Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in
razkrivanju kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih terjatev. Obdeluje:
a) razvrščanje terjatev;
b) pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj terjatev;
c) začetno računovodsko merjenje terjatev;
č) prevrednotovanje terjatev;
d) razkrivanje terjatev.

Ne obdeluje pa aktivnih (usredstvenih) časovnih razmejitev.

Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 15, 17 in 20.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov
(poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske
standarde in Okvirom SRS (2016).

5.1. Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice
zahtevati od določene osebe plačilo dolga, ali v primeru danih predplačil
dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. V vsakem primeru, razen v
primeru danih predplačil, gre za vzporejanje pogodbene pravice ene
stranke, da dobi denar, z ustrezno obveznostjo druge pogodbene stranke,
da izpolni obveznost.

Kot poslovne terjatve se ne štejejo finančne naložbe, temveč le tiste, povezane s finančnimi prihodki, ki izhajajo iz njih. Finančna sredstva, ki niso
poslovne terjatve, so obravnavana v SRS 3 – Finančne naložbe. Aktivne
časovne razmejitve spadajo med poslovne terjatve le v širšem pomenu ter
niso predmet tega standarda.

5.2. Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali prevzemnikov terjatev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do
dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlenih, udeležencev pri
razporejanju poslovnega izida, financerjev, uporabnikov finančnih naložb in

do države. Vključujejo tudi poslovne terjatve iz poslovanja za tuj račun, za
odškodnine ter terjatve iz drugih poslovnih razmerij.

5.3. Terjatve do kupcev so terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami pa tudi v zvezi s prodanimi drugimi sredstvi;
terjatve do drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev
so predvsem terjatve do države v zvezi z državnimi podporami ali subvencijami.

5.4. Terjatve do dobaviteljev prvin poslovnega procesa so njim dani predujmi za
opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge in še ne
opravljene storitve pa tudi njim dana preplačila, are in varščine, terjatve do
zaposlenih so njim dani predujmi in odškodninske obremenitve.

5.5. Terjatve do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida so terjatve do
države iz naslova preveč plačanih davkov ali do tistih, ki so dolžni prispevati
k poravnavi izgube. Terjatve do financerjev se pojavljajo v glavnem v zvezi z
nevplačanim v plačilo zapadlim vpisanim kapitalom, terjatve do
uporabnikov finančnih naložb pa v zvezi z njim obračunanimi obrestmi in
deleži v njihovem čistem dobičku. Posebna vrsta terjatev so terjatve do
države v zvezi z vstopnim davkom na dodano vrednost in odložene terjatve
za davek.

5.6. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo znotraj gospodarske kategorije,
na katero se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so
v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena sredstva so sestavni del neopredmetenih sredstev, dani
predujmi za zaloge pa sestavni del zalog.

5.7. Terjatve se glede na zapadlost v plačilo razčlenjujejo na dolgoročne in
kratkoročne. Na to razčlenitev ne vpliva razvidovanje predujmov med
sredstvi v duhu SRS 5.6., ki so praviloma kratkoročne terjatve. Kratkoročne
terjatve se predvidoma udenarijo najkasneje v letu dni. Vse druge terjatve
se štejejo kot dolgoročne.
V bilanci stanja se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu
bilance stanja, izkazujejo kot kratkoročne terjatve.

5.8. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se nanašajo na organizacije v skupini,
pridružene organizacije in druge. Takšne terjatve se obravnavajo posebej
tudi zaradi sestavljanja konsolidiranih računovodskih izkazov. Posebej se
obravnavajo tudi terjatve in deleži v terjatvah v primeru skupne dejavnosti.
5.9. Terjatve se razčlenjujejo tudi na tiste, ki se nanašajo na stranke v državi, in
na tiste, ki se nanašajo na stranke v tujini.

5.10. Prejeti vrednostni papirji za poravnavo terjatev niso sestavni del terjatev.
Prejeti čeki in takoj udenarljivi vrednostni papirji so sestavni del denarnih
sredstev, prejete menice in vrednostni papirji s kasnejšo zapadlostjo v
plačilo pa sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.

5.11. Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih
naložb.

5.12. Vrednost terjatev je mogoče varovati pred tveganjem z ustreznimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki spadajo med kratkoročne finančne
naložbe ali kratkoročne finančne obveznosti.

5.13. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo,
če:
a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in
b) je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti.

5.14. Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih
listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati nanjo vezane
pogodbene pravice, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 5.13.

5.15. Odložene terjatve za davek se izkažejo kot dolgoročne terjatve.

5.16. Odložene terjatve in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če in le če
ima organizacija zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in
odmerjene obveznosti za davek ter se odložene terjatve in odložene
obveznosti za davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni
oblasti.

5.17. Kratkoročne terjatve za davek se pojavijo iz vseh vrst terjatev do države iz
naslova davkov, ki temeljijo na predpisih o obdavčenju. Terjatve do države
so tudi terjatve za vračilo davkov, ki jih organizacije plačujejo v tujini, pa
tudi terjatve za vračilo davkov v tujini, če temeljijo na davčnih predpisih in
so izpolnjeni pogoji za pripoznanje terjatev iz 5.13.

5.18. Pripoznanje terjatve kot sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja
se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice, ne
obvladujejo pa se, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi,
izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.

5.19. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne
terjatve se lahko kasneje povečajo ali zmanjšajo, na primer zaradi naknadnih popustov, vračil blaga ali glede na prejeto plačilo ali drugačno
poravnavo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.


5.20. Kasnejša povečanja terjatev (razen danih predujmov) praviloma povečujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke.

5.21. Obresti od terjatev so finančni prihodki.

5.22. Kasnejša zmanjšanja terjatev (razen danih predujmov) ne glede na prejeto
plačilo ali drugačno poravnavo praviloma zmanjšujejo ustrezne poslovne
prihodke ali finančne prihodke.

5.23. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti.
Kot prevrednotenje se ne šteje pogodbeno povečanje oziroma zmanjšanje
njihove knjigovodske vrednosti, zaradi česar se terjatve neposredno
povečajo ali zmanjšajo. Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med
njim. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje terjatev zaradi njihove
oslabitve oziroma odprave oslabitev, to je zmanjšanja oziroma morda
kasneje povečanja njihove vrednosti na njihovo udenarljivo vrednost.

5.24. Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti.

5.25. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v
domačo valuto. Povečanje terjatev iz tečajnih razlik povečuje finančne
prihodke, zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke.

5.26. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo
vrednost, se izguba zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo terjatve pred prevrednotenjem in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po dejanski oziroma
dogovorjeni obrestni meri. Knjigovodsko vrednost terjatve je treba
zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti. Izguba bremeni
prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.

Terjatve, za katere se po začetnem pripoznanju domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, se razkrijejo kot
dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.

5.27. Če se pri terjatvah, prevrednotenih na nižjo udenarljivo vrednost, v naslednjem obdobju izguba zaradi prevrednotenja zmanjša, in če je mogoče
zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom po prevrednotenju na
nižjo udenarljivo vrednost, je treba že prej pripoznano izgubo zaradi prevrednotenja razveljaviti s preračunom na kontu popravka vrednosti. Zaradi
razveljavitve knjigovodska vrednost terjatve ne sme biti večja od vrednosti,
ki naj bi bila odplačna vrednost, če prevrednotenje na nižjo udenarljivo
vrednost ne bi bilo pripoznano na dan, ko je izguba razveljavljena.
Vrednost razveljavitve izgube se obravnava kot prevrednotovalni poslovni
prihodek v zvezi s terjatvami.


5.28. Odložene terjatve za davek se ne diskontirajo.

5.29. Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko
določene informacije in podatke, preostale organizacije pa morajo izpolniti
tudi zahteve po razkrivanju v skladu s tem standardom. Ta razkritja so
predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti
opredeli organizacija v svojih aktih.

5.30. Pri poslovnih terjatvah so potrebna razkritja nezavarovanih in zavarovanih
terjatev do kupcev pa tudi terjatev do članov poslovodstva, članov
nadzornega sveta in lastnikov. Pri zavarovanih terjatvah se razkrijeta predmet in vrednost predmeta zavarovanja.

5.31. Za vsako vrsto terjatev se razkriva računovodska usmeritev za njihovo
prevrednotenje skladno s SRS 5.38.

5.32. Za vsako vrsto terjatev se razkrivajo informacije o:
a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja ter
b) obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.

5.33. Za vsako skupino terjatev se razkriva razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo.

5.34. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in
opredeliti.

a) Dolgoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, daljšem
od leta dni po datumu bilance stanja.

b) Kratkoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v obdobju, krajšem od leta dni po datumu bilance stanja.

c) Poslovni cikel je obdobje od pridobitve sredstva za uporabo do njegove prodaje za denar. Če poslovni cikel ni jasno opredeljen, se šteje,
da traja leto dni. V organizacijah, v katerih je poslovni cikel daljši od
leta dni, se med kratkoročne razvrščajo tudi terjatve (dolgovi) z rokom
zapadlosti po več kot letu dni. Takšna razvrstitev se smiselno upošteva
tudi pri sestavitvi bilance stanja.

č) Prodaja na up (kredit) je prodaja blaga ali storitve, ki ga (jo) kupec v
trenutku prenosa nanj še ne plača.

d) Dvomljiva terjatev je terjatev, za katero se domneva, da ne bo poravnana oziroma ne bo poravnana v celotnem znesku.

e) Sporna terjatev je terjatev, ki sproži med upnikom in dolžnikom spor,
ki ga rešuje sodišče.


f) Varščina je zastavljena nadomestna stvar, ki jo dá dolžnik upniku v
zagotovilo, da bo izpolnil svoje obveznosti. Pri dolžniku je dana varščina izkazana kot terjatev, pri upniku pa dobljena varščina kot
obveznost, ki zapade v plačilo ob poravnavi terjatve.

g) Ara je znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari, ki jih ob sklenitvi
pogodbe ena stranka izroči drugi stranki v znak, da je pogodba
sklenjena in da je zagotovljena njena izpolnitev.

h) Predujem (predplačilo, avans) je vnaprejšnje plačilo dobavitelju za še
ne v plačilo zapadlo obveznost. Pri kupcu je terjatev do dobavitelja,
pri dobavitelju pa obveznost do kupca.

i) Preplačilo je presežek plačila obveznosti nad celotno obveznostjo, ki
povzroči, da se pri plačniku pojavi ustrezna terjatev; navadno nastane
zaradi pomote.

j) Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu
na datum merjenja.

k) Odplačna vrednost terjatev je znesek, s katerim se terjatev izmeri ob
začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, ter zmanjšan
zaradi prevrednotenja na nižjo udenarljivo vrednost.

5.35. Nekatere terjatve, ki ne nastajajo odvisno od nakupa in prodaje, so lahko povezane tudi z nastankom finančnih prihodkov, čeprav niso finančne naložbe, na primer terjatve za obresti in dividende.


5.36. Terjatve pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja izkažejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih dosega organizacija. Tovrstnih terjatev ni treba diskontirati, če se ob nastanku upniškega razmerja pričakuje, da bo obdobje do dokončne zapadlosti terjatve krajše od enega leta.


Terjatve, ki se obrestujejo, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani zaradi odplačil in prevrednotenja oziroma neudenarljivosti, upoštevajoč diskontiranje po dejanski oziroma dogovorjeni obrestni meri.


5.37. S kasnejšimi povečanji oziroma zmanjšanji terjatev iz SRS 5.19. in 5.23. so mišljene predvsem spremembe vrednosti terjatev zaradi kasnejših popustov, vračil prodanega blaga ali proizvodov, priznanih reklamacij ter kasneje ugotovljenih napak.


5.38. Popravki vrednosti terjatev, za katere organizacija ocenjuje, da jih ni mogoče v celoti poplačati, se za terjatve pomembnih vrednosti oblikujejo posamično, za ostale terjatve pa lahko v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti. Popravki vrednosti terjatev zmanjšujejo knjigovodsko vrednost terjatev in povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke, razen popravki vrednosti terjatev iz obresti ali dividend, ki povečujejo prevrednotovalne finančne odhodke.


5.39. Z valutnim tečajem je v tem standardu mišljen referenčni tečaj Evropske centralne banke, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezni tečaj poslovne banke.

5.40. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na
svoji seji 22. oktobra 2015. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za
finance, in minister, pristojen za gospodarstvo. Organizacije, ki imajo
poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati 1. januarja
2016, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem
datumu.

Organizacije z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 5 − Terjatve (2006) in Pojasnilo k SRS 5 (2006).