Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo.

Konsolidacijo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Podrobnejša merila pa so urejena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP).

54. člen ZGD določa, da je rok za oddajo 4 mesece po koncu poslovnega leta.

Konsolidirano letno poročilo ureja 56. člen ZGD.

Konsolidirano računovodsko poročilo mora pripraviti družba registrirana v RS, ki je nadrejena eni ali več družbam v Sloveniji ali zunaj nje, če je nadrejena družba kapitalska družba, dvojna družba ali kakšna druga istovrstna družba po pravu EU.

Družbe, katerih delnice kotirajo na borzah EU, morajo pripraviti konsolidirano računovodsko poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Nadrejena družba je družba, ki izpolnjuje enega od pogojev:

• Če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi.
• Če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe.
• Če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja.
• Če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

V konsolidacijo ni potrebno vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega stanja družbe. Če pa je družb, ki niso pomembne za pošten prikaz, več, skupaj pa so pomembne, jih je potrebno vključiti v konsolidacijo.

Nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje veliko podjetje, pri čemer se prihodki in aktiva povečata za 20%, ni dolžna sestaviti konsolidiranega poročila, razen, če se z njenimi delnicami oz. delnicami podrejenih družb trguje na borzi.

Konsolidirano letno poročilo je:

• Konsolidirano računovodsko poročilo:
• Konsolidirana bilanca stanja
• Konsolidiran izkaz uspeha
• Konsolidiran izkaz denarnih tokov
• Konsolidiran izkaz gibanja kapitala
• Konsolidirano poslovno poročilo

• Priloga h konsolidiranim računovodskim izkazom:
• Navesti je potrebno družbe, ki niso bile vključene v konsolidacijo in navesti razloge.
• Na podlagi 69.člena ZGD je potrebno v prilogi k izkazom podrejene družbe pojasniti tudi:
• Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najširši krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo.
• Firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano poročilo za najožji krog družb v skupini, v razmerju do katere družbe je družba podrejena in kje je možno dobiti konsolidirano poročilo.

Konsolidirano računovodsko poročilo mora biti revidirano in sicer v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano konsolidirano računovodsko poročilo predložiti organu družbe, ki je odgovorno za sprejetje poročila v osmih dneh od prejema revizorjevega poročila in pa AJPES-u.

Uvod v Slovenske računovodske standarde nadrobneje ureja konsolidacijo računovodskih izkazov.

Skupina podjetij ni pravna oseba. V konsolidiranih računovodskih izkazih je predstavljena kot eno samo podjetje. Sestavljeni so na podlagi posamičnih računovodskih izkazov.

Skupino sestavljajo:

• Obvladujoče podjetje.
• Podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu.
• Podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov.

Konsolidacija je združevanje računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij od postavke do postavke, tako da se seštevajo sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov.

Pri konsolidaciji je potrebno :

• Izločiti finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital oziroma dolgove odvisnih podjetij in deleže obvladujočega podjetja v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih podjetij pa tudi druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih podjetij v skupini ter v tej zvezi obračunati razlike.
• Izločiti medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove.
• Izločiti medsebojne prihodke in odhodke.
• Izločiti neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine.
• Ponovno obračunati davke in jih časovno razmejiti.
• Posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu in v čistem dobičku.

Za izvedbo konsolidacije je potrebno zagotoviti :

• So v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij za podobne poslovne dogodke uporabljene enotne računovodske usmeritve.
• So postavke v posamičnih računovodskih izkazih odvisnih podjetij enako formalno predstavljene, če niso, pa, da odvisna podjetja sestavijo posebne računovodske izkaze za potrebe konsolidacije, ki se razlikujejo od njihovih uradnih računovodskih izkazov.
• So posamični računovodski izkazi konsolidiranih podjetij sestavljeni za poslovno leto, ki se konča z istim dnem, če to ni mogoče, pa, da se opravijo preračuni za učinke pomembnih poslovnih dogodkov v odvisnih podjetjih, nastale v vmesnem obdobju, ki ne sme biti daljše od treh mesecev, oziroma da odvisna podjetja sestavijo vmesne posamične računovodske izkaze.
• Je določena metoda prevedbe iz tuje valute, v kateri so predstavljeni posamični računovodski izkazi odvisnih podjetij, v predstavitveno valuto obvladujočega podjetja; to so praviloma pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov srednji tečaj Banke Slovenije, pri prihodkih in odhodkih pa povprečni srednji tečaji, ki so veljali ob njihovem nastanku.

Vsak presežek nabavne vrednosti nad deležem obvladujočega podjetja v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti je treba v skupinski bilanci stanja opisati kot dobro ime in ga pripoznati kot sredstvo. Dobro ime se pozneje izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube zaradi oslabitve, ki pomenijo prevrednotovalne poslovne odhodke v skupinskem izkazu poslovnega izida.

Vsak presežek deleža v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti nad nabavno vrednostjo se v skupinskih računovodskih izkazih pripozna kot presežek (prihodek) v konsolidiranem poslovnem izidu.

Postopek, v katerem se prvikrat, to je ob vstopu odvisnega podjetja v skupino, obračuna vrednost deleža obvladujočega podjetja s sorazmernim delom kapitala odvisnega podjetja in opravijo drugi konsolidacijski popravki, se imenuje prva konsolidacija.

Prva konsolidacija se opravi na datum, ko je vpliv obvladujočega podjetja prevladal, in sicer ne samo neposredno, temveč tudi prek drugih odvisnih podjetij.

Pri prvi konsolidaciji je nabavna vrednost pridobljenega deleža v kapitalu odvisnega podjetja opredeljena kot nakupna cena, povečana za neposredne nabavne stroške. Če je bilo nadomestilo dano v obliki stvari, je treba ugotoviti njihovo pošteno vrednost.

Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv in ki ni niti odvisno podjetje niti naložbenikov skupni podvig. Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v pridruženo podjetje, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v pridruženo podjetje obračuna z uporabo kapitalske metode.

Če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, 20 % ali več glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da takega vpliva nima.

Velja tudi obratno: če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, manj kot 20 % glasovalnih pravic v podjetju, v katero naložbi, velja predpostavka, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati.

Dokaz za naložbenikov pomembni vpliv je običajno eno ali več naslednjih dejstev :

• Zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu podjetja, v katero naložbi.
• Sodelovanje pri odločanju.
• Bistveni posli med naložbenikom in podjetjem, v katero naložbi.
• Medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja; in/ali
• Zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi podjetja, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena.

Posebnosti vrednotenja posameznih gospodarskih kategorij v skupinskih računovodskih izkazih so obravnavane v posebnem poglavju vsakega SRS, ki obravnava kako gospodarsko kategorijo.

Tako vsebuje isti SRS napotilo za pojasnjevanje postavk tako v posamičnih kot tudi v skupinskih računovodskih izkazih in podlago za razumevanje razlik.

V SRS, ki obravnavajo oblike računovodskih izkazov, pa je v posebnem poglavju pojasnjena razlika med obliko ustreznega posamičnega računovodskega izkaza in obliko skupinskega računovodskega izkaza.

Določbe o razkritjih v posamičnih računovodskih izkazih veljajo smiselno v enakem obsegu tudi za skupinske računovodske izkaze.