravica zahtevati odškodnino namesto prisojenega
      • Sodni penali
  • IV. poglavje: PRENEHANJE OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: SPLOŠNO PRAVILO
      • Splošno pravilo
      • 2. oddelek: IZPOLNITEV
        • 1. odsek: SPLOŠNA PRAVILA O IZPOLNITVI
          • I. KDO LAHKO IZPOLNI IN STROŠKI IZPOLNITVE
            • Izpolnitev dolžnika ali tretjega
            • Izpolnitev poslovno nesposobnega
            • Stroški izpolnitve
          • II. IZPOLNITEV S SUBROGACIJO
            • Pojem
            • Subrogacija po zakonu
            • Subrogacija pri delni izpolnitvi
            • Dokazi in sredstva za zavarovanje
            • Koliko se lahko zahteva od dolžnika
            • Izključitev odgovornosti upnika za obstoj in izterljivost terjatve
          • III. KOMU SE IZPOLNJUJE
            • Upravičenec
            • Izpolnitev poslovno nesposobnemu upniku
          • IV. PREDMET IZPOLNITVE
            • Vsebina obveznosti
            • Nadomestna izpolnitev
            • Izročitev v prodajo
            • Delna izpolnitev
            • Obveznost dati stvari, določene po vrsti
          • V. VRAČUNAVANJE IZPOLNITVE
            • Vrstni red vračunavanja
            • Vračunavanje obresti in stroškov
          • VI. ČAS IZPOLNITVE
            • Če rok ni določen
            • Predčasna izpolnitev
            • Upnikova pravica zahtevati predčasno izpolnitev
            • Če je določitev roka prepuščena eni stranki
            • Denarne obveznosti
          • VII. KRAJ IZPOLNITVE
            • Splošna pravila
            • Kraj izpolnitve denarnih obveznosti
          • VIII. POBOTNICA
            • Domneve v zvezi s pobotnico
            • Odklonitev pobotnice
          • IX. VRNITEV ZADOLŽNICE
            • Vrnitev zadolžnice
        • 2. odsek: ZAMUDA
          • I. ZAMUDA DOLŽNIKA
            • Kdaj pride dolžnik v zamudo
          • II. ZAMUDA UPNIKA
            • Kdaj pride upnik v zamudo
            • Učinek upnikove zamude
        • 3. odsek: POLOŽITEV STVARI
          • Položitev stvari pri sodišču
          • Pri katerem sodišču se položi stvar
          • Izročitev v hrambo drugi osebi
          • Jemanje položenih stvari nazaj
          • Učinek položitve
          • Stroški položitve
          • Prodaja namesto položitve stvari
          • Izročitev stvari upniku
          • Prodaja za kritje stroškov hrambe
      • 3. oddelek: DRUGI NAČINI PRENEHANJA OBVEZNOSTI
        • 1. odsek: POBOT (KOMPENZACIJA)
          • Splošni pogoji
          • Izjava o pobotu
          • Če ni vzajemnosti
          • Zastarana terjatev
          • Pobot z odstopljeno terjatvijo
          • Primeri, ko je pobot izključen
          • Zarubljena terjatev druge stranke
          • Vračunavanje s pobotom
        • 2. odsek: ODPUST DOLGA
          • Sporazum
          • Odpoved zavarovanju
          • Odpust dolga poroku
          • Splošen odpust dolgov
        • 3. odsek: PRENOVITEV (NOVACIJA)
          • Pogoji
          • Volja, da se opravi prenovitev
          • Učinki prenovitve
          • Če ni prejšnje obveznosti
          • Učinek neveljavnosti
        • 4. odsek: ZDRUŽITEV (KONFUZIJA)
          • Združitev
        • 5. odsek: NEMOŽNOST IZPOLNITVE
          • Prenehanje obveznosti, ker ni možna izpolnitev
          • Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti
          • Odstop pravice nasproti tretjemu, ki je odgovoren za nemožnost izpolnitve
        • 6. odsek: PRETEK ČASA, ODPOVED
          • Rok v trajnem dolžniškem razmerju
          • Odpoved trajnega dolžniškega razmerja
        • 7. odsek: SMRT
      • 4. oddelek: ZASTARANJE
        • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
          • Splošno pravilo
          • Kdaj začne zastaranje teči
          • Nastop zastaranja
          • Vštevanje časa prednikov
          • Prepoved spremembe zastaralnega roka
          • Odpoved zastaranja
          • Učinek izpolnitve zastarane obveznosti
          • Upnik, čigar terjatev je zavarovana
          • Stranske terjatve
          • Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju
        • 2. odsek: ČAS, KI JE POTREBEN ZA ZASTARANJE
          • Splošni zastaralni rok
          • Občasne terjatve
          • Zastaranje same pravice
          • Terjatve iz gospodarskih pogodb
          • Terjatve na izstavitev listine
          • Terjatev zakupnine
          • Odškodninske terjatve
          • Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
          • Odškodninska terjatev zaradi korupcije
          • Enoletni zastaralni rok
          • Terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom
          • Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
        • 3. odsek: ZADRŽANJE ZASTARANJA
          • Terjatve med določenimi osebami
          • Terjatve določenih oseb
          • Nepremagljive ovire
          • Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje
          • Terjatev poslovno nesposobnih oseb
          • Zastaranje terjatev osebe, ki služi vojaški rok
        • 4. odsek: PRETRGANJE ZASTARANJA
          • Pripoznava dolga
          • Vložitev tožbe
          • Umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba
          • Tožba, zavržena zaradi nepristojnosti
          • Upnikova zahteva
          • Zastaralni rok pri pretrganju
          • Zastaranje pri prenovitvi (novaciji)
  • V. poglavje: RAZNE VRSTE OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: DENARNE OBVEZNOSTI
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Načelo monetarnega nominalizma
        • Valorizacija denarnih obveznosti
        • Predčasno plačilo
      • 2. odsek: OBRESTI
        • Pojem
        • Prepoved obrestnih obresti
        • Domneva oderuških obresti
      • 3. odsek: ZAMUDA Z IZPOLNITVIJO DENARNIH OBVEZNOSTI
        • Zamudne obresti
        • Pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti
        • Pravica do popolne odškodnine
        • Procesne obresti
      • 4. odsek: POGODBENE OBRESTI
        • Pogodbene obresti
        • Kdaj pogodbene obresti nehajo teči
        • Obresti pri nedenarnih obveznostih
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI Z VEČ PREDMETI
      • 1. odsek: ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI
        • Pravica izbire
        • Nepreklicanost in učinek izbire
        • Trajanje pravice
        • Izbira, zaupana tretjemu
        • Omejitev na preostali predmet
        • Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke
      • 2. odsek: FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI IN FAKULTATIVNE TERJATVE
        • I. FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI
          • Pravica dolžnika pri fakultativni obveznosti
          • Pravica upnika pri fakultativni obveznosti
        • II. FAKULTATIVNE TERJATVE
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI Z VEČ DOLŽNIKI ALI UPNIKI
      • 1. odsek: DELJIVE OBVEZNOSTI
        • Delitev obveznosti in terjatev
        • Domneva solidarnosti
      • 2. odsek: SOLIDARNE OBVEZNOSTI
        • I. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV
          • Vsebina solidarnosti dolžnikov
          • Pobot
          • Odpust dolga
          • Prenovitev
          • Poravnava
          • Združitev
          • Zamuda upnika
          • Zamuda enega dolžnika in pripoznava dolga
          • Zadržanje in pretrganje zastaranja ter odpoved zastaranju
          • Pravica izpolnitelja do povračila
          • Delitev na enake dele in izjema
        • II. SOLIDARNOST UPNIKOV
          • Solidarnost se ne domneva
          • Vsebina solidarnosti
          • Pobot
          • Odpust dolga in prenovitev
          • Poravnava
          • Združitev
          • Zamuda
          • Pripoznava dolga
          • Zastaranje
          • Razmerja med upniki po izpolnitvi
      • 3. odsek: NEDELJIVE OBVEZNOSTI
  • VI. poglavje: SPREMEMBA UPNIKA ALI DOLŽNIKA
    • 1. oddelek: ODSTOP TERJATVE S POGODBO (CESIJA)
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
        • Stranske pravice
        • Obvestitev dolžnika
        • Večkratni odstop
      • 2. odsek: RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM
      • 3. odsek: RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM
        • Izročitev zadolžnice
        • Odgovornost za obstoj terjatve
        • Odgovornost za izterljivost
      • 4. odsek: POSEBNI PRIMERI ODSTOPA TERJATEV
        • Odstop namesto izpolnitve ali v izterjavo
        • Odstop v zavarovanje
    • 2. oddelek: SPREMEMBA DOLŽNIKA
      • 1. odsek: PREVZEM DOLGA
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Pogodba o prevzemu dolga
          • Primer, ko je dolg zavarovan s hipoteko
        • II. UČINKI POGODBE O PREVZEMU DOLGA
          • Sprememba dolžnika
          • Stranske pravice
          • Ugovori
      • 2. odsek: PRISTOP K DOLGU
        • Pogodba o pristopu k dolgu
      • 3. odsek: PREVZEM IZPOLNITVE
DRUGA KNJIGA: POSEBNI DEL
  • I. poglavje: PRODAJNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
        Nevarnost
        Prehod nevarnosti pri kupčevi zamudi
    • 2. oddelek: SESTAVINE PRODAJNE POGODBE
      • 1. odsek: STVAR
        • Splošno pravilo
        • Če je bila stvar uničena pred pogodbo
        • Prodaja tuje stvari
        • Prodaja sporne pravice
      • 2. odsek: KUPNINA
        • Če kupnina ni določena
        • Predpisana cena
        • Če je dogovorjena dnevna cena
        • Če je določitev kupnine zaupana tretjemu
        • Če je določitev kupnine prepuščena enemu pogodbeniku
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI PRODAJALCA
      • 1. odsek: IZROČITEV STVARI
        • I. SPLOŠNO O IZROČITVI
          • Čas in kraj izročitve
          • Predmet izročitve
          • Če je dogovorjena izročitev v določenem času
          • Če dan izročitve ni določen
          • Če kraj izročitve ni določen v pogodbi
          • Izročitev prevozniku
          • Organiziranje prevoza
          • Stroški
        • II. SOČASNA IZROČITEV STVARI IN PLAČILO KUPNINE
          • Odložitev izročitve do plačila kupnine
          • Odložitev izročitve pri prevozu stvari
          • Preprečitev izročitve odposlane stvari
      • 2. odsek: ODGOVORNOST ZA STVARNE NAPAKE
        • I. SPLOŠNO O STVARNIH NAPAKAH
          • Stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec
          • Kdaj gre za stvarne napake
          • Napake, za katere prodajalec ne odgovarja
          • Pregled stvari in očitne napake
          • Skrite napake
          • Roki pri popravilu, zamenjavi
          • Obvestilo o napaki
          • Pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
          • Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
          • Prisilna javna dražba
        • II. PRAVICE KUPCA
          • Pravice kupca
          • Če pogodba ni izpolnjena v primernem roku
          • Kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
          • Če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku
          • Delne napake
          • Če je dal prodajalec kupcu večjo količino
          • Če je določena ena cena za več stvari
          • Izguba pravice do odstopa
          • Ohranitev drugih pravic
          • Učinki razvezane pogodbe
          • Znižanje kupnine
          • Postopno odkrivanje napak
          • Izguba pravic
        • III. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARI
          • Odgovornost prodajalca in proizvajalca
          • Zahteva za popravilo ali zamenjavo
          • Podaljšanje garancijskega roka
          • Odstop od pogodbe in znižanje kupnine
          • Stroški in nevarnost
          • Odgovornost kooperantov
          • Izguba pravic
      • 3. odsek: ODGOVORNOST ZA PRAVNE NAPAKE
        • Pravne napake
        • Obvestitev prodajalca
        • Sankcije za pravne napake
        • Če kupec ne obvesti prodajalca
        • Če je pravica tretjega očitno utemeljena
        • Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti
        • Omejitve javnopravne narave
        • Izguba pravice
    • 4. oddelek: OBVEZNOSTI KUPCA
      • 1. odsek: PLAČILO KUPNINE
        • Čas in kraj plačila
        • Obresti pri prodaji na kredit
        • Plačilo kupnine pri zaporednih dobavah
      • 2. odsek: PREVZEM STVARI
    • 5. oddelek: OBVEZNOST HRAMBE STVARI ZA SOPOGODBENIKA
      • Primeri obvezne hrambe
      • Če kupec noče sprejeti poslane stvari
      • Pravice stranke, ki je dolžna hraniti stvar
    • 6. oddelek: POVRNITEV ŠKODE V PRIMERU, ČE SE PRODAJNA POGODBA RAZDRE
      • Splošno pravilo
      • Če ima stvar dnevno ceno
      • Če so stvari prodane ali kupljene zaradi kritja
      • Povrnitev druge škode
    • 7. oddelek: PRIMERI PRODAJE S POSEBNIMI DOGOVORI
      • 1. odsek: PREDKUPNA PRAVICA
        • Pojem
        • Rok za pravico in za plačilo kupnine
        • Možnost dedovanja in odtujitve
        • Pri prisilni javni dražbi
        • Trajanje predkupne pravice
        • Če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
        • Zakonita predkupna pravica
      • 2. odsek: KUP NA POSKUŠNJO
        • Pojem
        • Objektivna poskušnja
        • Nevarnost
        • Kup po pregledu oziroma s pridržkom poskusa
      • 3. odsek: PRODAJA PO VZORCU ALI MODELU
      • 4. odsek: PRODAJA S SPECIFIKACIJO
        • Prodaja s specifikacijo
      • 5. odsek: PRODAJA Z LASTNINSKIM PRIDRŽKOM
        • Pogoji
        • Nevarnost
      • 6. odsek: PRODAJA NA OBROKE
        • Pojem
        • Oblika pogodbe
        • Bistvene sestavine pogodbe
        • Odstop od pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine
        • Posledice razvezane pogodbe
      • 7. odsek: AKREDITIVNA PRODAJA
        • Obveznosti strank
  • II. poglavje: MENJALNA POGODBA
    • Pojem
    • Učinki menjalne pogodbe
  • III. poglavje: PRODAJNO NAROČILO (STARINARSKA POGODBA)
    • Pojem
    • Nevarnost uničenja in poškodovanja stvari
    • Kdaj se šteje, da je prevzemnik naročila stvar kupil
  • IV. poglavje: DARILNA POGODBA
    • I. oddelek: SPLOŠNO
      • Pojem
      • Darilo iz hvaležnosti
      • Mešano darilo
      • Občasne izpolnitve
      • Odškodninska odgovornost darovalca
    • 2. oddelek: OBLIKA
      • Oblika
    • 3. oddelek: PREKLIC DARILNE POGODBE
      • Preklic zaradi stiske
      • Preklic zaradi hude nehvaležnosti
      • Preklic zaradi pozneje rojenih otrok
      • Posledice preklica
      • Roki za preklic
      • Odpoved preklicu
    • 4. oddelek: DARILO ZA PRIMER SMRTI
      • Darilo za primer smrti
  • V. poglavje: POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA (IZROČILNA POGODBA)
    • Pojem
    • Pogoji za veljavnost
    • Predmet izročitve in razdelitve premoženja
    • Položaj izročenega premoženja
    • Strinjanje potomcev
    • Pridržanje pravic ob izročitvi
    • Pravica izročiteljevega zakonca
    • Izročiteljevi dolgovi
    • Jamčenje
    • Preklic izročitve
    • Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve
  • VI. poglavje: POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
    • Pojem
    • Oblika
    • Prepoved razpolaganja v korist preživljalca
    • Odgovornost za dolgove
    • Razveza pogodbe
    • Spremenjene razmere
    • Prenehanje pogodbe
  • VII. poglavje: POGODBA O PREUŽITKU
    • Pojem
    • Prevzemnikove obveznosti
    • Stvarno breme
    • Oblika
    • Razveza pogodbe
  • VIII. poglavje: POSOJILNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Obresti
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA
      • Izročitev obljubljenih stvari
      • Slabe premoženjske razmere posojilojemalca
      • Škoda zaradi napak posojenih stvari
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POSOJILOJEMALCA
      • Rok za vrnitev posojila
      • Izbira ob vrnitvi posojila
      • Odstop od pogodbe
      • Predčasna vrnitev posojila
    • 4. oddelek: NAMENSKO POSOJILO
  • IX. poglavje: POSODBENA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI IZPOSOJEVALCA
      • Raba stvari
      • Vzdrževanje stvari
      • Prenos rabe
      • Vrnitev stvari
      • Odpoved pogodbe
      • Odgovornost
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POSODNIKA
      • Škoda zaradi napak
  • X. poglavje: ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ZAKUPODAJALCA
      • Izročitev stvari
      • Vzdrževanje stvari
      • Odstop od pogodbe in znižanje zakupnine zaradi popravil
      • Spremembe na zakupljeni stvari
      • Odgovornost za stvarne napake
      • Napake, za katere zakupodajalec ne odgovarja
      • Razširitev odgovornosti za stvarne napake
      • Pogodbena izključitev ali omejitev odgovornosti
      • Obvestitev zakupodajalca o napakah in nevarnostih
      • Zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako
      • Če nastane napaka med zakupom in če stvar nima dogovorjene ali običajne lastnosti
      • Odgovornost zakupodajalca za pravne napake
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI ZAKUPNIKA
      • Raba stvari po pogodbi
      • Odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe
      • Plačevanje zakupnine
      • Odpoved zaradi neplačane zakupnine
      • Vrnitev v zakup vzete stvari
    • 4. oddelek: PODZAKUP
      • Kdaj se stvari lahko dajo v podzakup
      • Kdaj lahko zakupodajalec odkloni dovoljenje
      • Odpoved zaradi nedovoljenega podzakupa
      • Neposredna zahteva zakupodajalca
      • Prenehanje podzakupa po samem zakonu
    • 5. oddelek: ODTUJITEV V ZAKUP DANE STVARI
      • Odtujitev po izročitvi v zakup
      • Pravica do zakupnine
      • Odtujitev v zakup dane stvari pred izročitvijo zakupniku
      • Odpoved pogodbe zaradi odtujitve stvari
    • 6. oddelek: PRENEHANJE ZAKUPA
      • Pretek določenega časa
      • Molče obnovljen zakup
      • Odpoved
      • Uničenje stvari zaradi višje sile
      • Smrt
  • XI. poglavje: PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Razmerje do prodajne pogodbe
      • Kakovost podjemnikovega materiala
    • 2. oddelek: NADZOR
    • 3. oddelek: SKLENITEV POGODBE PO LICITACIJI
      • Vabilo k licitaciji o ceni del
      • Vabilo k licitaciji za umetniško ali tehnično rešitev nameravanih del
    • 4. oddelek: PODJEMNIKOVE OBVEZNOSTI
      • Napake materiala
      • Obveznosti izvršiti delo
      • Odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
      • Odstop od pogodbe pred iztekom roka
      • Zaupanje izvršitve posla tretjemu
      • Odgovornost za sodelavce
      • Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika
      • Izročitev izdelane stvari naročniku
    • 5. oddelek: ODGOVORNOST ZA NAPAKE
      • Pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika
      • Skrite napake
      • Prenehanje pravice
      • Kdaj podjemnik nima pravice sklicevati se na prejšnje člene
      • Pravica zahtevati odpravo napak
      • Poseben primer odstopa od pogodbe
      • Naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla
      • Znižanje plačila
    • 6. oddelek: OBVEZNOST NAROČNIKA
      • Obveznost prevzeti delo
      • Določitev plačila in izplačilo
      • Izračun z izrecnim jamstvom
    • 7. oddelek: NEVARNOST
      • Če je dal material podjemnik
      • Če je dal material naročnik
      • Nevarnost pri izročitvi po delih
    • 8. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
      • Podjemnikova zastavna pravica
    • 9. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Prenehanje pogodbe po volji naročnika
  • XII. poglavje: GRADBENA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Gradba
      • Nadzor nad deli in kontrola nad kakovostjo materiala
      • Odmik od načrta
      • Nujna nepredvidena dela
      • Cena del
      • Sprememba cene
      • Določilo o nespremenljivosti cen
      • Odstop od pogodbe zaradi zvišanja cene
      • Pravica naročnika, da zahteva znižanje dogovorjene cene
    • 2. oddelek: GRADBENA POGODBA S POSEBNIM DOLOČILOM
      • Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«
    • 3. oddelek: ODGOVORNOST ZA NAPAKE
      • Uporaba pravil podjemne pogodbe
      • Prehod pravic iz odgovornosti za napake
    • 4. oddelek: ODGOVORNOSTI IZVAJALCA IN PROJEKTANTA ZA SOLIDNOST GRADBE
      • V čem je odgovornost
      • Dolžnost obvestitve in izguba pravice
      • Zmanjšanje in izključitev odgovornosti
      • Regresi
  • XIII. poglavje: PREVOZNE POGODBE
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Prevoznikove obveznosti pri linijskem prevozu
      • Odstop od pogodbe
      • Višina plačila za prevoz
      • Omejitev uporabe določb tega poglavja
    • 2. oddelek: POGODBA O PREVOZU STVARI
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Izročitev stvari
        • O čem mora pošiljatelj obvestiti prevoznika
        • Tovorni list
        • Prevozna pogodba in tovorni list
        • Potrdilo o prevzemu za prevoz
      • 2. odsek: RAZMERJE MED POŠILJATELJEM IN PREVOZNIKOM
        • Pakiranje
        • Plačilo za prevoz in stroški v zvezi s prevozom
        • Razpolaganje s pošiljko
        • Prevozna smer
        • Ovire pri prevozu
        • Plačilo pri prekinitvi prevoza
        • Če pošiljka ne more biti izročena
        • Odgovornost prevoznika nasproti pošiljatelju
      • 3. odsek: RAZMERJE MED PREVOZNIKOM IN PREJEMNIKOM
        • Obvestitev prejemnika o prispetju pošiljke
        • Izročitev pošiljke, če je bil izdan dvojnik tovornega lista
        • Prejemnikova pravica zahtevati izročitev pošiljke
        • Ugotovitev istovetnosti in stanja pošiljke
        • Prejemnikova obveznost, da plača prevoz
      • 4. odsek: PREVOZNIKOVA ODGOVORNOST ZA IZGUBO, POŠKODBO IN ZAMUDO POŠILJKE
        • Izguba ali poškodba pošiljke
        • Izguba ali poškodba pošiljke dragih stvari
        • Vrnitev plačila za prevoz
        • Če prevzame prejemnik pošiljko brez ugovora
        • Prevoznikova odgovornost za zamudo
        • Odgovornost za pomočnike
      • 5. odsek: UDELEŽBA VEČ PREVOZNIKOV PRI PREVOZU POŠILJKE
        • Kdaj so solidarno odgovorni
        • Deljena odgovornost prevoznikov
      • 6. odsek: ZASTAVNA PRAVICA
        • Kdaj ima prevoznik zastavno pravico
        • Kolizija zastavnih pravic
    • 3. oddelek: POGODBA O PREVOZU OSEB
      • Splošna določba
      • Potnikova pravica do določenega mesta
      • Odgovornost prevoznika za zamudo
      • Prevoznikova odgovornost za varnost potnikov
      • Odgovornost za prtljago, predano za prevoz, ter za druge stvari
  • XIV. poglavje: LICENČNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Trajanje licence
      • Izključna licenca
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE
      • Izročitev predmeta licence
      • Dajanje navodil in obvestil
      • Odgovornost za uporabnost
      • Odgovornost za pravne napake
      • Obveznost dajalca izključne licence
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE
      • Izkoriščanje predmeta licence
      • Izkoriščanje poznejših izpopolnitev
      • Varovanje zaupnosti predmeta licence
      • Kakovost
      • Zaznamovanje
      • Plačilo
      • Poročanje
      • Sprememba dogovorjenega plačila
    • 4. oddelek: PODLICENCA
      • Kdaj se sme dati
      • Kdaj lahko dajalec licence odreče dovoljenje
      • Odpoved zaradi nedovoljene podlicence
      • Neposreden zahtevek dajalca licence
    • 5. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Pretek določenega časa
      • Molče obnovljena licenca
      • Odpoved
      • Smrt, stečaj in likvidacija
  • XV. poglavje: SHRANJEVALNA POGODBA
    • 1. oddelek: O SHRANJEVALNI POGODBI NASPLOH
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Pojem
        • Hramba tuje stvari
      • 2. odsek: OBVEZNOSTI SHRANJEVALCA
        • Obveznost hrambe in obveščanja
        • Izročitev stvari drugemu v hrambo
        • Uporaba stvari
        • Uporaba stvari in njena izročitev drugemu
        • Vrnitev stvari
      • 3. odsek: PRAVICE SHRANJEVALCA
        • Povračilo stroškov in škode
        • Plačilo
        • Vrnitev stvari pri brezplačni hrambi
      • 4. odsek: POSEBNI PRIMERI HRAMBE
        • Nepristna hramba
        • Hramba v sili
    • 2. oddelek: GOSTINSKA HRAMBA
      • Gostinec kot shranjevalec
      • Obveznost gostinca, da sprejme stvari v hrambo
      • Dolžnost gosta, da priglasi škodo
      • Objave o izključitvi odgovornosti
      • Pridržna pravica
      • Razširitev uporabe določb o gostinski hrambi
  • XVI. poglavje: SKLADIŠČNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Izključitev odgovornosti in nekatere obveznosti skladiščnika
      • Kdaj mora biti blago zavarovano
      • Omejitev odškodnine
      • Mešanje nadomestnih stvari
      • Pregled blaga in jemanje vzorcev
      • Terjatev skladiščnika in zastavna pravica
      • Dvig blaga in prodaja nedvignjenega blaga
      • Napake pri prevzemu blaga
      • Uporaba pravil o hrambi
    • 2. oddelek: SKLADIŠČNICA
      • Dolžnost izdaje skladiščnice
      • Sestavine in vsebina skladiščnice
      • Skladiščnica za dele blaga
      • Pravice imetnika skladiščnice
      • Prenos pobotnice in zastavnice
      • Pravice imetnika pobotnice
      • Pravice imetnika zastavnice
      • Protest zaradi neplačila in prodaja blaga
      • Zahteva plačila od prenosnikov zastavnice
  • XVII. poglavje: POGODBA O NAROČILU (MANDAT)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Osebe, ki so dolžne odgovoriti na ponujeno naročilo
    • 2. oddelek: OBVEZNOST PREVZEMNIKA NAROČILA
      • Izvršitev naročila, kot se glasi
      • Odmik od naročila in navodil
      • Zamenjava
      • Dajanje računa
      • Poročanje
      • Odgovornost za uporabo naročiteljevega denarja
      • Solidarna odgovornost prevzemnikov naročil
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Denarni predujem
      • Povrnitev stroškov in prevzem obveznosti
      • Povrnitev škode
      • Višina plačila
      • Izplačilo
      • Zastavna pravica
      • Solidarna odgovornost naročiteljev
    • 4. oddelek: PRENEHANJE NAROČILA
      • Odstop od pogodbe
      • Odpoved
      • Smrt, prenehanje pravne osebe
      • Stečaj, izguba poslovne sposobnosti
      • Kdaj preneha naročilo
      • Izjeme
  • XVIII. poglavje: KOMISIJSKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Uporaba pravil o pogodbi o naročilu
      • Sklenitev posla pod drugačnimi pogoji, kot so v naročilu
      • Prodaja blaga prezadolženi osebi
      • Če komisionar sam kupi blago od komitenta ali mu proda svoje blago
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI KOMISIONARJA
      • Hramba in zavarovanje
      • Obvestitev o stanju prejetega blaga
      • Obvestitev o spremembah na blagu
      • Sporočitev sopogodbenikovega imena komitentu
      • Dajanje računa
      • Del credere
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI KOMITENTA
      • Plačilo (provizija)
      • Višina plačila
      • Povrnitev stroškov
      • Denarni predujem komisionarju
    • 4. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
    • 5. oddelek: RAZMERJA S TRETJIMI
      • Komitentove pravice do terjatev iz posla s tretjim
      • Omejitev pravice komisionarjevih upnikov
      • Stečaj komisionarja
  • XIX. poglavje: POGODBA O TRGOVSKEM ZASTOPANJU (AGENCIJSKA POGODBA)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Sklepanje pogodb v imenu naročitelja
      • Sprejem izpolnitve
      • Izjave zastopniku za naročitelja
      • Izjave v imenu naročitelja
      • Zavarovanje
    • 2. oddelek: ZASTOPNIKOVE OBVEZNOSTI
      • Skrb za naročiteljeve interese
      • Obveščanje in poročanje
      • Sodelovanje pri sklepanju poslov
      • Varovanje poslovnih skrivnosti
      • Vrnitev stvari, danih v rabo
      • Poseben primer odgovornosti
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Splošno pravilo
      • Dolžnost obveščanja
      • Obveznost določb
      • Plačilo (provizija)
      • Višina plačila
      • Pridobitev pravice do plačila
      • Obračunavanje provizije
      • Posebno plačilo
      • Stroški
    • 4. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
      • Zastavna pravica zastopnika
    • 5. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Prenehanje pogodbe, sklenjene za nedoločen čas
      • Prenehanje pogodbe, sklenjene za določen čas
      • Odstop od pogodbe brez odpovednega roka
      • Odpravnina
      • Razlogi, ki izključujejo odpravnino
      • Uveljavljanje odpravnine
      • Konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe
  • XX. poglavje: POSREDNIŠKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Uporaba določb o podjemni pogodbi
      • Sprejem izpolnitve
      • Preklic naročila za posredovanje
      • Naročitelj ni dolžan skleniti pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI POSREDNIKA
      • Obveznost iskati priložnost
      • Obveznost obveščanja
      • Posrednikova odgovornost
      • Posredniški dnevnik in posredniški list
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Plačilo
      • Kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
      • Povračilo stroškov
      • Posredovanje za obe stranki
      • Izguba pravice do plačila
  • XXI. poglavje: ŠPEDICIJSKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Odstop od pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ŠPEDITERJA
      • Opozorilo na pomanjkljivosti v naročilu
      • Opozorilo na pomanjkljivosti pri pakiranju
      • Varovanje interesov naročitelja
      • Ravnanje po naročiteljevih navodilih
      • Odgovornost špediterja za druge
      • Carinska dejanja in plačilo carine
      • Kadar špediter sam opravlja prevoz ali druge posle
      • Zavarovanje pošiljke
      • Dajanje računa
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Plačilo špediterju
      • Kdaj lahko špediter zahteva plačilo
      • Stroški in predujem
      • Če je dogovorjeno, da plača špediterju prejemnik stvari
      • Nevarne stvari in dragocenosti
    • 4. oddelek: POSEBNI PRIMERI ŠPEDICIJE
      • Špedicija s fiksnim plačilom
      • Zbirna špedicija
    • 5. oddelek: ŠPEDITERJEVA ZASTAVNA PRAVICA
      • Špediterjeva zastavna pravica
  • XXII. poglavje: POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV
    • Pojem
    • Obseg kontrole
    • Ničnost posameznih določil pogodbe
    • Hramba blaga oziroma vzorca
    • Obveznost obvestitve naročnika kontrole
    • Plačilo
    • Zastavna pravica
    • Zaupanje kontrole blaga drugemu vršilcu kontrole
    • Kontrola blaga z opravljanjem posameznih pravnih dejanj
    • Kontrola blaga z garancijo
    • Kontrola storitev in stvari, ki niso namenjene prometu
    • Odstop od pogodbe
  • XXIII. poglavje: POGODBA O ORGANIZIRANJU POTOVANJA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Izdajanje potrdil o potovanju
      • Razmerje med pogodbo in potrdilom o potovanju
      • Domneva o pravilnosti potrdila
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ORGANIZATORJA POTOVANJA
      • Varstvo pravic in interesov potnika
      • Obveznost obveščanja
      • Obveznosti varovanja zaupnih podatkov
      • Odgovornost za organiziranje potovanja
      • Odgovornost organizatorja potovanja, če sam opravlja posamezne storitve
      • Odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam
      • Znižanje cene
      • Izključitev in omejitev odgovornosti organizatorja potovanja
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POTNIKA
      • Plačilo cene
      • Obveznost dajanja podatkov
      • Izpolnjevanje predpisanih pogojev
      • Odgovornost potnika za povzročeno škodo
    • 4. oddelek: POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK
      • Zamenjava potnika z drugim
      • Zvišanje in znižanje dogovorjene cene
      • Pravica potnika, da odstopi od pogodbe
      • Pravica organizatorja potovanja, da odstopi od pogodbe
      • Sprememba programa potovanja
  • XXIV. poglavje: POSREDNIŠKA POGODBA O POTOVANJU
    • Pojem
    • Obveznosti dajanja potrdila
    • Ravnanje po navodilih potnika
    • Izbira tretjih oseb
    • Smiselna uporaba določil pogodbe o organiziranju potovanja
  • XXV. poglavje: POGODBA O NAJETJU GOSTINSKIH ZMOGLJIVOSTI (ALOTMAJSKA POGODBA)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI TURISTIČNE AGENCIJE
      • Obveznost obveščanja
      • Obveznost spoštovanja dogovorjenih cen
      • Obveznost plačila gostinskih storitev
      • Obveznost izdaje posebne pisne listine
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI GOSTINCA
      • Obveznost oddaje dogovorjenih nastanitvenih zmogljivosti
      • Obveznost enakega ravnanja
      • Obveznost gostinca, da ne spreminja cen za storitve
      • Obveznost plačila provizije
    • 4. oddelek: PRAVICA TURISTIČNE AGENCIJE, DA ODSTOPI OD POGODBE
      • Pravica do odstopa od najetih nastanitvenih zmogljivosti
      • Obveznost turistične agencije, da zasede najete zmogljivosti
  • XXVI. poglavje: ZAVAROVALNA POGODBA
    • 1. oddelek: SKUPNE DOLOČBE ZA PREMOŽENJSKA IN OSEBNA ZAVAROVANJA
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Pojem
        • Zavarovalni primer
        • Izključitev nekaterih zavarovanj
        • Odmik od določb tega poglavja
      • 2. odsek: SKLENITEV POGODBE
        • Kdaj je pogodba sklenjena
        • Polica in potrdilo o kritju
        • Zavarovanje brez police
        • Sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
        • Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče
        • Zavarovalni zastopniki
      • 3. odsek: OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA
        • I. PRIJAVA OKOLIŠČIN, KI SO POMEMBNE ZA OCENITEV NEVARNOSTI
          • Dolžnost prijavljanja
          • Namerna neresnična prijava ali zamolčanje
          • Nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave
          • Razširitev uporabe prejšnjih členov
          • Primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave
        • II. PLAČEVANJE PREMIJE
          • Dolžnost plačevanja in sprejemanja premije
          • Posledice, če premija ni plačana
        • III. OBVEŠČANJE ZAVAROVALNICE O SPREMEMBAH NEVARNOSTI
          • Povečanje nevarnosti
          • Če medtem nastane zavarovalni primer
          • Zmanjšanje nevarnosti
          • Obveznost obvestitve o nastalem zavarovalnem primeru
          • Ničnost določil o izgubi pravice
      • 4. odsek: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
        • Izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
        • Izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari
        • Ugovori zavarovalnice
      • 5. odsek: TRAJANJE ZAVAROVANJA
        • Začetek učinkovanja zavarovanja
        • Vpliv stečaja na zavarovanje
    • 2. oddelek: PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Zavarovalni interes
        • Namen premoženjskega zavarovanja
        • Preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
        • Prepustitev poškodovane zavarovane stvari
        • Uničenje stvari zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici
      • 2. odsek: OMEJITEV ZAVAROVANIH NEVARNOSTI
        • Škoda, ki je krita z zavarovanjem
        • Škoda, povzročena zaradi napak zavarovane stvari
        • Škoda, povzročena z vojnimi operacijami
      • 3. odsek:NADZAVAROVANJE IN POGODBA Z VEČ ZAVAROVALNICAMI
        • Nadzavarovanje
        • Poznejše zmanjšanje vrednosti
        • Večkratno in dvojno zavarovanje
        • Sozavarovanje
      • 4. odsek: PODZAVAROVANJE
        • Podzavarovanje
      • 5. odsek: PREHOD POGODBE IN IZPLAČILO ZAVAROVALNINE IZ ZAVAROVANJA DRUGEMU
        • Prehod pogodbe na pridobitelja zavarovane stvari
        • Dodelitev zavarovalnine imetnikom zastave in drugih pravic
      • 6. odsek: PREHOD ZAVAROVANČEVIH PRAVIC NASPROTI ODGOVORNI OSEBI NA ZAVAROVALNICO(SUBROGACIJA)
        • Subrogacija
      • 7. odsek: ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO
        • Odgovornost zavarovalnice
        • Lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
    • 3. oddelek: OSEBNA ZAVAROVANJA
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Določitev zavarovalne vsote
        • Polica življenjskega zavarovanja
        • Starost zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Posledice neplačane premije in zmanjšanje zavarovalne vsote
        • Zavarovanje tretjega
        • Zavarovanje mladoletnikov in oseb, ki jim je vzeta poslovna sposobnost, za primer smrti
        • Kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote
      • 2. odsek: IZKLJUČENE NEVARNOSTI
        • Samomor zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Umor zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Namerna povzročitev nezgode
        • Vojne operacije
        • Pogodbena izključitev nevarnosti
      • 3. odsek: PRAVICE ZAVAROVALCA PRED NASTANKOM ZAVAROVALNEGA PRIMERA
        • Odkup
        • Predujem
        • Zastava police
      • 4. odsek: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V KORIST TRETJEGA
        • Določitev upravičenca
        • Delitev koristi med več upravičenci
        • Preklic določila o določitvi upravičenca
        • Lastna in neposredna pravica upravičenca
        • Upniki zavarovalca in zavarovane osebe
        • Odstop zavarovalne vsote
        • Če določeni upravičenec umre pred zapadlostjo
        • Zavarovanje za primer smrti brez določenega upravičenca
        • Pošteno izplačilo zavarovalne vsote neupravičeni osebi
  • XXVII. poglavje: DRUŽBENA POGODBA
    • Pojem
    • Prispevki
    • Odločanje in poslovodstvo
    • Izvrševanje pravic in obveznosti v družbi
    • Koristi in izguba
    • Nastopanje nasproti tretjim osebam
    • Premoženje v družbi
    • Razmerja med družbeniki
    • Sprememba družbenikov
    • Izključitev družbenika
    • Prenehanje družbe
    • Odpoved pogodbe
    • Likvidacija
  • XXVIII. poglavje: SKUPNOST
    • Pojem
    • Deleži
    • Dolžnost udeležencev
    • Uporaba in uživanje
    • Odločanje o skupnih zadevah
    • Stroški skupnosti
    • Zahteva za prenehanje
    • Posledice prenehanja
    • Ustanovitev družbe
  • XXIX. poglavje: POROŠTVO
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Poroštvena sposobnost
      • Poroštvo za poslovno nesposobnega
      • Predmet poroštva
      • Obseg porokove odgovornosti
      • Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)
    • 2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM
      • Oblike poroštva
      • Solidarnost porokov
      • Izguba pravice do roka
      • Stečaj glavnega dolžnika
      • Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča
      • Porokovi ugovori
      • Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
      • Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
      • Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
    • 3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM
      • Pravica zahtevati povračilo od dolžnika
      • Pravica poroka solidarnega dolžnika
      • Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
      • Izguba pravice do povračila
      • Pravica do vrnitve plačanega
    • 4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM
    • 5. oddelek: ZASTARANJE
  • XXX. poglavje: NAKAZILO (ASIGNACIJA)
    • 1. oddelek: POJEM
      • Pojem
    • 2. oddelek: RAZMERJE MED PREJEMNIKOM NAKAZILA IN NAKAZANCEM
      • Nakazančev sprejem
      • Ugovori nakazanca
      • Prenos nakazila
      • Zastaranje
    • 3. oddelek: RAZMERJE MED PREJEMNIKOM NAKAZILA IN NAKAZOVALCEM
      • Če je prejemnik nakazila nakazovalčev upnik
      • Nakazilo ni izpolnitev
      • Dolžnost prejemnika nakazila, da obvesti nakazovalca
      • Odstop od sprejetega nakazila
      • Preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila
    • 4. oddelek: RAZMERJE MED NAKAZOVALCEM IN NAKAZANCEM
      • Če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
      • Preklic pooblastila, danega nakazancu
    • 5. oddelek: SMRT IN ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI
    • 6. oddelek: NAKAZILO V OBLIKI PAPIRJA NA PRINOSNIKA
    • 7. oddelek: NAKAZILO V OBLIKI PAPIRJA PO ODREDBI
  • XXXI. poglavje: PORAVNAVA
    • Pojem
    • V čem so vzajemne popustitve
    • Sposobnost
    • Predmet
    • Uporaba določb o dvestranskih pogodbah
    • Čezmerno prikrajšanje
    • Učinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem
    • Poravnava o poslu, ki ga je mogoče razveljaviti
    • Ničnost poravnave
    • Ničnost določila poravnave

ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

UVOD

V zakonu so določeni postopki in pristojni organi za finančno preiskavo, zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po Zakonu o odvzemu premoženja nazakonitega izvora. Premoženje se odvzame tistim ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brazplačno ali pa za plačilo ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali pa so vedeli oz. bi morali vedeti, da je premoženje nezakonitega izvora. Postopek finačne preisave se začne, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku pojavi sum, da ima določena oseba nezakonito pridobljeno premoženje v vrednosti višji od 50000€. Da je premoženje nezakonitega izvora se šteje, če ni mogoče dokazati, da je premoženje pridobljeno pošteno. Če torej obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke in vrednostjo premoženja, se šteje da gre za nezakonito pridobljeno premoženje. Pri ugotavljanju nesorazmernosti pa se upošteva vse premoženje s katero oseba razpolaga, torej ga ima v lasti, posesti, ga uporablja oz. ga je prenesla na drugo osebo. Če je bilo premoženje preneseno na ožje povezane osebe ali družinske člane, se šteje da je bilo preneseno brezplačno ali po ceni ki ne ustreza dejanski vrednosti. Postopek finančne preiskave vodi tožilstvo, o zavarovanju odvzema in začasnem odvzemu odloča sodišče pristojno za odločanje v kazenskem oz. predkazenskem postopku. O odvzemu premoženja pa odloča Okrožno sodišče v Ljubljani. Državni organi, banke in druge finančne organizacije, upravljalci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig so dolžne tožilstvu in sodišču dajati podatke in brezplačno pomoč. Osebi o katerih dajejo podatke ne smejo razkriti da so bili o njej posredovani podatki. Za organizacije ki posredujejo podatke in zaposlene ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti in poklicne tajnosti.

FINANČNA PREISKAVA

Finančna preiskava se torej začne ko :

  • Se v kazenskem ali predkazenskem postopku ugotovi, da je oseba storila kaznivo dejanje
  • Oseba uporablja premoženje za katero obstaja sum da je pridobljeno nezakonito
  • Premoženje ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega

Tožilec lahko zahteva preiskavo v enem letu po pravnomočnosti obsodilne sodbe. Preiskava se lahko opravi za največ pet let pred letom, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če je bilo premoženje preneseno na druge osebe, se preiskava razširi še na te osebe. V finančni preiskavi se zbirajo podatki o obsegu premoženja in razmerje s doseženimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevek. Zbirajo se tudi podatki o premoženju ki je bilo preneseno na druge osebe. V finančni preiskavi se lahko uporabijo ukrepi ki so dovoljeni v Zakonu o kazenskem postopku, tako je možna tudi hišna preiskava stanovanja in osebna preiskava. Tožilec lahko ustanovi finančno preiskovalno skupino v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, ki ureja preiskovalne skupine. Ob zaključku preiskave vodja skupine izdela poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki izroči vodji pristojnega tožilstva. Pridobljeni podatki v finančni preiskavi so tajni. Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Zaradi objektivnih razlogov se lahko podaljša za največ pol leta. Finančna preiskava se ustavi če tožilec v letu oz. letu in pol ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema nezakonitega izvora oz. ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja. Tožilev mora o ustavitvi obvestiti CURS in DURS. Po prejemu obvestila o ustavitvi preiskave vpogleda v zbrane podatke in jih uporabi kot dokaz v davčnem postopku. Če podatki dokazujejo kazniva dejanja, DURS o tem obvesti tožilstvo, ki sproži kazenske postopke. Če DURS in CURS ne prijavita kaznivih dejanj, se zaseženo premoženje vrne, podatki pa uničijo. Pri pridobivanju podatkov lahko tožilec te pridobi tudi iz tujine na podlagi mednarodnih pogodb, ali če velja vzajemnost. Uporabi lahko tudi podatke, ki so jih posredovali tuji organi brez zaprosil. Prav tako lahko posreduje podatke tožilstva tujim organom.

ZAČASNO ZAVAROVANJE ODVZEMA IN ZAČASEN ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Sodišče na predlog tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja če so podani naslednji pogoji :

  • Utemeljeni razlogi za sum da je oseba storila kaznivo dejanje
  • Obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke, ter vrednostjo premoženja s katerim razpolaga
  • Obstaja nevarnost da bi se to premoženje uporabilo za storitev kaznivega dejanja ali odtujilo oz. uničilo in bi bil odvzem otežen
  • Premoženje ni predme zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem.

Če lastniku ni mogoče vročiti pošte, se mu določi pooblaščena po uradni dolžnosti. Osebi proti kateri se vloži začasno zavarovanje se dovoli uporabljati premoženje v tolikšni meri, da lahko plačuje sodne stroške in omogoči preživetje njej in osebam , ki jih je dolžna preživljati. Zavarovanje premoženja preneha če tožilec v enem mesecu po zaključku finančne preiskave ni vložil tožbe za odvzem premoženja. Rok se lahko podaljša največ za en mesec, če iz objektivnih razlogov ni bilo možno vložiti tožbe za odvzem premoženja. Sodišče lahko odredi tudi začasen odvzem premoženja ali delov premoženja nezakonitega izvora v sicer :

  • Če obstaja nevarnost da bi se vrednost premoženja pri lastniku zmanjšala
  • Če bi se premoženje uporabljalo za kriminalno dejavnost
  • Če obstaja nevarnost da bo lastnik onemogočil ali otežil odvzem

Tožilec lahko predlaga začasni odvzem tudi po tem ko je že bilo odrejeno začasno zavarovanje. Sodišče določi katero premoženje se začasno odvzame in kje se hrani oz. kdo z njim upravlja.

POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Postopek za začne s tožbo, ki jo vloži tožilec zoper lastnika. Priložiti je treba pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oz. začasnem odvzemu premoženja.

Če je bilo premoženje preneseno na povezane osebe, mora tožilec dokazati, da je bil prenos brezplačen oz. po vrednosti ki ne ustreza dejanski. Če pa gre za ožje družinske člane mora dokazati domnevno brezplačnosti prenosa.

Pravni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se obravnava prednostno. Pripravljalni narok mora biti razpisan v treh mesecih po prejem odgovora na tožbo.

Odvzem premoženja ne vpliva na pravice tretjih oseb ki jih imajo na tem premoženju. Sodišče preveri ali so v postopku udeležene vse tretje osebe, ki so znane in bi sodna odločba vplivala na njihove pravice . Tretje osebe, ki niso znane, sodišče obvesti z oklicem v Uradnem listu in razglasni sodni deski oz. Lahko tudi v drugih medijih. Tretje osebe morajo v treh mesecih podati izjavo o vstopu v pravdo. Če tretja oseba zamudi rok izgubi pravico vstopa v pravdo in pravico v zvezi s premoženjem.

Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja se ne more začeti davčni postopek, postopek izvršbe, stečaj, likvidacija, izbris pravne osebe brez likvidacije ali prenehanje po skrajšanem postopku. Začeti postopki se prekinejo do pravnomočnosti sodbe za odvzem. Do pravnomočnosti se prekine tudi tek zastaralnih rokov. V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu premoženja pa lahko upniki predlagajno Državnemu pravobranilstvu poplačilo iz odvzetega premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenosti vedeli, da je premoženje nezakonitega izvora. Če skupna vrednost teh zahtevkov presega vrednost premoženja, Državno pravobranilstvo ponudi poplačilo v skladu z pravili stečajnega postopka. Če ponudba ni sprejeta se začne postopek stečaja.

Če sodičše ugodi tožilstvu, izda sodbo s katero premoženje postane last Republike Slovenije. Če pa ne ugodi tožilstvu, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti premoženja pred potekom enega meseca, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS-u.

IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Če z zakonom o Odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni drugače določeno, se odločbe izvršujejo skladno z zakonom ki ureja izvršbo in zavarovanje, pristojen za izvršavanje pa je CURS.

Sklep o prepovedi razpolaganja izvršujejo:

  • Razpolaganje s premoženejem ki je vpisano v register : organ ki vodi register
  • Prepoved izpolnitve obveznosti : vročitev sklepa
  • Hramba premičnin : CURS

Pristojnost za hranjenje zavarovanega, začasno odvztega in odvzetega premoženja:

  • Lastniški vrednosti papirji : Agencija za upravljanje kapitalskih naložb
  • Drugo finančno premoženje : Ministrstvo za finance
  • Premičnine : CURS
  • Kmetijska zemljišča, kmetije, gozdovi : Sklad kmetijskih zemljišč
  • Druge nepremičnine : Javni nepremičninski sklad RS

Pristojni organ mora s premoženjem ravnati kot dober gospodar. Če je hramba ali upravljanje povezano s prevelikim stroški, se premoženje lahko tudi proda, uniči ali podari po pridobitvi mnenja lastnika. Odvzeto premoženje se proda.

EVIDENCA

Organ ki je pristojen za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega in začasno odvzetega premoženja vodi evidenco o zavarovanem in začasno odvzetem premoženju. Organ ki je pristojen za upravljanje odvzetega premoženja pa vodi evidenco o odvzetem premoženju. CURS vodi centralno evidenco, podatke pa posreduje državnemu tožilcu.

ODGOVORNOST REPUBLIKE SLOVENIJE

Lastnik, ki mu je bilo premoženje začasno odvzeto oz. Zavarovano in mu ni bilo odvzeto ima pravico do odškodnine in vrnitve premoženja. Ob vrnitvi mu je potrebno vrniti tu plodove in koristi. Če je bilo premoženje med postopkom prodano, se mu mora izročiti kupnina z obrestmi. Odškodninski zahtevek mora biti vložen v treh mesecih od vrnitve premoženja.

IZBRIS PO URADNI DOLŽNOSTI

Razlog za prenehanje podjetja je tudi izbiri po uradni dolžnosti. Po 427. členu ZFPPIPP morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji :

Če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Velja izpodbojna domneva, da je izbrisni razlog podan, če v dveh zaporednih letih družba ni oddala poslovnih poročil AJPES-u zaradi objave. Drugi izpodbojni izbrisni razlog je, če na poslovnem naslovu družba ne sprejema pošte, oz. je na tem naslovu neznana, ali če lastnik objekta ni dal dovoljena za poslovanje na tem naslovu oz. naslov sploh ne obstaja.

Obstaja kak drug izbrisni razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe predvideva drug zakon.

PRISILNA PORAVNAVA

SPLOŠNO

Namen prisilne poravnave je dolžniku, ki je postal insolventen, omogočiti prestrukturiranje, na podlago katerega postane kratkoročno in dolgoročno solventen. Upnikom pa se zagotovi boljše poplačilo kot pa če bi bila na dolžnikom uveden stečajni postopek.

Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj ter jih dati vse informacije potrebne za presojo ali je dolžnik v resnici insolventen in ali bo mogoče doseči namen postopka prisilne poravnave.

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave lahko vloži dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Predlogu je potrebno priložiti :

  • Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika
  • Revizorjevo poročilo v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov
  • Načrt finančnega prestrukturiranja
  • Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, v keterem je dal pritrdilno mnenje
  • Dokaz o plačilu sodne takse za sklep o začetku postopka in začetni predujem

Po začetku stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ni več mogoče predlagati. Prav tako ga ni mogoče predlagati :

  • Pred potekom treh let od izpolnitve vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave
  • Pred potekom dveh let po izdaji sklepa, s katerim je sodišče ustavilo prejšnjo prisilno poravnavo zaradi umika predloga ali pa ker je sodišle presodil, da dolžnik ni insolventen

Posledica prisilne poravnave je zmanjšanje in odložitev dospelosti dolžnikovih obveznosti do upnikov. Je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev in odložitev rokov plačil.

ORGANI POSTOPKA

Postopek prisilne poravnave vodi okrožno sodišče, ki doloži upravitelja prisilne poravnave. Upniki oblikujejo upniški odbor.

UVEDBA IN ZAČETEK

UVEDBA POSTOPKA

Prisilna poravnava se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravneve. Dolžnik sme vse od vložitve pa do konca opravljati redne posle.

Po uvedbi postopka pa dolžnik ne sme :

  • Razpolagati s svojim premoženjem razen v obsegu, potrebnem za opravljanje redne dejavnosti
  • Najemati novih kreditov
  • Dajati poroštev in avalov
  • Opravljati poslov katerih posledica je neenakomerno obravnavanje upnikov

Dolžnik po začetku prisilne poravnave lahko, na podlagi soglasja sodišča, ki ga izda na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odboro :

  • Proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje za svojo redno dejavnost, če je prodaja tega premoženja v načrtu prestrukturiranje
  • Najema posojila in kredite, vendar največ do višine potrebne za zagotavljanje tekoče likvidnosti iz redne dejavnosti.

ZAČETEK POSTOPKA

Postopek prisilne poravnave se prične s sklepom sodišča. Upnike se o začetku postopka obvesti z oklicem. Oklic med drugim vsebuje poziv dolžnikovim upnikom naj v enem mesecu po objavi oklica prijavijo svoje terjatve.

PRAVNE POSLEDICE

Pravne posledice so naslednje :

  • Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi račun insolventnega dolžnika, sme izvesti plačilo samo s soglasjem upravitelja.
  • Proti dolžniku ne more biti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje
  • Nedenarne terjatve upnikov se spremenijo v denarne.
  • Občasne dajatve se spremenijo v enkratne
  • Terjatve upnikov ki jih je mogoče na začetku postopka pobotati, se pobotajo z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami
  • Dolžnik ima pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene pogodbe

PREDLOG PRISILNE PORAVNAVE

Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Dolžnik mora vsem upnikom ponuditi enak delež plačila navadnih terjatev, enake roke za plačilo in enake obresti za

Če je dolžnik kapitalska družba lahko upnikom ponudi da pristanejo na zmanjšanja in odložitev svojih terjatev, ali pa terjatve spremenijo v stvarni vložek.

NAČRT FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA

Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je potrebno priložiti načrt finančnega prestrukturiranja. Vsebovati mora :

  • Opis okoliščin iz katerih izhaja da je dolžnik insolventen
  • Predlog prisilne poravnave
  • Oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil uveden stečajni postopek
  • Opis drugih ukrepov finančnega prestrukturianja, ki jih bo dolžnik izvedel
  • Opis dejstev in okoliščin iz katerih je razvidno, da bo dolžnik sposoben izpolniti obveznosti skladno z prisilno poravnavo

Načrt finančnega prestrukturiranja je opis ukrepovl, ki jih bo dolžnik izvedel da bi odpravil insolventnost. Pregledati ga mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pripraviti poročilo in pozitivno oz. negativno mnenje. Mnenje je pritrdilno, če je dolžnik insolventeni in če obstaja več kot 50% verjetnost, da bo dolžnik postal solventen in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni boljši plačilni pogoji kot uvedba stečaja.

Mnenje pa je negativno, če dolžnik ni insolventen, če izvedba finančnega načrta ne bo privedla do tega da bo upnik solventen, ali pa upniki ne bodo imeli boljših pogojev za poplačilo terjatev kot če bi bil uveden stečajni postopek.

Delodajalec lahko v primeru potrjene prisilne poravnave odpove pogodbe o delu z 30-dnevnim odpovednim rokom, vendar takšnemu številu delavcev, kot je predvideno v programu finančnega prestrukturiranje. Delavci imajo pravico do odpravnine.

PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV

Upniki morajo tudi v postopku prisilne poravnave prijaviti svoje terjatve in sicer v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka. Zamuda tega roka pa ne povzroči prenehanja terjatev, tako kot se to zgodi v stečajnem postopku. Posledica zamude je, da upnik ne more glasovati o prisilni poravnavi. Tudi v postopku prisilne poravnave so terjatve predmet preizkusa in prerekanja.

SPREJETJE PRISILNE PORAVNAVE

O sprejetju prisilne poravneva odločajo upniki z glasovanjem. Glasovalno pravico ima vsak upnik, ki ima priznano terjatev. Ker prisilna poravnava nima učinka do upnikov z izločitveno in ločitveno pravico, ti upniki ne glasujejo. Ločitveni upnik glasuje le, če svojo pertjetve prenese na insolventnega dolžnika, zaradi pretvorbe te terjatve v lastniški delež.

Prisilna poravnva je sprejeta če za sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev znašajo najman 6/10 skupne vstote vseh prioznanih in verjetno izkazanih terjatev.

Upniki, ki so pripravljeni pomagati insolventnemu dolžniku, imajo močnejše glasove. Terjatve upnikov, ki so pripravljeni zamenjati svojo zavarovano terjatev v lastniški delež, se množijo z 3. Če je terjatev nezavarovana, se terjatve množijo z 2. Če je predmet prenosa podrejena terjatev se množi z 0,5. Navadne terjatve se množijo z 1.

Če je prisilna poravnava izglasovana, jo sodišče potrdi s sklepom o potrditve prisilne poravnave. Če pa prisilna poravnava ni izglasovana, se avtomatsko začne stečajni postopek.

Prisilna poravnava učinkuje na vse terjatve upnikov do začetka prisilne poravnave, tudi če niso bile prijavljene. Prisilna poravnava pa ne učinkuje na zavarovane terjatve upnikov, na prednostne terjatev in izločitvene pravice.

Ne učinkuje tudi na terjatve, ki so jih upniki spremenili v lastniške deleže. Pri samostojnem podjetniku prisilna poravnava učinkuje le na terjatve ki izvirajo opravljanja dejavnosti.    

Na podlagi potrjene prisilne poravnave je dolžnik oproščen obveznosti, da plača upnikom znesek nad izglasovanim odstotkom. Plačilni roki pa se odložijo.

RAZVELJAVITEV PRISILNE PORAVNAVE

Če se ugotovi, da insolventni dolžnik lahko plača terjatve upnikov v celotnem znesku, se prisilna poravnava lahko razveljavi. Razveljatiev lahko predlaga vsak upnik na katerega vpliva prisilna poravnava in sicer tako, da vloži tožbo v šestih mesecih po preteku roka za plačilo. Do razveljavitve lahko pride tudi če se dokaže da je do sprejetja prisilne poravnave prišlo na goljufiv način. Tožbo je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi.

STEČAJ

UVOD

Kadar je premoženje družbe manjše od obveznosti družbe in ne zadošča niti za poplačilo upnikov, se uvede stečajni postopek. V tem primeru imetniki deležev nimajo pravice družbo likvidirati, zato da bi si razdelili deleže. Uvede stečajni postopek po določbah Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi. Tako stečajni postopek, kot postopek prisilne poravnave sta postopka zaradi insolventnosti. Stečajni postopek se lahko vodi zoper pravno osebo, možen pa je tudi osebni stečaj in stečaj zapuščine.

STEČAJNI RAZLOG

Stečaj se opravi nad insolventnim dolžnikov. O insolventnosti govorimo, ko dolžnik :

  • V daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnavati svoji zapadlih obveznosti – trajnejša nelikvidnost.
    • Izpodbojna domneva : Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% vseh njegovih obveznosti iz zadnjega letnega poročila pred zapadlostjo teh obveznosti.
    • Neizpodbojna domneva za pravne osebe : Če za več kot tri mesece zamuja :
      • Z izplačilo plač do višine minimalne plače
      • Z plačilo davkov in prispevkov od plač, razen če je bilo plačilo odloženo v skladu z zakonom o davčnem postopku.
  • Postane dolgoročno nelikviden
    • Izpodbojna domneva : Dolžnik je dolgoročno nelikviden če :
      • Je vrednost njegove premoženja manjša od obveznosti
      • Pri kapitalski družbi : Če je izguba tekočega leta, skupaj s prenešenimi izgubami dosegla polovico kapitala in izgube ni možno pokriti v breme prenesenega dobička oz. rezerv.

NAČELA POSTOPKA

Nekatera najpomembnejša načela stečajnega postopka :

  • Načelo subsidiarnosti : Če obstaja verjetnost da bo stečajni dolžnik sam odpravil nelikvidnost se predlog za stečaj začasno odloži.
  • Načelo univerzalnosti : Oblikuje se stečajna masa v katero spada celotno dolžnikovo premoženje, ne glede na lokacijo ali vrsto stvari.
  • Načelo sorazmernosti : Upniki se poplačajo sorazmerno glede na višino terjatev. Izjema so ločitveni in izločitveni upniki.
  • Načelo kritja stroškov : Stečajni postopek se izvede samo če višini premoženja zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
  • Načelo vnovčenja : Premoženje dolžnika se proda tako da se proda in iztirjajo terjatve.
  • Načelo koncentracije : Upnik lahko svoj zahtevek do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku
  • Načelo omejevanja tveganj : V stečajnem postopku je dovoljeno prevzemati samo tista tveganja, ki so nujna za uresničitev interesov upnikov. Poslovnih tveganj, ki so značilne za delujoče podjetje, ni dovoljeno prevzemati.
  • Načelo omejevanje dolžnikovih pravic : Dolžniku se odvzame pravica upravljati in prosto razpolagati s premoženjem. Ta pravica preide na upravitelja.

PRISOJNOST SODIŠČA, UPRAVITELJ, UPNIŠKI ODBOR

Za odločanje o postopkih zaradi insolventnosti (stečajni postopek in postopek prisilne poravnave)  je pristojno okrožno sodišče na območju katerega ima dolžnik sedež. V postopku sodi sodnik posameznik, ki daje navodila upravitelju.

Največji sklop nalog v insolvenem postopku opravi upravitelj. Ta vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka. Funkcijo upravitelja lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in ima dovoljenje ministra za pravosodje. Imeti mora izobrazbo VII. stopnje pravne ali ekonomske smeri in dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja. Opravljen mora imeti izpit za opravljanje funkcije upravitelja ter imeti tri leta delovnih izkušenj.

Upravitelj odgovarja stečajnim upnikom v za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti. Odškodninska odgovornost je omejena do višine petkratnega zneska nagrade, do katerega je upravičen v posameznem postopku, vendar ne manj kot 5 000€. Če pa je ravnal namenoma ali malomarno, ni omejitve višine odškodninske odgovornoti. Upravitelj ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoje delo, o kateri odloča sodišče.

Na zahtevo upnikov se lahko oblikuje upniški odbor z namenom da se zavarujejo koristi upnikov v stečajnem postopku. Upniški odbor odloča o mnenjih in soglasjih, obravnava poročila, ki ji predloži upravitelj.

STEČAJNI POSTOPEK

ZAČETEK POSTOPKA STEČAJA

Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolnik ali osebno odgovorni družbenik.

Upnik mora izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilno terjatve za več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko predlaga tudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatev delavcev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja z njihovim plačilom več kot dva meseca.

Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za stečaj položiti predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Predujem je enak :

  • Znesku objav sporočil v stečajnem postopku
  • Znesku najnižjega nadomestila upravitelja
  • Pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

O predlogu odloča sodišče, ki mora sklep o začetku stečajnega postopka izdati v treh dneh.

Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki mora med drugim pozvati upnike, da v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku. Rok je prekluziven, kar pomeni, da če terjatev ni pravočasno prijavljena, terjatev preneha.

PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV

Prijavljene terjatve do stečajnega dolžnika so lahko sporne iz različnih razlogov ali pa sploh več ne obstajajo. Če bi se takšne terjatve poplačale, bi bili ostali upniki oškodovani, zato je predviden postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku.

Terjatve je treba prijaviti v treh mesecih od oklica. Če je rok zamujen, terjatev preneha. Prijavljena terjatev mora vsebovati : določen znesek za priznanje terjatve, opis dejstev iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter dokaze. Prijavi se glavnica, kapitalizirani znesek morebitnih obresti obračunanih od dospelosti do začetka postopka stečaja in stroške, ki so nastali v povezavi s terjatvijo.

V treh mesecih od oklica je potrebno prijaviti tudi ločitvene in izločitvene pravice. Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice, ločitvena pravica preneha. Če pa upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, pravica ne preneha. Će upravitlej proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ima upnik pravico do denarnega nadomestila. Nima pa pravice zahtevati povračilo škode.

Stečajni upravitelj se mora v roku enega meseca po preteku roka za prijavo terjatev o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi izreči, ali jo priznava, ali jo prereka. To stori tako, da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. V seznamu mora biti za vsako terjatev dana izjava upravitelja ali jo priznava ali prereka.

Tudi vsak upnik v stečajnem postopku lahko prereka terjatev drugih upnikov. Ugovor mora vložiti v enem mesecu po objavi seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi ugovorov upravitelj dopolni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi. Ugovor je možen tudi proti dopolnjenem seznamu in sicer če upravitelj ugovora proti prvemu seznamu ni upošteval, če seznam ne vsebuje upnikovega ugovora, če so podatki v ugovoru napačni.

O preizkusu terjatev odloči sodišče. Upnik katerega terjatev je bila preklicana, mora v enem mesecu vložiti tožbo za ugotovitev obstoja terjatve.

PRAVNE POSLEDICE

Z dnem ko je oklic o začetku stečajnega postopka objavljen nastopijo naslednje pravne posledice :

  • Z dnem uvedbe stečaja se oblikuje stečajna masa. To je premoženje dolžnika, ki se unovči za poplačilo dolgov in kritje stroškov postopka. V stečajno maso spada vse premoženje, razen tistega ki je predmet ločitvene pravice.
  • Prenehanje pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje in vodenje poslov. Ta pooblastila preidejo na stečajnige upravitelja.
  • Prenehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postoka.
  • Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti izplačan, lahko zahteva da se mu vrne blago, ki je bilo na poti do dolžika in ga dolžnik še ni prevzel
  • Prenehajo veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkov stečajnega postopka
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka in sicere z enomesečnim odpovednim rokom
  • Zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
  • Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se pretvori v denarno terjatev.
  • Terjatev upnikov, katerih predmet so občasne dajatve, se pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
  • Terjatve upnikov, ki so izražene v tuji valuti, se pretvorijo v evre.
  • Obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti se spremeni tako, da od začetka postopka tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
  • Zastaranje terjatev se pretrga s prijavo terjatev v stečajni postopek.
  • Medsebojen terjatev in obveznosti stečajnega upnika in dolžnika se pobotajo.
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
  • Nastane pravica do izpodbijanja pravnih poslov in dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do uvedbe stečajnega postopka.
  • Preneha ločitvena pravica , ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku v obdobju od zadnjih dveh msecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
  • Razveljavijo se serijski vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih je izdal dolžnik
  • Stečajni upravitelj lahko odpove delovna razmerja zaposlenim s 15-dnevnim odpovednim rokom. Delavci imajo pravico do odpravnine. Če je stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba, imajo delavci prednostno pravico do zaposlitve.
  • Stečajni postopek učinkuje na druge sodne postopke, ki so v teku in sicer na pravdni, zemljiško-knjižni in izvršilni postopek. Tako po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Postopki izvršbe in zavarovanja začeti pred začetkom stečaja pa so prekinjeni. Nadaljujejo se lahko na podlagi sklepa stečajnega sodišča.

DOKONČANJE NUJNIH POSLOV IN NADALJEVANJE POSLOVANJA

Po začetku stečajnega postopka se lahko sklepajo le tisti pravni posli in dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčevanje stečajne mase. Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja in sicer na predlog upravitelja in soglasjem upniškega odbora. Nadaljne poslovanje se dovoli predvsem zato:

  • Ker je tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
  • Končanje je nujno, da se prepreči zmanjševanje stečajne mase
  • Če se zaradi končanja ne zavleče unovčevanje stečajne mase in ne krši načelo omejevanja tveganj.

UPRAVLJANJE TER UNOVČEVANJE DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA IN POPLAČILO UPNIKOV

Upravljanje stečajne mase pomeni oddajenje premožanja stečajnega dolžnika v najem in nalaganje njegovega dobroimetja. Upravitelj mora imeti soglasje sodišča. Premoženje se lahko da v najem le če se s tem na zavleče stečajni postopek. Pogodba je lahko sklenjena le za določen čas in ne več kot za eno leto. Dobroimetje dolžnika je možna naložiti samo v dolžniške vrednostne papirje katerih izdajatelj je RS ali ECB, BS ali centralna banka članice EU ali bančne denarne depozite banka v RS oz. EU

Unovčevanje stečajne mase pa je prodaja premoženja stečajnega dolžnika in izterjava njegovih terjatev. Unovčevanje se začne po pripravi otvoritvenega pročila in poteka v rokih določenih v načrtu poteka stečajnega postopka. Načrt določi na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora.

Pogodba o prodaji premoženja se lahko sklene le na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Če pa je bil tak način prodaje neuspešen, se lahko pogodba sklene tudi na podlagi pogajanja s kupcem, ki je dal nezavezujočo ponudbo.

Pred prodaji mora upravitelj pridobiti oceno vrednosti za vsak del premoženja stečajnega dolžnika. Oceno mora dati pooblaščen ocenjevalec vrednosti, izdelaba pa mora biti na podlagi tržne vredsnosti in likvidacijske vrednosti.

Če je predmet ocene poslovna enota, mora pooblaščeni ocenjevalec vredsnoti izdelati oceno vrednosti za vsako stvar ki je vključeno v premoženje in oceno vrednosti celotne poslovne enote ob predpostavki delujočega podjetja.

Izklicno ali izhodiščno vrednosti določi sodišče na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Pri prvem sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti nižja od polovice ocenjene vrednosti. Če je bila prva prodaja neuspešna, lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji določi nižjo izklicno ceno, vendar ob soglasju upniškega odbora.

Premoženje se ne sme prodati :

  • Osebi ki je zadnji dve leti pred uvedbo stečaja opravljala funkcijo člana poslovodstva, organa nadzora ali prokurista pri dolžniku
  • Upraviteljem ali sodnikov v stečajnem postopku
  • Družbeniku katerega delež v kapitalu je višji od 10%
  • Osebi, ki ima z osebami iz prejšnjih točk položaj ožje povezane osebe.
  • Pravni osebi, v kateri imajo osebe iz prejšnjih točk, več kot 50% delež

Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvni pogodbe. Upravitelj ne odgovarja za stvarne napake premoženje ki se prodaja. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče soglasja ne da.

Preden se začnejo poplačevati upniki se iz stečajne mase izloči znesek potreben za poplačilo stroškov stečajneg postopka. Prestala stečjana mase se imeju razdelitvena masa. Deli se na splošno in posebno. Terjatve se poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno njihovi višini. Sredstva ki morebiti ostanejo po poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oz. družbenikom v sorazmerju z deleži, če ni v družbeni pogodbi ali statutu določeno drugače.

Iz splošne razdelitvene mase se najprej poplačajo prednostne terjatve, nato navadne in na koncu še podrejene.

Prednostne terjatve so nezavarovane terjatve

  • Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece
  • Odškodnine za poškodbe povezane z delom in poklicne bolezni
  • Naizplačane odpravnine
  • Plače in nadomestila plač delavcem
  • Odpravnine delavcem ki jih je upravitelj odpovela pogodbno o delu
  • Davki in prispevki od plač in sicer v zadnjem letu pred začetkomv uvedbe stečajnega postopka

Iz posebne razdelitvene mase se poplačajo terjatve zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, če sta bila terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni.

Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča za stroške stečajnega postopka, lahko sodišče odloči, da se stečajni postopek konča brez razdelitve.

Če se po koncu stečajnega postopka najde še kak del dolžnikovega premoženja se lahko na predlog upnika ali družbenika nad njim opravi stečajni postopek.

IZLOČITVENE, LOČITVENE IN IZPODBOJNE PRAVICE UPNIKOV

Vsa sredstva stečajnega dolžnika tvorijo stečajno maso. S tem pa so lahko prizadete pravice posameznega stečajnega upnika, ki je ime pri dolžniku sredstva, ki so njegova last oz ima na sredstvu zastavno pravico.  V takih primerih se upniku prizna izločitvena oz. ločitvena pravica. Določeni postopki stečajnega dolžnika pred začetkom stečaja, pa se lahko izpodbijejo.

IZLOČITVENE PRAVICE

Izločitveno pravico ima upnik, ki ima lastninsko pravico na stvari v stečajni masi. Nastane lahko tudi na podlagi pridržka lastninske pravice, če je pridržek dogovorjen v pogodbi ali na podlagi drugih pravnih poslov, kot je npr. najemna pogodba, leasing.

Izločitveni upnik ne sodeluje v stečajnem postopku ampak zahteva da se njegova stvar iz stečajne mase izloči.

LOČITVENE PRAVICE

Ločitvena pravica nastane na podlagi pogodbe ali zastavne pogodbe. Ločitvena pravica se lahko pridobi tudi na podlagi drugih pravnih poslov, npr. pridržne pravice. Zastavni upnik se lahko poplača mimo ostalih upnikov iz predmeta zastave. Ločitvene pravice prenehajo veljati, če so bile pridobljene z izvršbo ali zavarovanjem v zadnjih dveh mesecih pred začetkom stečaja. Premoženje na katerem obstajajo ločitvene pravice tvori posebno razdelitveno maso. Če se stečajni upniki ne morejo poplačati iz te posebne stečajne mase imajo ločitveni upniki pravico uveljavljati neplačani del kot navadni stečajni upniki. Če pa je nastal presežek pri prodaji posebne stečajne mase, gre ta v splošno razdelitveno maso.

IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ

Pravna dejanja stečajnega dolžnika opravljena v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, se lahko izpodbijajo s tožbo. če je posledica teh dejanj neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov ali s temu dejanji posamezni upnik pridobiva ugodnosti.

Pravno dejanje stečajnega upnika je izpodbojno če :

  • Gre za zmanjševanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da drugi upniki prejmejo manjše poplačilo terjatev
  • Je oseba, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve. Ta pogoj pa je izpolnjen, če
    • Je bilo dejanja opravljeno zaradi izpolnitve stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika
    • Če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika
    • Če je bilo dejanje opravljeno pred pričetkov prisilne poravnave v nasprotju z 151. členom.

Dodatni pogoj za izpodbijanje je tudi, da je stranka v korist katere je dejanje opravljeno vedela ali pa bi morala vedeti v kakšnem finančnem stanju je dolžnik.

Izpodbojni zahtevek zahteva razveljavitev učinkov pravnega dejanja stečajnega dolžnika in osebe, ki ima od tega korist. Uveljavlja ga lahko upravitelj ali pa tudi vsak upnik, ki je svojo terjatev pravočasno prijavil. Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečaja.

ZAKLJUČEK STEČAJA

Upravitelj mora po končani razdelitvi pripraviti končno poročilo. Na podlagi poročila in mnenja upniškega odbora sodišče izda sklep o zaključku končanju postopka in sicer sodišče sklene da se stečajni postopek ustavi in razreši upravitelja. Stečajni dolžnik se izbriše iz sodnega registra in preneha kot pravna oseba.

PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

Izbris družbe se opravi brez likvidacijskega postopka. Pri tem postopku se predpostavlja, da družba nima upnikov oz. nerešenih pravnih vprašanj s poslovnimi partnerji in delavci.

ZAČETEK POSTOPKA

Skrajšani postopek se začne z vložitvijo predloga pri sodišču, da izbriše družbo iz registra brez postopka likvidacije. Sklep o prenehanju po skrajšanem postopku sprejme skupščina delničarjev oz. družbenikov. Sklep mora obvezno vsebovati navedbo da gre za prenehanje po skrajšanem postopku in navedbo vseh družbenikov in njihovih naslovov, ter predlog o delitvi premoženja.

Delničarji oz. družbeniki morajo sodišču predložiti tudi pri notarju overjeno izjavo, da je družba poravnala vse svoje obveznosti, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzamejo plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe.

OBJAVA SKLEPA

Sklep o prenehanju je potrebno objaviti. Objava ima pomen javnega poziva upnikom, ki lahko v 15-dneh od objave sklepa vložijo ugovor proti sklepu o prenehanju

SKLEP SODIŠČA

Če ugovor zoper sklep o prenehanju ni vložen, sodišče sprejme sklep o izbrisu družbe iz registra. Če pa je ugovor vložen, sodišče odloča o njegovi utemeljenosti in če ugotovi da je utemeljen, ker bi bili oškodovani upniki, delavci, državni organi, razveljavi sklep o prenehanju. O tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije.

IZBRIS IZ REGISTRA

Po izteku roka za ugovor, ali je bil ta zavrnjen, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra.

Izbrisana družba se nadomesti z imeni vseh družbenikov, ki so prevzeli dolgove družbe in za eno leto stopijo na njeno mesto glede morebitnih obveznosti.

ODGOVORNOST DRUŽBENIKOV

Upniki lahko uveljavljajo svoje terjatve še eno leto po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

LIKVIDACIJSKI POSTOPEK

Razlikujemo redno in prisilno likvidacijo. Pri redni likvidaciji družba preneha, ko sklep o prenehanju sprejmejo družbeniki. Pri prisilni likvidaciji pa sklep o prenehanju sprejme sodišče, če so podani zakonski razlogi, in sicer, če poslovodstvo ne deluje eno leto, če osnovni kapital pade pod zakonsko določenega oz. če se ugotovi ničnosti kapitalske družbe. Prostovoljno likvidacijo ureja ZGD-1, prisilno pa ZPPSI. Redna in prisilna likvidacija pa ni enaka prenehanju družbe po skrajšanem postopku urejenem v ZGD-1, pri katerem se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali vse obveznosti družbe.

ZAČETEK POSTOPKA

Hkrati s sklepom o prenehanju družbe se sprejme tudi sklep o začetku postopka likvidacije. Za sprejem sklepa je pristijna skupščina delničarjev oz. družbenikov. Sklep se vpiše v sodni register in mora vsebovati podatke o likvidacijskem upravitelju ter rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika. Rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa. Od objave sklepa dalje mora družba v svojem imenu navajati “v likvidaciji”

LIKVIDACIJSKI UPRAVITELJ

Postopek likvidaciji vodi likvidacijski upravitelj. Praviloma je član dotedanjega poslovodstva, ni pa nujno.

Temeljne naloge likvidacijskega upravitelja so :

  • Zastopanje in predstavljanje družbe
  • Sestava začetne likvidacijske bilance
  • Dokončanje začetih pravnih poslov
  • Poplačilo terjatev upnikov
  • Poziv upnikom za prijavo terjatev
  • Izterjava terjatev družbe
  • Vnovčevanje likvidacijske masa
  • Sestava poročila o poteku likvidacijskega postopka in predlog razdelitve premoženje
  • Vložitev predloga za izbris iz sodnega registra

Likvidacijski upravitelja lahko sklepa nove posle le z dovoljenjem organa ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če se ugotovi da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, se likvidacijski postopek ustavi in začne stečajni postopek.

Plačilo za delo likvidacijskega upravitelja se določi s sklepom skupščine. Izplača se iz premoženja družbe po poplačilu vseh dolgov in pred razdelitvijo premoženja med družbenike.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Za škodo povzročeno upnikom je likvidacijski upravitelj do višine petkratne nagarade za svoje delo. Če ta znesek ne zadošča, so upnikom odgovorni solidarno vsi družbeniki do višine izplačanih deležev. Pogoj za priznanje škode je pravočasno prijavljena terjatev.

Za škodo povzročeno družbenikom, pa je likvidacijski upravitelj odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja zastara v enem letu od izbrisa družbe iz registra.

RAZDELITEV PREMOŽENJA

Premoženje mora biti razdeljeno v 30-ih dneh od sklepa o razdelitvi. Premoženje se razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži in ob izpolnjenih pogojih :

  • Poplačane so vse obveznosti družbe
  • Sprejet je sklep o razdelitvi premoženja zoper katerega ni vložena izpodbojna tožba
  • Delničarji so v likvidacijsko maso vplačali še ne vplačane deleže
  • Je minilo najmanj 6 mesecev od javne objave sklepa o likvidaciji

Po končani razdelitvi likvidacijski upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka, sklep skupščine o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi in predlaga izbris iz registra.

HRAMBA POSLOVNIH KNJIG

Poslovna dokumetacija mora bi shranjena pri enem od družbenikov, ki ga določi likvidacijski upravitelj ali pri organizacijio določeni z zakonom. Upniki in delničarji imajo pravico do vpogleda še tri leta po končanem postopku likvidacije. Kje se hrani dokumentacija mora biti navedeno v registru.

FINANČNO POSLOVANJE, INSOLVENČNI POSTOPKI, PRISILNO PRENEHANJE, STEČAJ, PRISILNA PORAVNAVA

Splošne določbe

Vsebina zakona

Vsebina zakona, prenos in izvajanje predpisov EU

Opredelitev pojmov in kratic

Namen opredelitve pojmov, kratice drugih zakonov, postopki zaradi insolvetnosti, postopka prisilnega prenehanja, pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik, poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe, družbenik, pravila pravne osebe in delež, premoženje, obveznosti in kapital, kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja, pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, finančno poslovanje, insolventnost, finančno prestrukturiranje, insolventni dolžnik, identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ožje povezana oseba, ločitvena pravica; ločitveni upnik, nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev, finančna in poslovna terjatev, prednostne, podrejene in navadne terjatve, izločitvena pravica; izločitveni upnik, vodilna in predpisana obrestna mera, dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi, druga kvalificirana pogodba, pooblaščeni ocenjevalec,
agencija

Finančno poslovanje družb in drugih pravnih oseb

Temeljna pravila o finančnem poslovanju

Uporaba 2. poglavja, temeljne obveznosti poslovodstva, temeljne obveznosti članov nadzornega sveta, upravljanje tveganj, upravljanje likvidnostnega tveganja, spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti

Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti

Splošna pravila o obveznostih

Uporaba oddelka 2.2, obveznost enakega obravnavanja upnikov, poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, sklic skupščine, vpis in vplačilo novih delnic, obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka

Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi

Obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave, obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave, računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave

Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov

odškodninska odgovornost članov poslovodstva, odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta, omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti, taksna oprostitev

 Postopek preventivnega prestrukturiranja

Temeljna pravila postopka preventivnega prestrukturiranja

dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti, namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju, razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja

Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja

upravičeni predlagatelj, procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja, predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek

Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja

nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja, vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev

Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja

pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba, zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti

Skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti

Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti

uporaba 3. poglavja, načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, načelo hitrosti postopka, obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti, sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe, predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti, razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti

Pristojnost in sestava sodišča

stvarna pristojnost sodišča, krajevna pristojnost sodišča, sestava sodišča

Stranke postopka

predlagatelj postopka, stranke predhodnega postopka, stranke glavnega postopka

Upnik kot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev

Pridobitev in prenehanje procesne legitimacije upnika

pridobitev procesne legitimacije upnika, prenehanje procesne legitimacije upnika

Prijava in preizkus terjatev

rok za prijavo terjatve, vsebina prijave terjatve, izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev, ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ugovor o prerekanju terjatve, ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve, dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, priznana in prerekana terjatev, verjetno izkazana terjatev, sklep o preizkusu terjatev, končni seznam preizkušenih terjatev, poznejši preizkus terjatev, posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev

Delež glasovalnih pravic upnika

terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic, osnova za izračun deleža glasovalnih pravic, procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem

Upniški odbor

upniški odbor kot organ upnikov, oblikovanje upniškega odbora, člani upniškega odbora, število članov upniškega odbora, imenovanje članov upniškega odbora, razrešitev imenovanih članov upniškega odbora, zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku, volitve članov upniškega odbora, sklep o izvolitvi upniškega odbora, prenehanje položaja člana upniškega odbora, razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve, pristojnosti upniškega odbora, postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora, postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru, odločanje upniškega odbora, predsednik upniškega odbora, zastopanje člana upniškega odbora, udeležba na sejah upniškega odbora, sklic seje upniškega odbora, mesto zasedanja upniškega odbora, potek seje upniškega odbora, dopisna seja upniškega odbora

Upravitelj

Temeljna pravila o upravitelju

položaj in pristojnosti upravitelja, obveznosti upravitelja, redna poročila upravitelja, izredna poročila upravitelja, navodila sodišča upravitelju, odškodninska odgovornost upravitelja, nagrada upravitelja, odmera in plačilo nagrade upravitelja, stroški upravitelja

Nadzor nad upravitelji

pristojnost za nadzor nad upravitelji, komisija, dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, seznam upraviteljev, izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja, začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah, vodenje seznama upraviteljev, predpisi o upraviteljih

Imenovanje in razrešitev upravitelja

pogoji za imenovanje za upravitelja, postopek imenovanja upravitelja, položaj upravitelja, razlogi za razrešitev upravitelja, odločanje o razrešitvi upravitelja, razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov, pravne posledice razrešitve upravitelja

Zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev

zbornica upraviteljev, pristojnosti in naloge zbornice, način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji, nadzor nad zbornico, položaj člana zbornice, organi zbornice, statut in drugi splošni akti zbornice, disciplinska odgovornost upraviteljev, disciplinski ukrepi, disciplinska evidenca, organi disciplinskega postopka, uvedba disciplinskega postopka, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje, zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa,

Druga pravila postopka

podrejena uporaba pravil pravdnega postopka, spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti, vročitve, odločbe, pritožba proti sklepu, procesna legitimacija za vložitev pritožbe, rok za pritožbo, odločanje o pritožbi, ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov, stroški upnika

Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja

uporaba oddelka 3.8, nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja, vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja

Vpisi pravnih dejstev v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti v sodni ali poslovni register

register, v katerem se opravi vpis, odločanje o vpisu v register

4. Postopek prisilne poravnave

Temeljna pravila postopka prisilne poravnave

dolžnik v postopku prisilne poravnave, namen postopka prisilne poravnave, razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika, vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave

Predhodni postopek prisilne poravnave

Predlog za začetek postopka prisilne poravnave

upravičeni predlagatelj, procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave, predlog za začetek postopka prisilne poravnave, poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev, alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, načrt finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave, umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave

nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave, omejitev dolžnikovih poslov, omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

Odločanje o začetku postopka prisilne poravnave

odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, oklic o začetku postopka prisilne poravnave, posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave

Splošna pravila o pravnih posledicah začetka postopka prisilne poravnave

nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave, dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa, ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave za terjatve upnikov

terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave, pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, pretvorba občasnih dajatvenih terjatev, pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti, pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave, posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb

Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe

izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe

Glavni postopek prisilne poravnave

Razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika

redna poročila insolventnega dolžnika, druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika, mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika, nadzor upravitelja

Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave

razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja, postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave, izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, odločanje o ugovoru

Sprememba načrta finančnega prestrukturiranja

vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje

Posebna pravila o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja

uporaba pododdelka 4.4.4, smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo, uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala, sklic skupščine, terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic, objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic, izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic, postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic, poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic, pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic, vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register, posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic, posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

Odločanje o prisilni poravnavi

odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave, izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba, odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta, sklep o potrditvi prisilne poravnave, vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave, terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave

Pravni učinki potrjene prisilne poravnave

terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava, učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve, učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala, učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove, nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov, odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave, učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku

Razveljavitev potrjene prisilne poravnave

izpodbijanje potrjene prisilne poravnave, odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave, delno izpobijanje potrjene prisilne poravnave

Postopek poenostavljene prisilne poravnave

dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave, uporaba pravil o prisilni poravnavi, procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev, večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave

Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo

Skupna posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo

uporaba oddelka 4.8, prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike

Posebna pravila o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave

upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave, naknadni predlog prisilne poravnave, dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila

Posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja

predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo,

Posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev ter vrednosti zavarovanja

posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev, preizkus ocene vrednosti zavarovanja

Posebna pravila o potrditvi prisilne poravnave in učinkih pravnomočno potrjene prisilne poravnave

potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev, potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo.

Ponovna prisilna poravnava po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave

predlog za ponovno prisilno poravnavo, posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo

Stečajni postopki

Temeljna pravila o stečajnih postopkih

uporaba 5. poglavja, stečajni dolžnik, stečajna masa, splošna in posebna stečajna masa, razdelitvena masa, načelo koncentracije, načelo omejevanja tveganj, vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom

Odločanje o začetku stečajnega postopka

splošno pravilo, upravičeni predlagatelj, predlog za začetek stečajnega postopka, predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in dopolnitev nepopolnega predloga, postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka, začasna odredba proti stečajnemu dolžniku, rok za odločitev o začetku stečajnega postopka, sklep o začetku stečajnega postopka, oklic o začetku stečajnega postopka

Pravne posledice začetka stečajnega postopka

Splošna pravila o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka

nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka, prenos pooblastil na upravitelja, prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa, prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb, odpoved najemnih in zakupnih pogodb, zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika, zasledovalna pravica, vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih

Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov

terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka, pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, pretvorba občasnih dajatvenih terjatev, pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti, obrestovanje terjatev, pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila, pretrganje zastaranja terjatev, terjatve, povezane z odložnim pogojem, terjatve, povezane z razveznim pogojem, pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka, pobot pogojnih terjatev, prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi po začetku stečajnega postopka, prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka, posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb

Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe

izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika

obdobje izpodbojnosti, prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava, izpodbojna pravna dejanja, domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje, pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati, izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov, vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka, rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka, pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka

Pravne posledice začetka stečajnega postopka za ločitvene in izločitvene pravice

splošno pravilo, ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka, posebna pravila za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe, na tek katerega ne vpliva začetek stečajnega postopka, posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno

Pravne posledice začetka stečajnega postopka za vrednostne papirje, ki jih je izdal stečajni dolžnik

razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev, terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih

Posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave

uporaba pododdelka 5.3.7, posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka, posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov, posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev

Prevzem poslov, poslovne knjige in računovodski izkazi insolventnega dolžnika ter poročila upravitelja

uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih, računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca, predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, pomoč policije, otvoritveno poročilo upravitelja, vsebina rednega poročila upravitelja

Posebna pravila o prijavi terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic

terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku, prijava nezavarovane terjatve, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko, prijava izločitvenih pravic

Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic

ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve, ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic, pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica, uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana, uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice, izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu, smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek, posebna pravila za nekatere upravne postopke, posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba

Končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika

splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku, končanje nujnih poslov, pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika, ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika

Upravljanje in unovčenje stečajne mase

Splošna pravila o upravljanju in unovčenju stečajne mase

unovčenje stečajne mase, načrt poteka stečajnega postopka, upravljanje stečajne mase, oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup, nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika

Prodaja premoženja stečajnega dolžnika

uporaba pododdelka 5.8.2, priprave za prodajo, ocena vrednosti premoženja, zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje, način prodaje, začetek prodaje, sklep o prodaji, izklicna ali izhodiščna cena, varščina, javna dražba, vabilo k dajanju ponudb, drugi pogoji prodaje, osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe, ara, rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, izključitev odgovornosti za stvarne napake, soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca, vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota, pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika, posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, posebna pravila o prodaji določenega premoženja, posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice,

Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika

uporaba pododdelka 5.8.3, osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka, posebna pravila o stečajni masi, posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov

Plačila v breme stečajne mase

Splošno pravilo o plačilih v breme stečajne mase

sklep sodišča kot pogoj za plačilo

Plačilo stroškov stečajnega postopka

stroški stečajnega postopka, vrste stroškov stečajnega postopka, predračun stroškov stečajnega postopka, sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka

Razdelitev splošne razdelitvene mase

terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase, vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase, prednostna in splošna razdelitev, prva in poznejše razdelitve, terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase, načrt prve razdelitve, ugovor proti načrtu prve razdelitve, sklep o prvi razdelitvi, pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi, končni načrt prve razdelitve, roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve, poznejša razdelitev

Razdelitev posebne razdelitvene mase

uporaba pododdelka 5.9.4, terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso

Končna razdelitev

končna razdelitev, prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti

Končanje stečajnega postopka

končno poročilo upravitelja, sklep o končanju stečajnega postopka, izbris stečajnega dolžnika iz registra, končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, pozneje najdeno premoženje

Postopek osebnega stečaja

Splošna pravila postopka osebnega stečaja

fizična oseba kot stečajni dolžnik, namen postopka osebnega stečaja, uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo, vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču, ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja, stranke glavnega postopka osebnega stečaja, omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, fiduciarni denarni račun upravitelja, posebna pravila o stečajni masi, pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila za prednostne terjatve, posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika, posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika, izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih, posebna pravila o prodaji premoženja, sklep o končanju postopka osebnega stečaja

Odpust obveznosti stečajnega dolžnika

uporaba pododdelka 5.11.2, predlog za odpust obveznosti, ovire za odpust obveznosti, začetek postopka odpusta obveznosti, dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem, dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem, razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti, roki za ugovor proti odpustu obveznosti, postopek ugovora proti odpustu obveznosti, odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti, sklep o odpustu obveznosti, terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti, pravni učinki odpusta obveznosti, končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti, izpodbijanje odpusta obveznosti, odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti, evidenca sklepov o odpustu obveznosti

Postopek stečaja zapuščine

zapuščina kot stečajni dolžnik, namen postopka stečaja zapuščine, uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja, stranke glavnega postopka stečaja zapuščine, obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev, zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev, posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev, posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev, posebna pravila o stečajni masi

Postopek prisilne likvidacije

uporaba 6. poglavja, odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije, uporaba pravil za prisilno likvidacijo, stranke postopka prisilne likvidacije, posebna pravila, če je pravna oseba insolventna,

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije

Splošne določbe

uporaba 7. poglavja, pristojnost sodišča, sestava registrskega sodišča

Izbrisni razlog

izbrisni razlog, obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga

Postopek izbrisa

uporaba pravil o postopku, objave in vročitve, odločanje o začetku postopka izbrisa, udeleženci postopka izbrisa, upravičeni predlagatelj, sklep o začetku postopka izbrisa, razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, sklep o ustavitvi postopka izbrisa, sklep o obstoju izbrisnega razloga, izbris pravne osebe iz sodnega registra

Pravne posledice izbrisa

prenehanje pravne osebe, učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev, najdeno premoženje izbrisane pravne osebe, postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe, premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku

Postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom

Splošna pravila o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom

tuja država in država članica, domači in tuji postopek zaradi insolventnosti, osebe po državni pripadnosti, država, v kateri je premoženje, uporaba 8. poglavja, pristojnost domačega sodišča, upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi, izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije, razlaga pravil, določenih v 8. poglavju

Dostop tujih upraviteljev in upnikov do domačih sodišč

upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča, upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti, sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti, položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti, obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka

Priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti in začasni ukrepi

uporaba pravil o postopku, zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti, domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, obveščanje sodišča o novih informacijah, začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti, pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo, ne da bi o njih odločalo sodišče, pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče, varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti, procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika, intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik

Sodelovanje s tujimi sodišči in tujimi upravitelji

sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji, sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji, oblike sodelovanja, jezik sodelovanja

Vzporedni postopki zaradi insolventnosti

začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti, usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti, domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti

Pravo, ki se uporabi za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti

splošno pravilo, pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina, pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register, pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge, pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu, pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi

Posebna pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice

uporaba oddelka 8.7, neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice, domači pomožni postopek zaradi insolventnosti, posebna pravila o pravu, ki se uporabi

Kazenske določbe

prekrški upravitelja, prekrški drugih oseb pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, prekrški drugih oseb v postopku prisilne poravnave, prekrški drugih oseb v stečajnem postopku, prekrškovni organ

UTRDITEV OBVEZNOSTI

SPLOŠNO O UTRDITVI OBVEZNOSTI

Cilj vsakega pogodbenega razmerja je izpolnitev obveznosti. Da bi se obveznosti pravilno izpolnile, obstajajo posebni pravni instrumenti, s katerimi se obveznost utrdi. Nekatere vrste utrditve obveznosti se uporabljajo le na podlagi sporazuma, nekatere so določene že v pravnih predpisih.

Sredstva za utrditev obveznosti se delijo :

  • OSEBNA ZAVAROVANJA : poroštvo, bančna garancija
  • STVARNA ZAVAROVANJA : zastavna pravica, pridržna pravica, stvarno breme, zemljiški dolg, pridržek lastninske pravice
  • PLAČILNI MEHANIZMI : menica, ček, dokumentarni akreditiv
  • DOLOČENE POGODBENE OBLIKE : ara, penali, zamudne obresti, pogodbena kazen
  • FIDUCIARNI PRAVNI POSLI : prenos lastninske pravice, odstop terjatve v zavarovanje, podaljšan pridržek lastninke pravice

ZASTAVNA PRAVICA

Zastavna pravice je stvarna pravica na tuji stvari. Hipoteka je zelo priljubljen instrument za utrditev obveznosti, ki pa je relativno drag. Zato se čezdalje bolj uveljavljal zastavna pravica na premičnih stvareh, t.i, neposestna zastavna pravica.

HIPOTEKA

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki.

ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. 

ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH

Zastavna pravica na vrednostnih papirjih je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.

PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE

Uporablja se pri prodaji premičnih stvari. Prodajalec ostane lastnik stvari do plačila. Overitev podpisa kupca na pogodbi je pogoj za učinkovitost v stečaju ali izvršbi.Posebne oblike so podaljšan pridržek, pridržek s klavzulo o predelavi. Pozor : premičnina postane z vgradnjo v nepremičnino sestavina nepremičnine.

RETENZIJSKA (PRIDRŽNA) PRAVICA

Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati do plačila terjatve. V stečaju je lahko terjatev tudi nezapadla.

Pridržna pravica je do neke mere podobna zastavni pravici. Pridržna pravica obstaja na podlagi predpisa, zastavna pravica pa na podlagi pogodbe. Če pridržni upravičenec izgubi stvar iz posesti, nima več prdržne pravice, medtem ko zastavni upnik lahko zahteva vrnitev stvari v njegovo posest.

Pridržati je mogoče samo stvar in vrednostne papirje, ne pa terjatve in druge pravice.

Pridržna pravice ni, če stvar ni v več v dolžnikovi posesti proti njegovi volji, ali če so bile izročene upniku v hrambo oz. na posodo. Pridržne pravica tudi ni mogoče na osebnih dokumentih ali drugih listinah.

Do poplačila upnik pride na enak način kot zastavni upnik. Predhodno je potrebno obvestiti dolžnika o nameravani prodaji.

STVARNO BREME

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

ZEMLJIŠKI DOLG

Zemljiški dolg je pravica stvarnega prava, katere vsebina je zahtevati poplačilo denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. 

POROŠTVO

Porok se zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če je ta ne bo izpolnil. Taka oblika poroštva se imenuje navadno ali subsidiarno poroštvo. Upnik sme zahtevati izpolnitev šele takrat, če jo glavni dolžnik ne izpolni v roku.

Če pa se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnika. Upnik lahko zahteva izpolnitev od glavnega dolžnika ali pa od poroka. V tem primeru gre za solidarno poroštvo. Poroštvo iz gospodarske pogodbe je solidarno, če ni drugače dogovorjeno.

Poroštvena pogodba mora biti v pisni obliki, sicer poroka ne zavezuje.

Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost. V kolikor je obveznost ugasnila, zastarana ali neveljavna, ugasne, preneha oz. je zastarano tudi poroštvo.

Porokova obveznost ne more biti večja kot je obveznost glavnega dolžnika, lahko pa porok prevzame le del obveznosti.

Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi (subrogacija). Porok lahko od glavnega dolžnika zahteva, da mu povrne vse kar je zanj plačal vključno z obrestmi od dneva plačila.

BANČNA GARANCIJA

Banka prevzame obveznost nasproti prejemniku garancije. Mora biti v pisni obliki. Tudi za nedenarne obveznosti, obveznost banke je vedno v denarju. Klavzula brez ugovora, na prvi poziv. Ugovori naročnika v razmerju banke do upravičenca neupoštevani.

MENICA

Menica je vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in drugih zavezancev, da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek. Ta znesek bo plačal izdajatelj sam, ali pa bo po njegovem nalogu plačala tretja oseba.

ČEK

Ček je plačilno sredstvo, s katerim izdajatelj pooblasti banko, da prejemniku čeka izplača določeno vsoto z bančnega računa osebe, ki je izdani ček podpisala.

DOKUMENTARNI AKREDITIV

Je instrument, pri katerem namesto vašega kupca v nepreklicno plačilno obvezo stopi kupčeva banka. Pogoj za plačilo je predložitev dokumentov, skladnih z akreditivnimi pogoji. Tako plačilna sposobnost kupca za vas ni več pomembna, poleg tega pa laže načrtujete svoj denarni tok.

PREDUJEM

Predujem je denarni znesek, ki ga ena pogodbena stranka da drugi ob sklenitvni pogodbe, ali med njenim izvrševanjem. Predujem pomeni že delno izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da z njim utrdimo ali olajšamo njeno izvrševanje.

ARA

Are je denarni znesek ali nadomestna stvar, ki jo ob sklenitvi pogodbe da ena pogodbena stranka drugi v znak, da je pogodba sklenjena. Ara ima utrjevalno naravo, saj gre v korist stranke ki je pogodbi zvesta. Istočano pa je dokaz, da je pogodba sklenjena.

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka ki je aro dala : Druga stranka sme zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode. Aro lahko všteje v odškodnino, jo vrne, ali pa zadrži.

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela : Druga stranka sme zahtevati ali izpolnitev pogodbe, ali povrnitev škode in vrnitev are, lahko pa zahteva vrnitev dvojne are.

ZAMUDNE OBRESTI

Zamudne obresti so denarni znesek, ki ga mora dolžnik plačati poleg glavnice upniku, če zamudi z izpolnitvijo obveznosti.

Določene so posebnimi predpisom in sicer Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Predpisana je letna obrestna mera od dneva nastale obveznosti, do dneva plačila. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti se ne uporablja, če se tako dogovorita upnik in dolžnik. Lahko se tudi dogovorita, da je obrestna mera višja ali nižja od predpisane z zakonom.

Dolžnik ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to ali je zaradi dolžnikove zamude utrpel škodo ali ne. Če pa je utrpel škodo ki je večja od zamudnih pbresti ima pravico tudi do razlike do popolne odškodnine.

POGODBENA KAZEN

Pogodbena kazen je s pogodbo določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo je dolžnik dolžan plačati upniku, če ne izpolni, ali če zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Šteje se, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude, če v pogodbi ni dogovorjeno drugače.

Pogodbena kazen mora biti dogorjena v pisni obliki, ki je predpisana za pogodbo. Pogodbena kazen je akcesorni pravni posel, saj ima sporazum o pogodbeni kazni usodo obveznosti za katero je sklenjen.

Pogodbena kazen je lahko določena poljubno. Lahko je v znesku, odstotku ali kako drugače.

Klavzula se lahko glasi npr:

  • Če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti po pogodbi, mora upniku plačati pogodbeno kazen v višini _____€.
  • Za vsak dan zamude bo dolžnik plačal upniku pogodbeno kazen v višini 0,5% pogodbene vrednosti, vendar skupno največ 5% pogodbene vrednosti, ki znaša __________€.

Na zahtevo upnika lahko sodišče zniža nesorazmerno določeno pogodbeno kazen. Če je pogodbena kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, ima upnik pravico zahtevati ali odškodnino, ali izpolnitev obveznosti. Če je zahteval plačilo pogodben kazni, ne more zahtevati še izpolnitve pogodbe. Dolžnik pa v tem primeru nima pravice izbire, saj ne more izbirati da bo plačal pogodbeno kazen, obveznosti iz pogodbe pa ne bo izpolnil.

Upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če ta presega povzročeno škodo in tudi če mu ni bila povzročena nobena škoda. Če pa je nastala škoda večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati pogodbeno kazen in še razliko do višine škode. Pogodbene kazni pa upnik ne more zahtevati, če je prišlo do zamude oz. neizpolnitve, za katero dolžnik ni odgovoren.

ODSTOPNINA

Je denarni znesek ali določena količina nadomestnih stvari, ki je dogovorjen da lahko ena ali obe stranki odstopita  od pogodbe.

Plačilo odstopnine v bistvu omogoča razdrtje pogodbe, pogodbo tudi utrjuje, saj pogodbena stranka raje pogodbo izpolni, kot pa plača odstopnino.

Stanka ki ponudi odstopnino lahko izbira : Lahko pogodbo izpolni ali plača odstopnino. Odstopnina mora biti plačana hkrati z izjavo o odstopu.

Če rok do kdaj lahko pride do odstopa ni določen, se šteje da je ta rok takrat, ko mora biti pogodba izpolnjena. Ko ena pogodbena stranka začne izpolnjevati pogodbo, preneha pravica do odstopa druge pogodbene stranke.

PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE – FIDUCIARNI PRENOS

Prenos lastninske pravice se ne prenese. Pridobitelj (fiduciar) pridobi lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila terjatve. Neposredno izvršljiv notarski zapis. Terjatev ni plačana: izročitev premičnine fiduciarju, ta pa lahko obdrži ali proda. V stečaju : izločitvena pravica prenosnika, ločitvena pravica fiduciarja.

ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE

Prevzemnik (cesionar) pridobi terjatev pod razveznim pogojem plačila terjatve. V stečaju : izločitvena pravica prenosnika (cedenta), ločitvena pravica cesionarja le, če je sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

STAVBNA PRAVICA

POJEM

Stavbna pravica je pravica imeti svojo zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Pravica traja največ 99 let. Stavbna pravica pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta, saj sta lastnika objekta in zemljišča na katerem objekt stoji v primeru stavbne pravice različna. Ta odmik od načela povezanosti zemljišča in zgradbe je le začasen, saj velja le za obdobje veljavnosti stavbne pravice. Po prenehanju postane lastnik zemljišča tudi lastnik zgradbe.

PRENOSLJIVOST

Stavbna pravice je prenosljiva. Smiselno se uporabljajo določila ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Stavbna pravice se tudi deduje.

NASTANEK

Za nastanek stavbne pravice je potreben veljaven pravni posel, zemljiško knjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiško knjižno oznako nepremičnine, opis stavbe, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačat imetnik stavbne pravice.

PRAVICE IMETNIKA

Imetnik stavbne pravice ima pravico v času trajanja stavbne pravice uporabljati in uživati nepremičnino.

PRENEHANJE

Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.Zahteva se lahko po poteku časa, za katerega je bila ustanovljena.

Preneha lahko tudi predčasno in sicer če se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju, ali pa v primeru kršitve pogodbe.

S prenehanje stavbne pravice postane zgrada del nepremičnine. Lastnik nepremičnine mora ob prenehanju imetniku stavbne pravice plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Scroll to Top