Logiranje
Logirate se tako, da kliknete na LOGIN
Odpre se slika na desni.
Vpišete email in password in kliknete Sign in
Če ne želite biti več logirani se izpišete tako, da kliknete LOGOUT
V kolikor še nimate uporabniškega imena in gesla se morate najprej registrirati.
Kliknete Sign up now in dobite sliko spodaj levo.
Registracija
Vpišete email, ki ga boste uporabljali pri prijavi.Kliknete Send verification code. Na vaš email bo poslana verifikacijska koda
Preverite email. Če morda ne najdete emaila, preverite če je v spamu
Verifikacija
Vpišite verifikacijsko kodo. Če morda ne velja več, ker je preteklo preveč časa, kliknite Send new code in poslana vam bo nova koda.Kliknite Verify code
Določite še geslo. To naj bo sestavljeno iz malih in velikih črt, znakov in številk. Dolžina gesla naj bo vsaj 8 znakov.
V vrtico Confirm New Password geslo vpišite še enkrat, da ne bi bilo napake.
Display Name bo vaše prikazno ime in je poljubno.
Given name je osebno ime.
Surname je priimek.
Na koncu kliknete na Create in vrnili se boste na začetno stran.
Pozabljeno geslo
Če ste pozabili geslo kliknite Forgot your passwod? na prvi sliki.Vpišite svoj email in kliknite Send verification code.
Preveri svoj email in nadaljujte na naslednji sliki oz. kliknite gumb Continue
Pozabljeno geslo - verifikacija
Vpišite verifikacijsko kodo, ki ste jo dobili v emailu.Kliknite Verify code oz. kliknite Send new code v kolikor potrebujete novo kodo zaradi preteka časa.
Potem kliknite Continue in nadaljujte na naslednji sliki.
Pozabljeno geslo - novo geslo
Vpišite novo geslo in ga zaradi morebitne napake pri vnosu vnesite ponovno v polje Confirm New PasswordNa koncu Continue
In geslo je spremenjeno oz. bo veljalo novo geslo.
Določite skupino bloga
Zaprete oz. odprete celoten iskalnik. Iskalnik je v obliki drevesa.
Prikažejo se samo skupine drevesa.
Prikažejo se skupine in podskupine drevesa
Prikažejo se tretji nivo drevesa.
Prikažejo se postavke zadnjega, četrteka nivoja drevesa
Iskalnik se resetira
S klikom na posamezno poglavje odpirate in zapirate veje drevesa. Če kliknete vejo drevesa pod katero ni druge veje drevesa, sprožite iskanje.
NALOŽBE
Na trgu prevladuje precej finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb, s katerimi želijo podjetja, države in ostale institucije privabiti čim več kupcev. V zadnjem času predstavljajo naložbe v znanje vedno večje zanimanje med posamezniki in podjetji. Podjetja, ki več vlagajo v raziskave in razvoj, so namreč v prihodnosti bolj uspešna kot tista, ki v raziskave in razvoj ne vlagajo.
VRSTE NALOŽB
Ekonomski subjekti pridobljena denarna sredstva porabijo za tekočo potrošnjo, del pa jih lahko naložijo. Spodaj prikazujemo kam lahko naložimo morebitne finančne prihranke.
Naložbe lahko delimo na tri glavne skupine in sicer na finančne naložbe, naložbe v znanje in realne naložbe. Realne naložbe so nakup nepremičnin, strojev in podobno. Pri finančnih naložbah gre za prenos prihrankov na nekoga drugega.
FINANČNE NALOŽBE
Podjetja, država in finančne institucije želijo izdati finančne instrumente s takšnimi značilnostmi, da bi bili za kupce kar se da zanimivi. Zato se je na trgu pojavilo veliko različnih finančnih instrumentov, torej tudi veliko različnih naložb.
Finančne naložbe v podjetja
- Lastniške finančne naložbe
- Imetniku dajejo pravico do solastništva oz. lastništva.
- Delnice
- Za izdajatelja pomeni delnica trajen vir sredstev, lastniku delnice pa solastništvo podjetja, s trajno udeležbo na dobičku in pravico glasovanja in voljenja upravnega odbora. Lastnik prevzame seveda največje tveganje.
- Običajno podjetje vsega dobička na izplačajo v obliki dividend, ampak ga del zadržijo in porabijo za nove investicije, finančne naložbe ali plačilo dolgov. Vrednost delnice se praviloma zato poveča.
Javna (odprta) prodaja : Samo relativno velika in znana podjetja svoje delnice prodajajo na javnih prodajah. Ko so prodane, zanje obstaja sekundarni trg na borzi ali prodaja preko okenc. Tveganje zmanjša preglednost poslovanja na borzi in stroga merila države. - Zaprte (privatne) prodaje : Velika večina delniških družb pa svoje delnice prodajajo finančnim institucijam. Stroški takšne prodaje so manjši. Delnice so za posameznika bolj tvegane, saj podjetja ne pozna. Pri zaprti prodaji pa tudi ni tako stroge regulative. Kupci so tako finančne institucije ki podjetje bolje poznajo in imajo strokovnjake, ki se odločajo o nakupu.
- Navadne delnice
- V primeru stečaja podjetja so lastniki navadnih delnic zadnji pri poplačilo terjatev. Imajo polno pravico do glasovanja, donos delnice je odvisen od uspešnosti podjetja.
- Prednostne delnice
- V primeru stečaja se poplačajo pred navadnimi delnicami. Pravica do glasovanja je omejena in običajno imajo nespremenljive dividende, vendar o izplačilu lahko odloča nadzorni svet. Če se ne izplačajo, se ne izplačajo tudi dividende navadnih delnic.
- Zamenljive prednostne
- Lastnikom omogočajo zamenjavo prednostnih delnic v navadne. Izdajajo se v glavnem ob združitvah podjetij in sicer iz davčnih razlogov.
- Deleži družbenikov
- Naložba samostojnega podjetnika
- Obveznice
- Izdajajo jih podjetja, država, lokalne oblasti, finančne in druge institucije. Imetniku prinašajo pogodbene obresti. Lastnik obveznice ni solastnik podjetja in nima pravice do glasovanja. Zato ima prednost pri poplačilu v primeru stečaju. Tveganje je za lastnika manjše, zato je tudi donosnost manjša od donosnosti delnice.
- Običajno podjetje vsega dobička na izplačajo v obliki dividend, ampak ga del zadržijo in porabijo za nove investicije, finančne naložbe ali plačilo dolgov. Vrednost delnice se praviloma zato poveča.
Običajne, nenavadne obveznice in obveznice v tuji valuti, imenujemo tudi samostojne obveznice. Izdajajo se v paketih in kot del paketa (približno 20%) Paket predstavljajo dve vrsti posebnih obveznic. Prve so nakupni boni (pravico do nakupa običajne delnice), druge so zamenljive obveznice (lastnik jih lahko zamenja za običajen delnice po določeni ceni). - Zaprta (privatna) - odprta (javna) prodaja : Zaprto prodajo uporabljajo mala in srednja podjetja zaradi nižjih stroškov, vendar so obresti višje, ker je tveganje višje. Za javno prodajo obstajajo strogi zakonski predpisi in predpisi borze.
- Pogoji kupcev obveznic : Kupci izdajatelju postavijo vrsto pogojev z namenov zavarovati naložbo, kot npr. :
- Da lahko izdaja obveznice samo toliko časa, dokler razmerje med delnicami in dolgovi ne presega npr. 50%.
- Časovna omejitev, da ne sme svojih obveznic z odpoklicem odkupit in izdati novih po nižji obrestni meri.
- Da mora po določenem času od izdaje (npr. 10 let) izdvajati sredstva na poseben račun, ki je namenjen končnemu plačilu obveznic. Dogovori o višini in času izdvajanja so odvisni od rizičnosti obveznice.
- Pri javnih prodajah pogoje ne postavlja vsak posamezni kupec, ampak investicijska banka.
- Običajne
- Obresti so fiksne, običajno v normalnem znesku.
- Nezavarovane
- V anglosaksonskih državah je taka večina industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne (15-30 let) oz. srednjeročne (7-10 let)
- Zavarovane
- Takšne so izdaje storitvenih in želežniških obveznic.
- S hipoteko
- Z začasno odstopljenimi vrednostnimi papirji
- S potrdilom o začasnem lastništvu
- Nenavadne
- Nenavadne so predvsem zaradi izračuna obresti. Po obsegu jih je pa manj izdanih.
- Obresti vezane na poslovni uspeh
- Dobičkovne
- Pogodbene obresti so izplačane samo, če dobiček podjetja to omogoča
- Participativne
- Poleg pogodbenih nizkih obresti, je lastnik tudi udeležen v dobičku.
- Obresti vezane na nekatere dejavnike
- Indeksirane
- Obrestna mera se prilagaja inflaciji.
- S plavajočo obrestno mero
- Obrestna mera je vezana ne neko tržno obrestno mero.
- Obrestna mera nižja od tržne
- Pomeni, da se ob izdaji obresti prodajajo po diskontirani vrednosti. Poseben primer so obveznice, ki sploh ne prinašajo obresti - brezkuponske obveznice.
- V tuji valuti
- Če podjetje investira v tujini in bo zato prihodek v tuji valuti, lahko izplačilo obresti v tej valuti pomeni za podjetje manjše tečajno tveganje. Lahko pa je motiv tudi nezaupanje v domačo valuto.
- Zamenljive
- Imetniku dajejo pravico, da pod določenimi pogoji zamenja obveznice v prednostne ali navadne delnice.
- Terminski krediti
- Naložba je bolj primerna za banke in zavarovalnice, kot pa za podjetja in posameznike. Gre za kredit, ki ni v obliki prenosnega vrednostnega papirja in se ga ne da prodati pred dospetjem oz. po delih. Podjetje bo takšen kredit odobrilo v posebnih primerih, banke in zavarovalnice pa imajo pri odobravanju zelo stroga merila.
- Kredit je delno zavarovan tako, da je odobren za točno določeno opremo. Osnovna in gibljiva sredstva ne smejo biti financirana s takšnimi krediti do več kot tretjine. Banka zahteva tudi zavarovanje starejših vodilnih delavcev za primer njihove nezmožnosti za delo.
- Kredit se običajno odplačuje anuitetno. Lahko da velja prvih nekaj let moratorij. Obrestna mera je lahko določena za celotno obdobje odplačevanje, večinoma pa je gibljiva. Banka tudi zahteva da podjetje prenese del sredstev na poseben brezobrestni račun. Pogosto se kreditni pogoji med odplačevanjem spremenijo.
- Bančni
- Revolving
- Kreditna linija do treh let. Od dospetju ga podjetje po želji obnovi.
- Zimzeleni
- Kreditna linija brez dospetja. Za podjetje je zelo drag, saj je za banko nezavarovana, neprenosna terjatev brez dospetja.
- Zavarovalniški
- Zakup
- Pravno gledano zakup ni finančna naložba, ampak je realna naložba. Ekonomsko gledano pa je zavarovana finančna naložba in sicer je zavarovanje lastništvo realnega premoženja.
- Kratkoročni bančni kredit
- Nezavarovan
- Banka zmanjšuje tveganje z analizo kreditne sposobnosti in kreditnimi pogoji.
- Za začasen porast zalog
- Dolg se sam odplača s prodajo in prejemom plačila
- Kreditna linija
- Podjetje lahko kadarkoli črpa kredit do določene višine, vendar ga ne sme uporabljati za dolgoročno financiranje. Zato mora imeti vsaj en mesec stanje na kredita enako 0 in običajna je zahteva po brezobrestni vlogi.
- Premostitveno kreditiranje
- Banka začasno financira investicijo podjetja.
- Zavarovan
- Z zastavo terjatev do kupcev
- Gre za terjatve s časovno ustreznimi roki dospetja.
- Z zalogami
- Lahko jih prenese v skladiščenje v javna skladišča, skladiščnica pa je v lasti banke. Lahko pa se dogovorijo tako, da javno skladišče najame del skladiščnega prostora v podjetju, ali pa tako da odkupi zaloge in jih preda podjetju v komisijsko prodajo.
- Terjatve kupcev
- Glede na dobre poslovne običaje je obvezna naložba.
- Komercialni kredit na odprt račun
- Za redne kupce, ki so dobri plačniki. Kupec brez omejitev naroča blago. Rok plačila je enotno dogovorjen za vse dobave.
- Komercialni kredit na pisno obljubo
- Kupec da pisno obljubo, da bo plačal.
- Komercialna menica
- Menica ja zavarovanje plačila, saj z njo lahko blokiramo račun kupca.
- Nepreklicno kreditno pismo
- Je zelo dobro zavarovanje, saj za plačilo jamči banka.
Upniške finančne naložbe
Takšne so izdaje storitvenih in železniških obveznic.
Finančne naložbe v državo
- Dolgoročne naložbe
- Državne obveznice
- Izdaja jih država in za njihovo plačilo tudi jamči, drugače pa so nezavarovane. V glavnem imajo fiksno obrestno mero. Zbran denar je namenjen za kritje primanjkljaja v proračunu. Je zelo varna naložba, saj država lahko pobira davke in izdaja denar. Zaradi varnosti pa je donosnost majhna.
- Občinske oz. mestne obveznice
- Izdajajo jih občine in mesta za financiranje občinskih investicij. Te obveznice so manj kvalitetne od državnih, saj občine ne pobirajo davkov in tiskajo denarja, vseeno pa v primeru nezmožnosti plačila lahko plačajo iz proračuna. Donosnost je zato nekoliko višja.
- Obveznice državnih ustanov in podjetij
- Takšne so npr. obveznice Telekoma. Za te obveznice ne jamči država, vendar je zelo verjetno da ta podjetja ne bodo šla v stečaj, saj je ustanovitelj država.
- Kratkoročne naložbe
- Zakladne menice
- So kratkoročni državni vrednostni papir. Obrestna mera je fiksna, dospetje do enega leta. Kupujejo jih predvsem finančne institucije in velika podjetja.
- Kratkoročni krediti
- Država lahko najema tudi kredite predvsem pri Banki Slovenije. Sekundarni trg za njih ne obstaja.
Naložbe v finančne institucije
- Investicijski skladi
- Izdajajo predvsem delnice in obveznice. Delnice so lahko vnovčljive pri samih skladih (odprti skladi), ali pa samo na sekundarnem trgu (zaprti skladi). So manj tvegane od naložb v podjetja, saj je tveganje v skladu razpršeno.
- Banke in hranilnice
- Gre predvsem za vloge in blagajniške zapise. Vloge so neprenosne in v obliki raznih računov (tekoči računi, vezane vloge, itd.) . Pogoji se lahko v času zelo spreminjajo. Razlike pa so tudi med institucijami. Za vloge jamči država, zato je tveganje in donos nizek.
- Vloge, ki pa so prenosne so potrdila o vlogi. Rok dospetja je od 30 dni do lahko tudi 8 let. Potrdilo je možno prodati pred dospetjem.
- Pokojninski načrti
- Država pokojninske načrte podpira z olajšavami, omogočajo pa dodatno pokojnino poleg obvezne. Naložbe so dolgoročne in so neprenosne. Vplačevati jih je potrebno običajno mesečno.
- Zavarovalnice
- Določene oblike zavarovanj, kot so življenjsko in nezgodno, so tudi lahko naložbe.
Izvedene finančne naložbe
Donosnost in tveganje je odvisna od neke druge naložbe, iz katere so izvedene.
- Opcija
- Lastniku dajejo v določenem časovnem obdobju ali na določen datum možnost, ne pa dolžnost, kupiti oz. prodati naložbo, ali predmet potrošnje po določeni ceni. Nakupna opcija daje možnost nakupa, prodajna opcija pa možnost prodaje. Najbolj razširjene so opcije na navadne delnice.
- Primer : Cene za delnico je danes 100€. Nakupna opcija daje možnost, da od izdajatelja opcije lahko kupi to delnico čez tri mesece za 105€. Zato mora kupec opcije plačati premijo. Ker se pričakuje da bo čez tri mesece delnica vredna 110€, je premija 5€. Torej če bo vrednost delnice čez tri mesece 108€ in kupec opcije delnico tudi kupi, je prodajalec opcije zaslužil 2€. Lahko pa se zgodi obratno in prodajalec opcije utrpi izgubo.
- Opcije zmanjšujejo tveganje, po drugi strani pa se z njimi veliko špekulira.
- Nakupni boni
- Po vsebini so zelo podobni opciji. Gre za pravico kupca obveznic, da kupi tudi navadne delnice po določeni ceni. Pravica nakupa pa je bistveno dolgoročnejša od opcije.
- Terminska pogodba
- Pri terminski pogodbi ne gre za pravico, ampak za obvezo nakupa oz. prodaje, običajno na točno določen dan. Tak primer je obveznost nakupa aluminija po ceni 1200€ 30. junija. Kupec s tem prevzame tveganje, da na trgu na ta dan cena ne bo padla pod 1200 € Lahko pa pogodbo proda pred dospetjem.
NALOŽBE V ZNANJE
Naložbe v znanje so visoke in tvegane, vendar so očitno čedalje bolj zanimive. Študij je za posameznika velika denarna naložba. Stroški predstavljajo neposredni stroški in pa tudi izgubljene druge možnosti. Lahko bi se npr. zaposlil in prejemal plačo, lahko pa bi se samozaposlil in v tem času vpeljal posle, za katere kasneje ni več možnosti. Vendar raziskave kažejo, da je letni dohodek zaposlenega z visoko šolo dvakrat večji kot zaposlenega z osnovno šolo. Tako da na koncu lahko ugotovimo, da se naložba v znanje splača.Tudi pri podjetjih se pokaže približno enaka slika. Podjetja, ki več vlagajo v raziskave in razvoj, so v prihodnosti bolj uspešna kot tista, ki v raziskave in razvoj ne vlagajo. Čeprav pa je res, da so takšne investicije izredno tvegane, saj lahko da ne dajo nikakršnih rezultatov.
REALNE NALOŽBE
NALOŽBA V NEPREMIČNINE
Posamezniku prinaša korist, saj lahko v njej prebiva, lahko pa jo oddaja v najem, oz. v njej opravlja dejavnost. Lahko jo tudi v prihodnosti proda z dobičkom. Donosnost nepremičnine je težko meriti, pa tudi tveganje je težko meriti. V času recesije vrednosti nepremičnin zelo padejo in s tega stališča so tvegana naložba.TRAJNE POTROŠNE DOBRINE
So pralni stroj, avto, hladilnik, tv. itd. Donosnost je zelo težko določiti.- O meni
- Oglasi
- Nov oglas za delo
- Išči oglase za delo
- Davčni register
- iana
- Nov blog
- Pregled blogov
- Moje računovodstvo
- Prosti čas
Glavni menu
- O meni
- Oglasi
- Nov oglas za delo
- Išči oglase za delo
- Davčni register
- iana
- Nov blog
- Pregled blogov
- Moje računovodstvo
- Prosti čas