Pavliha

UREDBA O OBLIKOVANJU CEN NAFTNIH DERIVATOV

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je predlagan enak način oblikovanja cen kurilnega olja kakor v obdobju pred liberalizacijo cen kurilnega olja aprila 2016.

Cene se oblikujejo na podlagi predpisane metodologije, marža distributerjev pa je določena v absolutnem znesku in znaša 0,0600 evra na liter.

Podrobna analiza stanja na trgu naftnih derivatov po lanskoletni liberalizaciji cen naftnih derivatov je pokazala, da trg v Sloveniji deluje. Nobeno od podjetij ne izstopa bistveno po svojih cenah, zvišanje cen ni nesorazmerno glede na mednarodno okolje ali cene v gospodarski panogi.

Zaradi prihajajoče kurilne sezone, je Vlada Republike Slovenije posebno pozornost namenila gibanju cen kurilnega olja. Maloprodajna cena tega je v drugi polovici leta 2021 presegla mejo enega evra in je v oktobru 2021 znašala že 1,10 evra na liter. Davki in dajatve se pri tem niso spremenili.

Vlada Republike Slovenije je tako sprejela odločitev za omejitev marž pri prodaji kurilnega olja. Z uredbo omejuje maržo distributerjev na maksimalno 6 centov na liter kurilnega olja. Cene tega se bodo oblikovale na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja.

Za prvi dan povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se upošteva obračunsko obdobje od 25. oktobra 2021 do 5. novembra 2021, prvi dan reguliranih cen bo tako 9. november 2021.

Delovno dovoljenje

DELOVNO DOVOLJENJE IN BIVANJE

INFORMACIJE O ZAPOSLOVANJU TUJCEV

Več informacij o zaposlovanju tujcev dobite na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in sicer oddelku za izdajo delovnih dovoljenj , Rožna dolina, cesta VI/7 :

kontaktni center : 080 20 55

telefonski številki 01/300-49-40
tajništvo : 01/300-49-41
faks : 01/300-49-78

Splošne informacije o zaposlovanju in delu tujcev :

Kontaktni center : 080 20 55
Info točka za tujce : 01 472 64 60

Info točka za tujce, Vojkova cesta 2, Ljubljana
eMail : info-tocka@ess.gov.si
Telefon : ++386 (0)1 330 81 20

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) ‡
Zaposlovanje in delo tujcev

VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ

SEZONSKA DELA V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU

Delavci, ki niso državljani članic EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna, Švice in VB morajo imeti Delovno dovoljenje za sezonsko delo in Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV BIH IN SRBIJE

Za redno in strokovno zaposlitev za določen ali nedololočen čas morajo delavci imeti Delovno dovoljenje za državljane BIH oz. državljane Srbije. Izdano delovno dovoljenje se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju za bivanje.

Napoteni delavci, delavci na usposabljanju, individualne storitve in pravni zastopniki morajo imeti Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Novo zaposlovanje delavcev iz BiH je možno le s predhodnim sodelovanjem službe za zaposlovanje v Bosni in Hercegovini (ARZ-BiH), ki na podlagi vložene potrebe po delavcih izbere ustrezne kandidate in jih posreduje delodajalcu za dokončni izbor. Kadar so kandidati že znani (poimenske zaposlitve), ARZ-BiH preveri, ali kandidati izpolnjujejo zahtevane pogoje in so pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev. Pogoji so naslednji:

POSTOPEK
  • Prijava prostega delovnega mesta na obrazcu PDM-KTP (če ne gre za poklice za katere kontrola trga ni potrebna)
  • Pogodba o zaposlitvi
    • Zaradi trajanja postopka izdaje delovnega dovoljenja in kasneje še enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ni možno natančno določiti začetka trajanja zaposlitve. Zato se v pogodbi vpiše od: »želeni čas začetka delovnega razmerja (datum) oziroma od pridobitve vseh zahtevanih dovoljenj (delovnega dovoljenja ter enotnega dovoljenja za prebivanje in delo)  do: želeno trajanje delovnega razmerja« (ki pa po določilih Sporazuma ne sme biti krajše od enega leta).
    • Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj eno leto.
  • Vloga za izdajo dovoljenja pri ZRSZ na obrazcu TUJ-BIH-1, skupaj s Prilogo 2. Plačati je potrebno upravno takso.
DELOVNO DOVOLJENJE

Delovno dovoljenje se izda za tri leta. Vlogo izda delodajalec. Delavec ima prost dostop do trga dela šele po enem letu. Če delavcu preneha delovno razmerje v prvem letu, se delovno dovoljenje razveljavi, razen če delavec

  • uveljavlja denarno nadomestilo za brezposelnost in
  • delovno razmerje preneha zaradi izredne odpovedi pogodbe iz razlogov na strani delodajalca in
  • če delavec v 30 dneh po prenehanju sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
PODALJŠANJE DOVOLJENJA

Za podaljšanje dovoljenja se zaprosi pred iztekom dovoljenja.. Vlogo vloži delavec na ZRSZ na obrazcu TUJ-BIH-2. Priložiti mora novo pogodbo in plačati takso. Delovno dovoljenje je možno podaljšati za tri leta, če delavec izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

  • sklenjena pogodba še najmanj za eno leto in mu je priznana pravica do združitve družine
  • pred iztekom pogodbe je bil najmanj eno leto zaposlen in ima sklenjeno pogodbo še vsaj za eno leto
  • je opravljal strokovno zaposlitev najmanj eno leto in ima pogodbo še vsaj za eno leto
  • je med zaposlitvijo pridobil dodatna znanja in na podlagi tega opravljal strokovno zaposlitev najmanj šest mesecev
  • ima sklenjeno pogodbo za strokovno zaposlitev še najmanj za eno leto.

ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV DRUGIH DRŽAV IZVEN EU

Za vse vrste redne zaposlitve, modre karte, napoteni delavci, delavci na usposabljanju, strokovnjaki, pravni zastopniki morajo imeti Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

KRATKOTRAJNE STORITVE Z NAPOTENIMI DELAVCI IN KRATKOTRJANO DELO ZASTOPNIKOV

Ne glede na njihovo državljanstvo se mora opraviti Spletna prijava izvajanja storitev. Gre za napotene delavce iz članic EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna, Švice in VB. (dobave blaga in razna servisiranja)

PROST DOSTOP DO SLOVENSKEGA TRGA DELA

Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujec v Sloveniji lahko opravlja delo, se zaposli ali samozaposli brez soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo (razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače). 

Nekatere skupine tujcev pri zaposlitvi ali delu v Sloveniji ne potrebujejo dovoljenja. Med skupinami tujcev, ki imajo prost dostop na slovenski trg dela, so tudi državljani držav članic EU, Norveške, Islandije in Lihtenštajna (EGP) ter Švice.

MODRA KARTA

Za modro karto zaprosi tujec z visokošolsko izobrazbo, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji. Izda se za dve leti in se lahko podaljša za tri leta. Prošnjo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec prošnjo vloži pri veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije, delodajalec pa na upravni enoti. Upravna enota zaprosi za soglasje k zaposlitvi Zavod za zaposlovanje. Ta soglasje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji :

  • Ustrezna visokošolska izobrazba
  • Pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto
  • Plača v višini 1,5 povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji
  • V evidenci Zavoda za zaposlovanje ni ustreznih kandidatov
  • Delodajalec registriran in vpisan v poslovnem registru
  • Delodajalec ima plačane davke in prispevke iz naslova dela
  • Delodajalec je prijavil prosto delovno mesto
  • Tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
  • Delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje tujcev.

Modra karta se podaljša po prvih dveh leti zakonite zaposlitve v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni prvi trije pogoji.

V prvih dveh letih je možno zamenjati delodajalca ali podaljšati modro karto, če so izpolnjeni zgornji pogoji.

BIVANJE

Poleg delovnega dovoljenja mora tujec imeti tudi urejeno bivanje. Dovoljenje za bivanje se pridobi na podlagi delovnega dovoljenja. Vlogo za prvo dovoljenje za bivanje lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu, ali pa jo zanj vloži delodajalec na upravni enoti. Za zakonito delo in bivanje v Sloveniji mora tujec imeti obe dovoljenji, delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

PRVO ZAČASNO BIVANJE V SLOVENIJI

Prvo bivanje v Republiki Sloveniji je vedno začasno bivanje. Prošnja se odda na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali pa jo vloži delodajalec na upravni enoti v Sloveniji.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje :

  • Veljavni potni list. Veljavnost mora biti tri mesece daljša od dovoljenja za bivanje
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Sredstva za preživljanje v višini najmanj minimalnega dohodka v Sloveniji mesečno.
  • Razlog za bivanje v Sloveniji mora biti zaposlitev, združitev družine, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalno delo, tujci slovenskega rodu ali drug utemeljen razlog.
  • Potrdilo o nekaznovanosti matične države.

STALNO BIVANJE

Pred potekom pet letnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno bivanje v primerih :

  • Tujec je slovenskega rodu
  • Prebivanje tujca je v interesu Republike Slovenije
  • Tujec je že imel dovoljenje za stalno bivanje in se je prekinilo zaradi izselitve
  • Pet letno obdobje je izpolnjeno tudi, če je odsotnost tujca krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev v petih letih.
  • Pred potekom petih let se dovoljneje lahko izda tudi družinskim članom
  • Beguncem

Pogoji za pridobitev stalnega bivanja so :

  • Dve leti neprekinjenega bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno bivanje. Čas prebivanja za študij ali poklicnega izobraževanje se šteje polovično. Čas prebit v Sloveniji zaradi sezonskega dela se ne šteje v dveletno neprekinjeno bivanje.
  • Pogodba o delu za nedoločen ali določen čas
  • Zadnje tri plačilne liste
  • Potrdilo o nekaznovanosti

Vloga se odda na upravni enoti.

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Napotitev delavcev v tujino in položaj delavcev napotenih na delov v Republiko Slovenijo je urejeno v poglavju VII. POSEBNE DOLOČNE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, 208. in 209. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec lahko napotitev na delo v tujino odkloni v primeru nosečnosti, če nima varstva za otroka, invalidnosti, iz zdravstvenih razlogov in iz drugih razlogov določenih s kolektivno pogodbo.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno delo v tujini, mora biti sklenjena nova pogodba. Po prenehanju mora delodajalec zagotoviti vrnitev delavca v Slovenijo.

POGODBA

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati :

  • trajanju dela v tujini
  • praznikih in dela prostih dnevih
  • minimalnem letnem dopustu
  • višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje
  • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini
  • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini
  • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje
  • pogojih vrnitve v Slovenijo

ODJAVA TUJCA

Za odjavo tujca iz zavarovanja je potrebno predložiti na ZZZS :

  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • Pogodbo o zaposlitvi, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  • Dokazilo da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu

Če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev in je delovno dovoljenje pridobilo podjetje, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela delavca, ki ga dobi na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrdilo ni potrebno v kolikor ima delavec osebno delovno dovoljenje.

POVRAČILA STROŠKOV

Povračila stroškov ki se ne vštevajo v osnovo za dohodnino so urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

MNENJE DURS

DURS je izdal več mnenj na temo povračil stroškov. O napotitvi delavca v tujino pa je bilo izdano Pojasnilo DURS, št. 0900-4/2010-4, 15. 11. 2010 . Dokaj narazumljivo zakonsko določbo v Uredbi o terenskem dodatku,  pa pojasnjuje v Pojasnilu MF, št. 421-11/2007, 21. 6. 2007

Račun

RAČUN

KDO MORA IZSTAVITI RAČUN

Vsak davčni zavezanec mora izdati račun za opravljene dobave ali storitve:

  • drugemu davčnemu zavezancu ali nezavezancu
  • dobave s prevozom iz 3. in 4.odst. 20.člena ZDDV-1
  • oproščene dobave iz 46-člena ZDDV-1 (izvoz v drugo članico)
  • prejeto predplačilo, ki ga prejme, predno je opravljena dobava
  • prejeto predplačilo za storitve predno so storitve opravljene.
  • za vse druge dobave blaga in storitev na ozemlju Republike Slovenije.

Račun zavezanec izda sam, prejemnik, ali tretja oseba v njegovem imenu.

Kot račun se šteje tudi vsak dokument oz. sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

SAMOFAKTURIRANJE

Račun izda kupec blaga ali storitev za njemu opravljene dobave ali storitev. Obe stranki se morata o tem pisno dogovoriti. Kupec mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun dobavitelja.

OBVEZNI PODATKI NA RAČUNU

82. člen ZDDV-1

Davčni zavezanec mora na računu navesti:

  • datum izdaje računa
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
  • identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev
  • identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona
  • ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika
  • količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev
  • datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa
  • davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto
  • stopnjo DDV
  • znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje
    • v primeru izdaje računa s strani kupca blaga ali naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca navedbo »Samofakturiranje«
    • v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV
    • v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«
    • v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona
    • v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije navedbo »Posebna ureditev – Potovalne agencije«
    • v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine navedbo »Posebna ureditev – rabljeno blago«, »Posebna ureditev – umetniški predmeti« ali »Posebna ureditev – zbirke in starine«
    • če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.

Davčni zavezanec, ki v drugi državi članici, v kateri je treba plačati DDV, nima sedeža ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, opravi pa dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, na računu namesto vseh podatkov iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena navede le davčno osnovo.

POENOSTAVLJEN RAČUN

83. člen ZDDV-1

KDO LAHKO IZDA POENOSTAVLJEN RAČUN

Poenostavljen račun izda davčni zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Republike Slovenije, če izda račun davčnemu zavezancu in znesek računa brez DDV ni višji od 100€

PODATKI NA POENOSTAVLJENEM RAČUNU

  • datum izdaje računa
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
  • ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev
  • količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev
  • znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun
  • jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument iz devetega odstavka 81. člena tega zakona

Če izdaja račun zavezancu, ki ga potrebuje za uveljavljanje vstopnega DDV, mora na računu nevesti ime in naslov kupca ali naročnika. Navesti mora, da gre za obrnjeno davčno obveznost, če je račun izstavljen po 76. členu. Če so na računu postavke različni davčnih stopenj, mora znesek DDV ločiti po teh s

PAPIRNATI IN ELEKTRONSKI RAČUN

84. člen ZDDV-1

Račun se lahko izda v papirnati ali elektronski obliki. Elektronski račun ima vse obvezne podatke kot papirnati račun, izdan je na kateri koli elektronski napravi.

Kupec se mora strinjati s tem, da bo prejel elektronski račun. Zagotoviti je potrebno pristnost izvora. Lahko tudi z elektronskim podpisom. Spreminjanje računa ne sme biti možno.

Mnenje FURS :
Zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je elektronski račun ustrezna podlaga za odbitek DDV in verodostojna listina za druge davčne vidike (3. 3. 2015)

Po DDV zakonodaji je osnovno vodilo, da so elektronski računi izenačeni s papirnimi. Tudi Zakon o elektronskem podpisovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP v 4. členu določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki.

Pomembno je le, da se prejemnik strinja z uporabo elektronskega računa in da račun izpolnjuje pogoje, ki so določeni v četrtem odstavku 84. člena ZDDV-1.
Stvar dogovora med izdajateljem in prejemnikom računa je na kakšen način in s katerimi tehnologijami bosta zagotavljala izpolnjevanje navedenih pogojev.

Elektronski podpis oziroma varen elektronski podpis ni pogoj za veljavnost elektronskega računa, ker ga ne predpisuje ne ZDDV-1 in tudi ne SRS. Varen elektronski podpis je samo tehnologija, ki nedvoumno zagotavlja pristnost izvora in celovitost vsebine dokumenta. Če tega podpisa ni, je treba z drugimi tehnologijami ali ukrepi zagotavljati predpisane pogoje. Tudi PDF dokument, poslan po e-pošti, je elektronski račun, ki se mu ne sme odreči veljavnosti zato, ker je bil posredovan po e-pošti. Če ta dokument nima varnega elektronskega podpisa, je treba zagotoviti predpisane pogoje iz četrtega odstavka 84. člena ZDDV-1 na drugačen način, s postopki za nadzor poslovanja, ki zagotovijo zanesljivo revizijsko sled.

Znesek na računu je lahko izkazan v kateri koli valuti, s tem da mora davčni zavezanec znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izraziti v eurih.

davek na promet nepremičnin

DAVEK NA NEPREMIČNINE

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE

Zakon o davku na nepremičnine je trenutno v fazi predloga.

Davek na nepremičnine je vezan na lastništvo nepremičnine. Nadomestil naj bi tri obstoječe davke in sicer davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Država je za uvedbo davka na nepremičnine zainteresirana ker ga je zelo enostavno pobirati, saj se mu je težko izogniti. Na ta način želi kompenzirati izgubljene davke, kot sta dohodnina in davek na dodano vrednost, ki jih zaradi sive ekonomije, ne more pobrati. Neplačana dohodnina in davek na dodano vrednost se na koncu praviloma znajde v nepremičninah in avtomobilih.

KOMU DAVEK NA NEPREMIČNINE PRIPADA

Pobrani davek na nepremičnine si razdelijo država in občine. Občinam pripada 50% davka na nepremičnine, državi pa preostalih 50%. Občine se financirajo iz lastnih virov in virov, ki mi jim jih dodeli država. Davek na nepremičnine je zaradi tega, ker je nepremičnina povezana z različnimi storitvami občin, primeren vir dodeljenega financiranja občin. Občina mora tudi del prihodkov od pobranega davka na nepremičnine nameniti za gradnjo in vzdrževanja gozdnih cest. Državi pa svoj delež prihodka pripada za pokrivanje stroškov vrednotenja in evidentiranja ter stroškov infrastrukture.

KATERE NEPREMIČNINE SE OBDAVČIJO

Z davkom na nepremičnine se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije. Za odmero davka na nepremičnine se upošteva stanje v Registru nepremičnin (REN) na dan 1.januarja leta za katerega se davek odmerja.

Še ne vpisana nepremične v REN se obdavči z davkom na nepremičnine 1. januarja po letu, ko se evidentira v REN. Evidentira pa se takoj ko je mogoče izmeriti njeno površino oz. najkasneje v 30 dneh po izvedbi zaključnih gradbenih del ali ob začetku uporabe stavbe oz. pred pridobitvijo hišne številke, saj prijava na naslov brez tega ni možna.

KDO JE ZAVEZANEC ZA DAVEK NA NEPREMIČNINE

Načeloma je zavezanec za davek na nepremičnine fizična ali pravna oseba ki je 1. januarja odmernega leta vpisana v register nepremičnin, ki se vodi pri Geodetski upravi RS, ki podatke o lastniku povzame iz zemljiške knjige. Zaradi ažurnega evidentiranja lastništva, se lahko podatek o lastniku v REN ažurira še predno je sprememba vpisana v zemljiško knjigo in sicer na podlagi pravne listine, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Če v REN ni podatka o lastniku, se lahko uporabi podatek pridobljen na terenu ali na podlagi predloga za vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni, se šteje, da so enaki. Če je zaradi napake vsota solastniških deležev manjša oziroma večja od 100%, se razlika v deležu prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100%.

Kadar je nepremičnina v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, zakon določa izjemo od načela, da je zavezanec lastnik nepremičnine. V tem primeru je zavezanec “upravljavec nepremičnine”, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v REN kot upravljavec.

Upravljavec nepremičnine je vpisan v REN na podlagi prevzetih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb, v katerem so vpisani upravljavci, pri katerih te osebe lahko nastopajo – poleg državnega premoženja tudi za nepremičnine v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in za javno dobro. Če v REN-u ni evidentiranega podatka o upravljavcu, je zavezanec za plačilo davka lastnik nepremičnine.

Skladno s pravno naravo finančnega najema (lizinga) in sicer da se ga šteje za prodajo z odloženim plačilom, se za nepremičnine v finančnem najemu kot zavezanca za davek določa lizingojemalca.

DAVČNA OSNOVA

Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

Po metodologiji množičnega vrednotenja se praviloma posplošena tržna vrednost ocenjuje kot ocena vrednosti, ki od dejanskih tržnih cen podobnih nepremičnin ne odstopa več kot to določajo merila množičnega vrednotenja, urejena v Pravilniku o kriterijih in merilih množičnega vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 94/2008).

S pravilnikom se določa, da je posplošena tržna vrednost za posamezno nepremičnino primerno določena, kadar se ta določi z upoštevanjem cone in vrednostne ravni, v kateri je povprečno razmerje med cenami časovno prilagojenih transakcij in z modelom ocenjenimi vrednostmi istih nepremičnin med 0,8 in 1,2.

Torej lahko posplošena tržna vrednost glede na dejanske realizirane cene odstopa za največ +- 20 %.

Da bi določili enakomerno porazdelitev davčnega bremena od tistih z višjimi vrednostmi nepremičnin do tistih z nižjim vrednostmi nepremičnin, se predlaga, da se davčna osnova določi na ravni 100% posplošene tržne vrednosti, ki je nepremičnini, ki je predmet davka, določena REN.

STOPNJE DAVKA NA NEPREMIČNINE

Stopnje davka na nepremičnine se določi glede na rabo, kot je določena nepremičninam v registru nepremičnin. Za stavbe in dele stavb ter pozidana zemljišča se upošteva njihova dejanska raba, za zemljišča pa njihova namenska oziroma dejanska raba.

  • Za stavbe in dele stavb s pripadajočimi zemljišči:
    • 0,15 % za stanovanjsko rabo,
    • 0,80 % za poslovno in industrijsko rabo,
    • 0,50 % za drugo rabo (javno, kmetijsko itd.).
  • Za zemljišča:
    • 0,50 % za gradnjo stavb (nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb),
    • 0,50 % za ostala zemljišča (kmetijska, gozdna, druga zemljišča).

Kot stanovanjska nepremičnina se opredeli nepremičnina, v kateri ima lastnik oziroma solastnik prijavljeno stalno prebivališče. Olajšava z nižjo davčno stopnjo za tako stanovanje je namenjena ohranjanju nizke obdavčitve za osnovno stanovanje družine oziroma druge ekonomske skupnosti. Kot stanovanjska nepremičnina se šteje tudi stanovanjska nepremičnina, ki jo lastnik na podlagi pogodbe daje v najem, kar dokaže z evidentiranjem najemnega razmerja v evidenci trga nepremičnin.

Za neželeno rabo nepremičnin (na primer za stanovanja, ki se ne uporabljajo za trajno bivanje ali so prazna – nerezidenčna stanovanja), za neizkoriščena zemljišča za gradnjo stavb in za neustrezno rabo kmetijskih zemljišč so določene višje davčne stopnje :

  • 0,45 % za stavbe in dele stavb s pripadajočim zemljiščem z nerezidenčno stanovanjsko rabo,
  • 1,50 % za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb,

Nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, so tiste, v katerih ne biva lastnik oziroma solastnik sam in jih ne daje v evidentiran najem.

Za neobdelana kmetijska zemljišča oz. zaraščena zemljišča se predlaga trikrat višja stopnja, kar naj bi spodbujalo večjo obdelavo kmetijskih zemljišč. Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po spremembi namembnosti ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot neizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenje ni bila na zemljišču evidentirana stavba.

PRISTOJNOST OBČIN PRI DOLOČANJU STOPENJ DAVKA NA NEPREMIČNINE

Občina lahko davčne stopnje, za tisti del prihodkov ki pripadajo občini spremeni za največ 50 %, razen če ni v preteklem letu iz proračuna prejela finančne izravnave. Za največ trikrat pa lahko občina spremeni davčne stopnje za nepremičnine, ki so nevarne in neprimerne za uporabo, starejše od 50 let, stavbe ki se ne uporabljajo v skladu z namenom in za poslovne in industrijske stavbe, ki se ne uporabljajo več kot eno leto.

Najkasneje do 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, občina določi in javno objavi stopnje na njenem območju. Tako določene in objavljene stopnje bodo veljale tudi v naslednjih odmernih letih, vse do določitve novih stopenj. V primeru, da občina stopenj ne objavi (kar velja predvsem za prve odmere) ali pa da objavi stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z upoštevanjem stopenj, določenih z Zakonom o davku na nepremičnine.

OPROSTITVE

Davka se ne plačuje od nepremičnin, ki so:

  • V lasti ali v uporabi tujih držav in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti
  • V lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, in jih ti uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih predstavništev v Republiki Sloveniji, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajoza Republiko Slovenijo
  • V lasti institucij EU v Sloveniji, in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti
  • Javno dobro
  • Varovalni gozdovi

Javno dobro je javna infrastruktura kot npr. objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ceste, ulice, trgi, pasaže in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

Med oprostitve se uvrščajo tudi varovalni gozdovi. To so gozdovi s posebnim namenom varovanja zemljišč pred plazenjem in drugačno obliko erozije, zato v njih ni dopustna gospodarska raba.

Ker se nepremičnine, za katere se priznava oprostitev, lahko določi na podlagi podatkov v REN, je mogoče oprostitve priznati po uradni dolžnosti v postopku odmere.

ODMERA IN PLAČILO DAVKA NA NEPREMIČNINE

Davčni organ odmeri davek na nepremičnine z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

Davek se plačuje v največ treh obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 30. junija, drugi 31. avgusta in tretji 31. oktobra. Rok za plačilo je 15 dni. Če pa znesek davka ne presega 30 eurov, se plača v enem obroku in sicer do 30 junija, v 15 dneh. Torej najkasneje do 15-tega julija.

VROČANJE

Odločbe o odmeri davka na nepremičnine se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Pravnim osebam se lahko odločbe vročajo tudi z elektronsko vročitvijo.

Če zavezanec ne prejme odločbe do 15. junija tekočega leta, mora najkasneje do 31. julija obvestiti davčni organ. Davčni organ mu vroči dvojnik odločbe o odmeri davka na nepremičnine. Zapadlost prvega obroka je 31. avgust.

UNIČENJE NEPREMIČNINE

Če je nepremičnina zaradi naravne ali druge nesreče delno ali v celoti uničena in se tržna vrednost zniža za več kot 50%, se davek na nepremičnine na zahtevo zavezanca odmeri na novo in sicer z novo odločbo, ki nadomesti prejšnjo.

Če pride do polnega uničenja se davek ne odmeri.

PRAVNA SREDSTVA

Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek. Podatek o lastniku in podatke o lastnostih nepremičnine je mogoče urediti oziroma spremeniti v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Na ugotovljeno vrednost nepremičnine je mogoče podati predloge in pripombe v postopku generalnega vrednotenja nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

O pritožbah, ki se nanašajo na podatke o lastniku oz. vrednosti nepremičnine davčni organ obvesti organ, pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin, ki jih šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin in o tem obvesti zavezanca. Spremenjeni podatki, se upoštevajo pri odmeri davka v letu po letu spremembe podatka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se za davek na nepremičnine upoštevajo merila za delni ali celotni odpis, povišana za 20 %.

KONVERZIJA

Občina lahko z davčnim dolžnikom sklene dogovor o konverziji zapadlega neplačanega davka na nepremičnini v lastniški delež na tej nepremičnini.

Šteje se, da je davek plačan na dan podpisa dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena.

PREPOVED PRODAJE NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV

Od 6. 9. 2021 je v veljavi Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov (vatirane palčke, plastične vilice, noži, žlice, krožniki, slamice ) za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov

S ciljem prispevati k zmanjševanju onesnaženosti evropske obale, voda in morij bo od 6. 9. 2021 tudi na območju Republike Slovenije prepovedano dajati na trg naslednje plastične proizvode za enkratno uporabo:

  1. vatirane palčke, razen če spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 90/385/EGS ali Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih;
  2. pribor (vilice, noži, žlice, palčke);
  3. krožniki;
  4. slamice, razen če spadajo v področje uporabe Direktive 90/385/EGS ali Direktive 93/42/EGS;
  5. mešalne palčke za pijače;
  6. palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom;
  7. posode za živila iz ekspandiranega polistirena, t. j. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:
    – so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;
    – se običajno zaužijejo iz posode in
    – se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje;
    vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;
  8. vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;
  9. lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški.

4. člen uredbe namreč prepoveduje dajanje na trg plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A priloge te uredbe in proizvodov iz oksorazgradljive plastike.

Nadalje uredba zahteva namestitev oznak, s katerimi se opozarja uporabnike, da naj odlagajo odpadke na način, ki je okolju prijazen, na naslednje izdelke:

  1. higienske vložke, tampone in aplikatorjie tamponov;
  2. vlažilne robčke, t. j. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo;
  3. tobačne izdelke s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki;
  4. lončke za pijačo.

5. člen uredbe pa določa, da se mora na embalaži vsakega plastičnega proizvoda za enkratno uporabo ali na samem proizvodu iz dela B priloge uredbe zagotoviti ustrezna oznaka, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2151:

POVPRAŠEVANJE PO NEPREMIČNINAH V LETU 2020

Geodetska uprava je na spletnih straneh objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020. Povpraševanje po nepremičninah ostaja na visoki ravni.

Leta 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala epidemija COVID-19, je bilo povpraševanje po nepremičninah na slovenskem nepremičninskem trgu manjše kot pred epidemijo. Cene nepremičnin so še naprej rasle. Letos se je promet z nepremičnimi zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo. Aprila je bilo že na približno enaki ravni, kot v letu pred epidemijo. Glede na preliminarne podatke se je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos celo nekoliko pospešila.

Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) se je lani v primerjavi z »normalnim« letom 2019 na ravni države zmanjšalo za 17 odstotkov. Število transakcij s poslovnimi nepremičninami (pisarne in lokali) kar za 30 odstotkov. Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo. Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.

TRANSAKCIJE Z NEPREMIČNINAMI

Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani na ravni države upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je lani kljub epidemiji celo povečalo. V primerjavi z letom 2019 za 4 odstotke. To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš. Zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih se ljudje vse bolj selijo na obrobje.

Na povpraševanje in ponudbo po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo epidemija torej ni imela večjega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko. Ponudba z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem. Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.

Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Cene nepremičnin so bile lani višje praktično povsod po državi. Verjetno so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj ustvarja pritisk tudi občutna rast cen gradbenega materiala. Rast cen gradbenega materiala je posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle.

Poročilo je dostopno na Portalu množičnega vrednotenja.

Otroci

SPREMSTVO PRVOŠOLCA NA PRVI ŠOLSKI DAN

Zakon o delovnih razmerjih od leta 2019 zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. S 1. septembrom 2021 pa se med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Brezplačen vrtec bo zagotovljen tudi za nekatere druge primere.

Pravica do plačane odsotnosti z dela

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka, ki je učenec prvega razreda, pripada obema staršema. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (npr. potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.

Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan je bila v zakon vnesena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1B), ki je bila sprejeta 18. decembra 2019 in velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.

Brezplačen vrtec

V letu 2021 so bile v Državnem zboru sprejete pomembne spremembe Zakona o vrtcih, ki se nanašajo tudi na obveznost plačila vrtca. S 1. septembrom 2021 se tako med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Starši bodo po novem oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali bo v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Ukrep oprostitve plačila vrtca prinaša veliko finančno razbremenitev za starše, zaradi česa na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujemo dvig deleža vključenosti predšolskih otrok v vrtce in vzpostavljanje boljših pogojev za družine, da se bodo odločale za več otrok, kar bo pozitivno vplivalo tudi k izboljšanju demografske situacije.

Biometrični podatki

NOVA OSEBNA IZKAZNICA

Začel je veljati Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki bo skupaj z novelo Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk) omogočil izdajo elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki. Z novo osebno izkaznico bomo imeli državljanke in državljani na eni kartici vse potrebno za našo identifikacijo v fizičnem kot tudi v elektronskem svetu, prav tako pa bomo novo osebno izkaznico lahko uporabili za elektronsko podpisovanje in zdravstvene storitve.

Predvidoma avgusta 2022 bo z osebno izkaznico možno uveljavljati tudi zdravstvene storitve pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih, in sicer prek elektronske identifikacije na podoben način kot s kartico zdravstvenega zavarovanja.

Pri vzpostavitvi nove osebne izkaznice že dlje časa sodelujemo Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za sodelovanje pri pripravi zakonskih podlag kot tudi pri sami izvedbi javnega naročila za omenjeno izkaznico. V prvi polovici julija so tako pristojna ministra, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doc. dr. Tatjana Mlakar podpisali Sporazum o sodelovanju na področju skupnega naročanja, izdelave in personalizacije osebnih izkaznic ter uporabe osebnih izkaznic za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.

Ob podpisu sporazuma je minister Koritnik izpostavil, da gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, tako za državljane, kakor tudi za vse tiste institucije, kjer je potrebna osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo ter poudaril, da večina naprednih storitev potrebuje istovetnost uporabnika, tako da se vzpostavi zaupanje in se preprečijo zlorabe, kar je še posebej pomembno v primerih, ko se obdelujejo osebni podatki. Storitve zaupanja in elektronska identiteta so namenjene prav takšnim situacijam. V Sloveniji danes večina elektronskih identitet temelji na kvalificiranih digitalnih potrdilih, ki jih že od leta 2000 izdajajo državni ali komercialni izdajatelji.

Podrobneje o podpisu sporazuma in novi osebni izkaznici v novici “Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice”.

Omenjeni zakon, Zakonom o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, daje podlago za elektronsko identiteto posameznika. Osebna izkaznica bo tako nosilka sredstva elektronske identifikacije. Vsebovala bo dve sredstvi elektronske identifikacije (visoke in nizke ravni zanesljivosti) in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Osebna izkaznica bo zato lahko priglašena kot nacionalni dokument za čezmejno elektronsko poslovanje (državljan Republike Slovenije bo lahko z osebno izkaznico opravljal tudi e-storitve tujih ponudnikov).

Nova osebna izkaznica se bo predvidoma začela uporabljati v začetku prihodnjega leta, kot omenjeno, pa bomo z njo lahko opravljali tudi storitve na področju zdravstva. Te bodo prilagojene poslovanju prek elektronske identifikacije.


Podrobneje o tem kaj vse prinaša novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja?

Novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) zagotavlja predvsem nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, na področju elektronske identifikacije pa vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. S to se bo Slovenija, po več kot desetletju truda za ureditev tega področja, pridružila državam, ki svojim državljanom in državljankam omogočajo elektronsko identifikacijo za dostop do vseh elektronskih storitev javnega sektorja pri čezmejnem poslovanju na celotnem notranjem trgu EU, v Sloveniji pa tudi dostop do elektronskih storitev zasebnega sektorja.

Skladno z zakonom izda osebno elektronsko identiteto država, pridobi pa jo lahko državljan/ka ali tujec oz tujka, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Da lahko oseba s pridobljeno osebno elektronsko identiteto izkazuje svojo istovetnost pri elektronskem poslovanju, pridobi eno ali več sredstev elektronske identifikacije.

Različna sredstva elektronske identifikacije se nanašajo na različne tehnološke rešitve (na primer pametne kartice, ključki USB, mobilni telefoni in podobno) ali pa na različno raven zanesljivosti. Slednjo določa Uredba eIDAS (Uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja), ki pozna tri ravni zanesljivosti – nizko, srednjo in visoko. Te ravni zagotavljajo raven zanesljivosti, da je sredstvo elektronske identifikacije veljavno in res izdano določeni osebi ter da je ta oseba tudi dejansko tista oseba, ki sredstvo elektronske identifikacije v danem trenutku uporablja za dostop do izbrane elektronske storitve. Raven zanesljivosti posameznega sredstva elektronske identifikacije torej ponudniku elektronske storitve omogoča različno stopnjo zaupanje v to, da je oseba, ki želi dostopati do njegove elektronske storitve, res oseba, za katero se izdaja.

Ker mora v skladu z Uredbo eIDAS ponudnik elektronskih storitev javnega sektorja sam določiti, katero raven zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije bo zahteval pri dostopu do svojih elektronskih storitev, bo država izdala različna sredstva različnih ravni zanesljivosti. Za poenotenje bo Ministrstvo za javno upravo za ponudnike storitev pripravilo podzakonski akt, ki bo opredelil, na kakšen način in kako oceniti zahtevano raven zanesljivosti. Celoten koncept prinaša pomembno fleksibilnost za vse deležnike, saj omogoča prilagajanje tako različnim tehnološkim rešitvam, ki so danes aktualne ali pa bodo aktualne v prihodnosti, kot tudi različnim zahtevam ponudnikov storitev pri zahtevah za nedvoumno identifikacijo pri dostopu do svojih elektronskih storitev. Vse storitve namreč nedvoumne identifikacije osebe/uporabnika (npr. z ravnjo zanesljivosti visoka) ne potrebujejo.

Sprva bo elektronska identiteta izdana na dveh sredstvih:

  • kot virtualna elektronska identiteta na osnovi storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS,
  • na novi biometrični osebni izkaznici.

Nova biometrična osebna izkaznica bo izdana na osnovi spremembe Zakona o osebni izkaznici. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč pripravilo pravne podlage za vključitev sredstev elektronske identifikacije in kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na novo biometrično osebno izkaznico. Nova biometrična osebna izkaznica bo tako uporabna tako za elektronsko identifikacijo kot tudi za elektronsko podpisovanje. Skladno z ZEISZ bo imetnik osebne izkaznice lahko ti dve funkcionalnosti uporabljal tako za storitve javnega kot tudi zasebnega sektorja. Ker bo nova osebna izkaznica priglašena tudi za čezmejno poslovanje skladno z Uredbo eIDAS, bodo lahko državljani in državljanke elektronsko poslovali na celotnem območju EU. Hkrati bo novo osebno izkaznico mogoče  uporabiti tudi za namene kartice zdravstvenega zavarovanja, saj bo nova biometrična osebna izkaznica vključevala tudi sredstvo elektronske identifikacije nizke ravni zanesljivosti na način, da ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v svojih informacijskih rešitvah lahko podprl za namene kartice zdravstvenega zavarovanja. Za dostop do zdravstvenih storitev pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih torej imetniki nove osebne izkaznice ne bodo več potrebovali zdravstvene izkaznice.

Na podlagi novega zakona ZEISZ se že načrtujejo tudi nove in sodobnejše rešitve za sredstva elektronske identifikacije, predvsem namenjene uporabi v mobilnem okolju. V tem kontekstu se pripravlja tudi revizija Uredbe eIDAS, katere osnutek je Evropska komisija pripravila tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU v mesecu juniju. Predlogi gredo v smer poenotenja izdaje sredstev elektronske identifikacije, predvsem v okviru mobilne aplikacije za mobilno elektronsko poslovanje. Predlog uvaja t. i. evropsko digitalno identifikacijsko denarnico, ki jo mora v roku 12 mesecev po sprejetju uredbe zagotoviti država in do katere bo imel pravico vsak državljan EU, uporabljati pa jo bo mogoče ne samo v storitvah javnega sektorja, temveč tudi v zasebnem sektorju na področjih, kjer je pomembno nedvoumno ugotavljanje istovetnosti uporabnikov. Vsekakor bo uvedba teh rešitev spodbujala digitalno transformacijo tako pri nas kot tudi v drugih državah, namenjena pa je tudi razmahu delovanja enotnega digitalnega trga v EU.  Usklajevanje osnutka novele Uredbe eIDAS na Svetu EU bo začela prav Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU, prve rešitve pa je pričakovati v letih 2023 in 2024.

Dohodnina

PREDLOG SPREMEBNE OBDAVČITEV VIRTUALNIH VALUT

Finančna uprava Republike Slovenije predlaga spremembo obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut, in to na ta način, da bi se sprejel nov zakon.

Predmet obdavčitve bi bil vnovčeni znesek virtualnih valut v eno od valut oziroma za nakup stvari. Naš predlog je, da se vnovčeni znesek obdavči po stopnji 10 %. Poudarjamo, da ne bo šlo za obdavčitev dobička, temveč za obdavčitev zneska, katerega bo fizična oseba, davčni rezident Republike Slovenije, ob vnovčenju virtualne valute prejela na svoj transakcijski račun oziroma bo kupila neko stvar. To pomeni veliko poenostavitev, saj Furs ne bi preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kripto valut je kupoval in prodajal. Gre za preveliko število transakcij (lahko jih je tudi več deset tisoč) in v današnjem, vse bolj digitalnem obdobju, je potrebno uvajati enostavne obdavčitve, ki omogočajo enostavne davčne napovedi in hitro ter enostavno pobiranje davka. V primeru, da bo zavezanec imel izgubo, pa bo moral to dokazati, kar pomeni, da bo potrebno pregledati vse transakcije.

Dopolnjen predlog

Upoštevali smo predloge državljanov in dopolnili predlog obdavčitve virtualnih valut.

Včeraj smo objavili predlog bodoče ureditve obdavčitve virtualnih valut. Pozdravljamo velik odziv zainteresirane javnosti, ki smo ga pozorno proučili in bomo naš predlog dopolnili na ta način, da bomo davčnim zavezancem, fizičnim osebam, ki so slovenski davčni rezidenti, poleg možnosti plačila davka od zneska vnovčenja virtualne valute po stopnji 10 %, omogočili tudi plačilo davka od ustvarjenega dobička po stopnji 25 %. Ob tem poudarjamo, da se ta predlog zakona nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Republike Slovenije in ne na pravne osebe.

Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral.

Predlagamo tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, do katerega ne bo potrebno niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička ustvarjenega s prodajo virtualnih valut oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Ta mejni znesek bi znašal 15.000,00 evrov v koledarskem letu.

V zadnjih letih se je na področju virtualnih valut zgodil bliskovit napredek in s to zakonsko ureditvijo želimo vsaj deloma slediti tem spremembam ter poenostaviti stvari. Poleg tega želimo postati prva država v Evropi, ki se je odločila za tovrstni pristop.

Primer izračuna

V nadaljevanju vam predstavljamo primer preprostega izračuna davka v primeru nakupa enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh in to za oba predvidena načina obdavčitve.

Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3.000 evrov. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 evrov:

  • Obdavčitev unovčenega zneska v višini 10% od prodaje nad oprostitvijo: (40.000€ – 15.000€) x 10% = 2.500 €
  • Obdavčitev dobička po stopnji 25%: (40.000€ – 3.000€) x 25% = 9.250€
Background image

PREGLED JAVNOFINANČNIH GIBANJ – AVGUST 2021

Nov Pregled javnofinančnih gibanj vključuje podatke za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Državni proračun je v tem obdobju zabeležil približno 6,16 milijarde evrov prihodkov, kar je 21,8 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 15,7 % na približno 8,40 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel okoli 2,23 milijarde evrov. To je predvsem posledica epidemije covida-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic.

V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.  

Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.  

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 12,03 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov.

Scroll to Top