Vsak drug, ki pritegne pozornost, je za narcisa grožnja in se ga mora znebiti, ker mora vedno biti vsa pozornost na narcisu.
Oseba z narcistično osebnostno motnjo ima patološko potrebo po občudovanju. Ljudi okoli sebe potrebujejo, da jim povedo, kako pametni so, kako zanimivi in posebni so. Da jim pokažejo kako pomembni so.

Če se to ne zgodi, se zelo razburijo, postanejo razočarani in lahko tudi agresivni.


Narcisi nimajo empatije. Ti ljudje enostavno nimajo sposobnosti vživljati se v druge ljudi.



Če majhen otrok drugega udari z lopatko, ker sta se pač prepirala za to lopatko, mu je možno razložit, da to zdaj tega otroka boli, kot bi bolelo tebe, če bi te kdo udaril.
To lastnost vživljanja v druge ljudi imamo ljudje, živali npr. jo nimajo. Psu, ki nekoga ugrizne, je to nemogoče razložit. Pes razume samo kazen. Nima pa empatije.
Tako tudi narcistična oseba nima sposobnosti, da bi se identificirala s tem, kar druga oseba doživlja.

Ne morejo se torej poistovetiti z občutki druge osebe, se za minuto postaviti v njen položaj in razumeti, kako se morda počuti.

Ker nimajo te sposobnosti zelo težko s komer koli vzpostavijo tesen odnos.


Narcis živi v svojem fantazijskem svetu v katerem je edinstven, pomemben, poseben in upravičen do vsega.

Nekaj značilnosti ljudi z narcistično osebnostno motnjo :

• Verjamejo, da so posebni.
• Verjamejo, da so edinstveni.
• Verjamejo, da so upravičeni do vsega. Da prav njim pripada vse.
• So zelo izkoriščevalski.
• Zelo so arogantni.
• Ni jim nerodno, nimajo sramu
• Ne zanima jih nikogaršnje mnenje.
• Za njih meje ne obstajajo
• Zanima jih samo, ali so v središču pozornosti
• Zelo zavidajo vsem, ki bi lahko bili boljši od njih

S takšnimi ljudmi se je zelo težko razumeti, razen če ste pripravljeni vso svojo pozornost, svoje potrebe podrediti njim.
Če tega niste pripravljeni storiti boste imeli težave.



Seveda obstajajo ljudje, ki mislijo, da so posebni in ustrezajo zgornjemu opisu. Mnogi so takšni, vendar ne gre za narcistično osebnostno motnjo.
Pri narcistični osebnostni motnji gre za dosleden vzorec vedenja, ki se ponavlja znova in znova, ne občasno, ne le en dan.
Govorimo o vzorcu vedenja skozi čas.



Ljudje z narcistično osebnostno motnjo se ne spreminjajo.
Marsikdo si misli, da se s tako osebo soočil, mu povedal, da ni nekaj posebnega, da ni tako edinstven, da izkorišča druge in da se bo to nehalo.

To je sicer možno, ampak spremenilo se ne bo nič.



Narcis natančno ve kaj dela in ravno zato ker je takšen je tudi uspešen. Nikakor ga nihče ne bo prepričal, da naj se spremeni in postane manj uspešen.

Na vsako terapijo se zelo slabo odzivajo. Od njih lahko slišiš samo to, da on nima težav in ni razloga, da bi šel na terapijo. Na terapijo naj gre tisti, ki ima težave. Torej tisti, ki mu ravno on greni življenje. V trenutku bo on postal žrtev.




Ljudje z narcistično osebnostno motnjo se na terapijo odzivajo zelo slabo

• Približno tretjina tistih, ki gredo na terapijo, bo vstala in besna odšla ven takoj, ko bo beseda nanesla na njihova dejanja.
  
• Druga tretjina jih bo našla nekaj motečega na terapevtu. Začeli bodo kritizirati in vnel se bodo prepirat v katerem bodo poskušali zmagati, namesto da bi se kaj naučili.
  
• Ostali bodo morda poskušali poslušati. Nekateri bodo iz terapije odnesli nekaj pozitivnega. Drugi se zaradi terapije celo poslabšajo, saj jih terapevt poskuša opozoriti na nekatere njihove pomanjkljivosti, na primer pomanjkanje empatije. Torej na terapiji se bodo morda naučili samo posnemati empatijo. S tem pa bodo postali samo še bolj nevarni oz. neugodni za okolico.