Izbira pravno organizacijske oblike podjetja je prva dilema vsakega podjetnika začetnika. Običajno se podjetniki odločajo med ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo d.o.o. in samostojnega podjetnika s.p. , čeprav obstaja še kar nekaj drugih oblik. Na odločitev vplivajo predvsem obdavčitev in odgovornost za obveznosti družbe.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da je samostojni podjetnik s.p. fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ter o gospodarskih družbah. Te so lahko osebne in kapitalske. Osebne gospodarske družbe so družba z neomejeno odgovornostjo d.n.o. , komanditna družba k.d. in tiha družba s.t.d. Kapitalske družbe pa so družba z omejeno odgovornostjo d.o.o. , delniška družba d.d. , komanditna delniška družba k.d.d in evropska delniška družba.

Vse družbe razen tihe družbe so pravne osebe. Lahko so lastniki nepremičnin in premičnin. Lahko pridobivajo pravice in prevzemajo odgovornosti. Lahko tožijo ali so tožene. Pravno osebnost družba pridobi z vpisom v register. Družbeniki oz. ustanovitelji za obveznosti družbe niso odgovorni. Zakon pa določa v katerih primerih so lahko poleg družbe za obveznosti odgovorni tudi družbeniki. Gre za t.i. spregled pravne osebnosti v naslednjih primerih:

• Če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznika prepovedan.
• Če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov
• Če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem
• Če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam

Zakon o gospodarskih družbah prepoveduje članom poslovodstva ali organov nadzora velike, srednje velike in majhne družbe, ki je v insolventnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja, da bi ponovno ustanovili družbo, bili poslovodna oseba ali član nadzornega organa. Ponovno pa ta oseba lahko postane družbenik oz. ustanovitelj, poslovodna oseba ali nadzornik, če pred sodiščem v nepravdnem postopku dokaže, da je v insolventni družbi ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja. Te določbe veljajo tudi za samostojnega podjetnika s.p.

Poleg teh oseb, pa ustanovitelj ne more biti oseba:

• Pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi gospodarskega prestopka, prestopka zoper delovno razmerje ali socialno varnost
• Je bila ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebnosti
• Predložil neresnično izjavo, da imajo vse kapitalske družbe v kapitalu, katerih je udeležen z več kot 25 %, poravnane vse davke
• Če ima več kot 25 % delež v družbi, za katero je bilo pravnomočno ugotovljena ničnost vpisa, ker je bil namen delovanja v nasprotju z ustavo, zakonom ali moralnimi načeli.

Omejitve prenehajo po 10 letih.

Firma je ime pod katerim družba posluje in mora nakazovati dejavnost družbe. Lahko ima dodatne sestavine, ki družbo dodatno označujejo. Ne sme pa biti zavajajoča glede vrste in obsega poslovanja, oz. je tako, da bi utegnili priti do zamenjave z drugo družbo. Ne sme vsebovati imena tujih držav ali mednarodnih organizacij. Ime Slovenije in izpeljanke imena Slovenije se lahko pojavi v firmi družbe le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije. Tudi ime in priimek znane osebe oz. njen psevdonim se lahko uporabi le z dovoljenjem te osebe oz. njegovih sorodnikov, če gre za umrlo osebo. Firma ne sme vsebovati besed in znakov, ki nasprotujejo morali ali zakonu, besed in znakov znanih blagovnim znamk, in pa takih besed in znakov, ki posnemajo uradne znake.

Firma mora biti v slovenskem jeziku. Lahko pa se uporabljajo tuje besede, če ustrezajo firmam, imenom in priimkom družbenikov, ustrezajo registriranim blagovnim znamkam, gre za domišljijsko poimenovanje, ki ne vsebuje tujih črk, ali pa gre za mrtvi jezik.

V register se lahko vpiše tudi nameravana firma, ne da bi bila hkrati tudi ustanovljena družba. Če v enem letu ne pride tudi do ustanovitve, jo registrski organ izbriše.

Firma družbe z neomejeno odgovornostno d.n.o. mora vsebovati ime in priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več. Firma komanditne družbe mora prav tako vsebovati ime in priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d. Tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe. Lahko se navede, da tiha družba posluje s tihim družbenikom ( s t.d.). Družba z omejeno odgovornostjo mora imeti v firmi d.o.o., delniška družba d.d., komanditna delniška družba pa k.d.d.

Sedež je kraj, kjer je družba vpisana v register. Za sedež je možno določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, kjer se v glavnem vodijo posli, ali pa kjer deluje poslovodstvo družbe. Družba ima lahko tudi podružnice. Te niso pravne osebe, lahko pa opravljajo vse posle tako kot sama družba. Vpišejo pa se v register.

Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja. Statutarne omejitve nimajo pravnega učinka proti tretjim.

Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam. Prokurist lahko opravlja vsa pravna dejanja, razen odsvojitve ali obremenitve nepremičnin. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Lahko se vsak čas prekliče. Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo. Podelitev in prenehanje prokure se mora vpisati v register. Prokuristove podpise se mora shraniti pri sodišču. Prokurist pa se mora podpisovati s pristavkom, da gre za prokuro.

Na vseh sporočilih, računih, naročilnicah in drugih, ki jih družba pošlje naslovniku mora biti navedeno :

• Celotna firma in sedež družbe.
• Registrski organ, pri katerem je družba vpisana in številka registrskega vložka.
• Pri d.o.o. in d.d. znesek osnovnega kapitala.
• Znesek nevplačanih vložkov.

Družbe in samostojni podjetniki morajo enkrat letno poslovne knjige zaključiti. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba v treh mesecih po koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Poslovne knjige morajo biti vodene po načelu dvostavnega knjigovodstva, razen, če zakon ne določa drugače. Pri knjiženju v glavno knjigo je potrebno upoštevati kontni okvir, ki ga izda Slovenski inštitut za revizijo. Najmanj enkrat letno je potrebno preveriti, ali se knjigovodska stanja ujemajo z dejanskim stanjem, oz. potrebno je opraviti popis.

Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze uspeha je potrebno hraniti trajno. Knjigovodske listine se lahko hranijo krajše časovno obdobje in v skladu z drugimi zakoni.

Podjetja se delijo na mikro, majhna, srednja in velika podjetja. Kriteriji za določanje velikosti podjetja so povprečno število zaposlenih, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Letna poročila je potrebno javno objaviti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES. Roki so različni glede na poročila, ki jih mora posamezna družba predložiti. Majhne družbe morajo poročila predložiti v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Samostojnim podjetnikom s.p. , ki si izberejo normiran način ugotavljanja odhodkov, pa teh poročil ni potrebno predložiti. AJPES letna poročila objavi na spletnih straneh. Vpogled je brezplačen. AJPES mora tudi vsakomur na njegovo zahtevo izročiti kopijo poročil. Družbe in podjetniki morajo javno objavo poročil plačati po tarifi AJPES-a.

Letna poročila majhnih družb so sestavljena iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilog s pojasnili. Letno poročilo podjetnika pa je sestavljeno iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti družbe. Izkaz uspeha prikazuje prihodke, odhode in poslovni izid.

Letna poročila in sestavne dele morajo podpisati vsi člani uprave. Sestavljeno mora biti jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.

Tudi za samostojnega podjetnika s.p. veljajo zadeve določene iz prejšnjih odstavkov, ki se nanašajo na dejavnost, firmo, sedež, podružnico in prokuro. Poleg tega pa mora firma samostojnega podjetnika s.p. vsebovati njegov ime in priimek in oznako, da gre za samostojnega podjetnika s.p. in oznako dejavnosti. Skrajšana firma samostojnega podjetnika mora vsebovati vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. Na vseh sporočilih, ki jih pošlje posameznemu naslovniku (računi, naročilnice) mora biti navedena firma, sedež in matična številka. Če pa so sporočila poslana v okviru obstoječih poslovnih stikov, zadostuje navedba firme in sedeža.

Prokura ne preneha s smrtjo podjetnika. Podjetnik si lahko za primer smrti določi zastopnika, ki je od trenutka smrti pooblaščen za opravljanje vseh rednih poslov. Vsak dedič pa lahko to pooblastilo prekliče.

Samostojni podjetnik s.p. lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če v zadnjem letu ni prekoračil dveh od treh pogojev :

• Povprečno število delavcev ne presega tri.
• Letni prihodki nižji od 42.000 €.
• Povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 €.

Samostojnemu podjetniku s.p. ni potrebno voditi poslovnih knjig, če izpolnjuje pogoje po Zakonu o dohodnini o številu zaposlenih in prihodkih. V tem primeru lahko davčno osnovo ugotavlja ob upoštevanju normiranih odhodkov.

Samostojni podjetnik s.p. lahko začne opravljati dejavnost takoj po vpisu v Poslovni register Slovenije pri AJPESu. Pri vpisu mora navesti :

• Predlagan datum vpisa
• Firmo podjetnika in sedež
• Skrajšano firmo, če jo ima
• Ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka
• Podatke o zastopniku, ime in priimek, prebivališče, davčna številka
• Dejavnost
• Izjava, da nima neporavnanih dospelih obveznosti

O vsaki spremembi podatkov iz prejšnjega odstavka mora samostojni podjetnik s.p. obvestiti AJPES. Prenehanje dejavnosti mora obvestiti najmanj 15 dni prej. O prenehanju dejavnosti mora tudi obvestiti upnike in ostale zainteresirane in sicer z pisnimi obvestili, o poslovnih prostorih in sredstvih javnega obveščanja.

Samostojni podjetnik s.p. se izbriše iz registra, če :

• Se je statusno preoblikoval v kapitalsko družbo.
• V dveh zaporednih letih ne predloži letnega poročila.
• Ne sprejema pošte.
• Je umrl.
• Je v stečaju.
• Ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti.
• Ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v register.
• Mu je izrečen ukrep izgona iz države
• Je dal neresnično izjavo o tem, da ima poravnane vse obveznosti.

Je družba dveh ali več oseb - ustanoviteljev, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Ustanovi se s pogodbo. Če ni drugače dogovorjeno morajo družbeniki - ustanovitelji vpisati enake vložke. Družbeniki lahko vložijo v družbo denar, stvari ali pravice. Nedenarni vložki morajo biti ocenjeni sporazumno.

Posle so dolžni in upravičeni voditi vsi družbeniki. Če pa je z družbeno pogodbo vodenje poslov zaupano enemu ali več družbenikom, ostali ne smejo voditi poslov. Družbenik lahko prenese vodenje poslov na drugo osebo, če družbena pogodba to dovoljuje ali drugi družbeniki. Če so za vodenje poslov odgovorni vsi družbeniki ali več družbenikov, in eden od družbenikov, ki vodi posle nasprotuje izvedbi posla, se posel ne sme izvesti. Družbenik, ki vodi posle, mora o tem poročati družbi in predlagati obračune. Družbena - ustanovitvena pogodba lahko določa, da mora poslovodeči družbenik upoštevati navodila drugih družbenikov. Za imenovanje prokurista mora obstajati soglasje vseh družbenikov. Prokuro lahko prekliče vsak družbenik.

Vsak družbenik, tudi tisti, ki ne vodi poslov, ima pravico do pregleda poslovnih knjig in ostale dokumentacije. Družbeniki sprejemajo odločitve soglasno, če družbena pogodba ne predpostavlja večino.

Za obveznosti družbe so vsi družbeniki odgovorni subsidiarno. Če družba upniku ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno. Če članstvo družbenika preneha, je odgovoren za obveznosti družbe do vpisa spremembe v register. Kdor vstopi v že obstoječo družbo, je odgovoren za obveznosti, ki so nastale po njegovem vstopu.

Družba preneha :

• S potekom časa, če je bila ustanovljena za določen čas
• S sklepom družbenika
• S stečajem
• S smrtjo družbenika
• Z odpovedjo
• Na podlagi sodne odločbe
• Če se število družbenikov zniža pod dva
• Drugi primeri določeni z zakonom

Komanditna družba k.d. je družba dveh ali več oseb. Vsaj eden družbenik je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem - komplementar. Vsaj eden družbenik pa ni odgovoren za obveznosti družbe - komanditist.

Za registracijo se zahtevajo enaki podatki kot za registracijo družbe z neomejeno odgovornostjo d.n.o. Navesti je potrebno tudi podatke o komanditistih in njihove vložke. Objavi se samo število komanditistov, ne pa drugih podatkov o njih.

Družbeniki sklenejo pogodbo, v kateri dogovorijo medsebojna pravna razmerja.

Komanditist ne more voditi poslov družbe in ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev. Če vseeno vodi posle, postane osebno odgovoren za obveznosti družbe. Komanditist ima pravico zahtevati prepis letnega poročila in pravico do vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine.

Komanditist ne more zastopati družbe, lahko pa se mu podeli prokura. Upnikom je odgovoren do višine vplačanega deleža.

Dvojna družba je komanditna družba k.d., v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali so vsi komplementarji take družbe. Dvojna družba mora na vseh poslovnih listinah navajati poleg firme tudi imena in priimke članov poslovodstva. Pri podpisovanju fizične osebe mora biti dodano tudi firma komplementarja.

Nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik vloži premoženjski vložek v družbo nosilca tihe družbe in tako pridobi pravico do dobička tihe družbe.

Nosilec tihe družbe družbo zastopa in je nosilec vseh pravic in obveznosti družbe. Na koncu poslovnega leta mora nosilec tihe družbe izračunati dobiček in ga izplačati tihim družbenikom. Pri izgubi je tihi družbenik udeležen do vpisanega deleža. Dobičkov mu ni treba vračati.

Tihi družbenik ima pravico pregledovati poslovne knjige in knjigovodske listine.

Ime in priimek tihega družbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe. V nasprotnem primeru je odgovoren upnikom za obveznosti nosilca tihe družbe solidarno z vsem svojim premoženjem.

Tiha družba preneha :

• S potekom časa za katerega je bila ustanovljena
  
• S sporazumom med nosilcem in tihim družbenikom
  
• Z opustitvijo dejavnosti
  
• S smrtjo ali prenehanjem nosilca tihe družbe
  
• Z odpovedjo tihega družbenika
  
• Na podlagi sodne odločbe

Delniška družba d.d. je družba, ki ima kapital razdeljen na delnice. Upnikom je delniška družba d.d. odgovorna s svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti delniške družbe. Ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih ali pravnih oseb. Sprejet mora biti statut. Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000€


Delnice so lahko kosovne ali delnice z nominalnim kapitalom. Nominalne delnice se morajo glasiti najmanj na 1€. Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek, ampak ima vsaka kosovna delnice enak delež v osnovnem kapitalu. Znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu pa mora presegati 1€.


Delnice so lahko na prinosnika ali pa so imenske delnice. Lahko so prednostne ali navadne. Navadne delnice dajejo njihovim lastnikom pravico do upravljanja, do deleža v dobičku, dajejo pravico do preostalega premoženja po likvidaciji. Prednostne delnice pa dajejo lastnikom pravico, kot da bi šlo za navadne delnice, poleg tega pa še določen prednostne pravice določen s statutom, kot npr. vnaprej določeni zneski dobička in podobno.


Delnica mora vsebovati:

• Oznako, da je delnica
• Firmo in sedež izdajatelja
• Firmo ali ime in priimek kupca delnice, če gre za imenske delnice, ali oznako da se glasi na prinosnika
  
• Nominalni znesek, če gre za nominalno delnico
  
• Kraj in datum izdaje, serijsko številko, faksimile podpisa odgovornih oseb
  

Delnica je sestavljena iz treh delov. Prvi del je plašč, na katerem so navedeni podatki iz prejšnjega odstavka. Drugi del je je kuponska pola s kuponi za izplačilo dividend. Tretji del je talonski del, s katerim imetnik uveljavlja pravico do novega kuponskega dela. Družba lahko delničarju izda potrdilo o številu njegovih delnic.


Statut mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati :

• Ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega ustanovitelja
• Firmo in sedež družbe
• Dejavnosti družbe
• Znesek osnovnega kapitala
• Če ima družba delnice z nominalnim zneskom: nominalni znesek delnic in število delnic vsakega nominalnega zneska, če je več razredov delnic, tudi razred delnic ter nominalne zneske in število delnic, ki se izdajo v posameznem razredu
• Če ima družba kosovne delnice: število delnic, če je več razredov delnic, tudi razred delnic in število delnic, ki se izdajo v posameznem razredu
• Ali se delnice glasijo na prinosnika ali na ime
• Znesek vplačanega kapitala na dan vpisa družbe v register in vsakokratni vplačani kapital
• Sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni)
• Število članov organov vodenja ali nadzora, ali akt, v katerem se to določi
• Mandatna doba članov organov vodenja ali nadzora
• Obliko in način objav, pomembnih za družbo ali delničarje
• Čas trajanja družbe, če je ustanovljena za določen čas
• Način prenehanja družbe.

Delnice se lahko pri ustanovitvi delniške družbe d.d. vplačajo v denarju ali v stvarnih vložkih. Vsaj tretjino osnovnega kapitala mora biti vplačana v denarju. Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali upravni odbor in revizorja. Imenovani so le do prve skupščine. Nadzorni svet imenuje člane prve uprave, upravni odbor pa prve izvršne direktorje. Ustanovitelji morajo sestavit ustanovitveno poročilo o poteku ustanovitve delniške družbe d.d.


Delniško družbo vpišejo v register člani organov vodenja ali nadzora.


V register se vpišejo :

• Navedbo zneska, za katerega se izdajo delnice
• Dokazilo pooblaščene banke, da poslovodstvo z vplačanim zneskom prosto razpolaga
• Zagotovilo ustanoviteljev, da so seznanjeni z dolžnostjo obveščanja registrskega organa
• Določitev obsega upravičenja članov poslovodstva za zastopanje
• Statut in listine, na podlagi katerih je bil statut pripravljen, in listine, na podlagi katerih so ustanovitelji prevzeli delnice
• Obračun ustanovitvenih stroškov, ki bremenijo družbo.
• Listine o imenovanju organov vodenja ali nadzora
• Ustanovitveno poročilo in poročila o reviziji ustanovitve članov organov vodenja ali nadzora
• Poročilo ustanovitvenih revizorjev, če so ti pregledali ustanovitev
• Višina osnovnega kapitala in morebitnega odobrenega kapitala
• Dan sprejetja statuta
• Imena, priimki in prebivališča članov poslovodstva
• Trajanje družbe, če je ustanovljena za določen čas
• Upravičenja članov poslovodstva za zastopanje

Osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov. Za obveznosti družbe družbeniki niso odgovorni. Družbo z omejeno odgovornostjo d.o.o. lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb. Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o. ima lahko največ 50 družbenikov. V kolikor je družbenikov več, se ustanovi delniška družba d.d. Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. Sklenjena je lahko v obliki notarskega zapisa, ali pa na posebnem obrazcu na VEM točki.



Pogodba mora vsebovati :

• Imena in priimke ter prebivališča ali firme in sedeža ustanoviteljev
• Firmo, sedež in dejavnost
• Znesek osnovnega kapitala in navedbo družbenika za vsak poslovni delež
• Čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas
• Morebitne obveznosti družbenikov do družbe in obveznosti družbe do družbenikov
• Če je vložen stvarni vložek, mora biti neveden predmet vsakega stvarnega vložka posebej, znesek osnovnega vložka in družbenik, ki je stvarni vložek vložil
  

Osnovni kapital družbe znaša 7.500,00 €. Vsak osnovni vložek mora biti najmanj 50 €. Vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali kot stvarni prevzem.


Stvarni vložek so lahko premičnine in nepremičnine. V primeru, če se vlagajo stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti poročilo. Če se vlagajo vložki z večjo vrednostjo kot 100.000 €, mora stvarne vložke oceniti revizor. Stroške ustanovitve mora pokriti ustanovitelji sorazmerno s svojimi deleži.


Poslovodja prijavo družbo za vpis v register pri registrskem organi ali na VEM točki. Prijavi mora predložiti :

• Izvirnik ali overjen prepis pogodbe
• Seznam družbenikov in navedbo vložkov
• Poročilo o stvarnih vložkih, če obstajajo
• Potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da družba s sredstvi prosto razpolaga.
• Poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov, če so ti vrednejši od 100.000 €.

V kolikor pride do kakršnekoli spremembe vpisanih podatkov v register mora poslovodja v treh dneh obvestiti registrski organ ali VEM točko.


Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam. Če pripada več osebam, uresničujejo pravice in so odgovorni za obveznosti skupno. Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo. Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Družbeniki imajo prednost pri nakupu deleža, če z družbeno pogodbo ni določeno drugače. Družbenik, ki prodaja svoj delež, mora o tem obvestiti ostale družbenike. Lahko se določi, da je potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov za prodajo deležev osebam, ki niso družbeniki. Če je potrebno soglasje družbenikov in tega ni, in če noben družbenik ni pripravljen kupiti delež, lahko družbenik ki prodaja delež iz družbe izstopi.


S pogodbo se določi, kako družbeniki vplačajo osnovni vložek. Družbenik ne more biti oproščen vplačila vložka in ne more pobotati svoje terjatve z obveznostjo vplačila vložka. Če družbenik zamuja s plačilo osnovnega vložka, ga družba pisno obvesti, da mora svojo obveznost poravnati v enem mesecu. Če tudi v tem roku ni vplačila, preide njegov delež skupaj z vplačanim zneskom na družbo.


Družbenik, ki je družbi dal posojilo v času, ko bi moral družbi zagotoviti kapital, ne more proti družbi v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave uveljavljati zahtevka za vračilo tega posojila.


Če družbo ustanavlja en sam družbenik, sprejme akt o ustanovitvi in ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa. Lahko je tudi na posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki sestavljen na točki VEM. Če osnovni vložek ni v celoti vplačan pred prijavo v register, mora ustanovitelj za manjkajoči del zagotoviti varščino.


Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe sam s sabo kot pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki.


Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih, kot so sprejemanje letnega poročila, zahteve za vplačilo osnovnega vložka, postavitvi in odpoklicu poslovodij in podobne odločitve, vpisovati v knjigo sklepov pri točki VEM oz. pri notarju.