V kolikor prodajate blago in storitev preko interneta in imate manj kot 10 000€ prodaje v druge države članice EU vam ni potrebno storiti ničesar.
Ko podjetje preseže 10 000€ prodaje v druge države članice EU se mora registrirati v VEM, ki podjetju omogoča:

• elektronsko registracijo za DDV v eni državi članici za vso prodajo blaga in storitev na daljavo znotraj EU in se ni potrebno registrirati v vsaki državi posebej
• odda in plača se en četrtletni obračun DDV za vse dobavljeno blago in opravljene storitve
• vse zadeve povezane z DDV se urejajo na davčni upravi v svoji državi

Ko podjetje začne uporabljati posebno ureditev VEM mora :

• obračunati DDV po stopnji države članice, komor bo blago dobavljeno
• pobrati DDV od kupca
• predložiti četrtletni obračun DDV prek VEM ki je sestavni del eDavkov
• plačati DDV v državi članici kjer ste registrirani za DDV (torej SLoveniji)
• hraniti dokumentacijo 10 let

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

Shema EU
Shema Non EU
Shema uvoz
Posredniki za uvozno shemo
Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

Posebne ureditve VEM-OSS
Vse, kar morate vedeti o novih pravilih o DDV pri e-trgovanju, informacije za potrošnike
Vse, kar morate vedeti o sistemu VEM za uvoz
Vse, kar morate vedeti o sistemu VEM, informacije za prodajalce
Vse, kar morate vedeti o sistemu VEM, informacije za izvajalce poštnih storitev in kurirske službe
Zloženka o uvozu in izvozu blaga prek pošte za fizične osebe
Za informacije pa se lahko obrnete tudi na naš klicni center 08 200 1002

Predložitev posebnega obračuna DDV je urejena v 130.e členu ZDDV-1.

Podjetje mora predložiti FURSu poseben obračun DDV za vsako trimesečje ne glede na to ali so bile dobave blaga ali storitev opravljene ali ne. Če ni bilo nobene prodaje torej oddan prazen obrazec.

V posebnem obračunu DDV mora davčni zavezanec navesti:

• slovensko identifikacijsko številko za DDV
• skupno vrednost brez DDV
• veljavne stopnje DDV
• skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po stopnjah DDV
• skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati,

vse razdeljeno po davčnih stopnjah.

V obračun morajo biti vključene:

• prodaje blaga na daljavo znotraj Unije
• dobave blaga v skladu z drugim odstavkom 6.a člena ZDDV-1, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi članici
• opravljanje storitev
• obračun vključuje tudi popravke iz preteklih davčnih obdobij

Če podjetje odpošlje blago iz drugih držav članic mora v posebnem obračunu navesti še:

• skupno vrednost brez DDV
• veljavne stopnje DDV
• skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po stopnjah DDV
• skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati

V obračun so zajete dobave po državah članicah iz katerih se je blago odposlano :

• prodaja blaga na daljavo znotraj Unije, razen blaga iz tretjih držav, za katerega se šteje, da ga je opravil on sam
• dobave znotraj Unije blaga iz tretjih držav za katere e prevoz začne in konča v isti državi članici
• navesti tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od držav članic, iz katere se blago odpošlje

Če ima podjetje poslovne enote v Sloveniji in eno ali več poslovnih enot iz katerih opravlja storitve:

• navesti tudi skupno vrednost brez DDV
• veljavne stopnje DDV
• skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po stopnjah DDV
• skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati za vsako državo članico, v kateri ima poslovno enoto
• individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko te poslovne enote

razčlenjeno po državah članicah potrošnje.

Zneske se v posebnem obračunu DDV izkazuje v evrih.
Če so bile dobave blaga ali opravljene storitve zaračunane v drugih valutah, mora davčni zavezanec v posebnem obračunu DDV uporabiti menjalni tečaj zadnjega dne obračunskega obdobja, ki ga na ta dan ali, če na ta dan ni objave, na prvi naslednji dan objavi Evropska centralna banka.

Posebni obračun je treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja, na katero se obračun nanaša, in sicer v elektronski obliki preko portala eDavki.

Polje 11. Dobava blaga in storitev
Vpisuje se, če se davčni zavezanec ni prostovoljno vključil v posebno unijsko ureditev iz 6.b podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1(posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo) in se ni identificiral za namene DDV v drugi državi članici

Ne vpisujejo se:
– tranzit blaga;
– postopek pasivnega oplemenitenja;
– začasni izvoz blaga z zvezkom ATA;
– izvoz blaga, ki bo vrnjeno na carinsko območje Unije in oproščeno plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi;
– gibanje unijskega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Unije, ne da bi pri prečkanju ozemlja tretje države spremenilo svoj carinski status


Polje 13 Prodaja blaga na daljavo
Ne vpisuje se vrednosti dobavljenega blaga na daljavo, če davčni zavezanec za te dobave uporablja posebno unijsko ureditev iz 6.b podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 (te dobave vključi v posebni obračun DDV) oziroma če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30.f člena ZDDV-1 (prag 10 000€)(te dobave vključi v polje 11).

Decembra 2018 je začela veljati Uredba (EU) 2018/302, ki se nanaša na prepoved nesorazmernega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu Evropske unije glede na državljanstvo, kraj bivališča ali sedež strank.

Njen namen je olajšati svobodno pretakanje blaga in storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju: država članica) in odpraviti ovire, s katerimi so se stranke soočale pri dostopu do digitalnih vsebin, spletnih storitev, nakupovanju ali prodaji izdelkov in storitev na spletu prek meja znotraj Evropske unije. Določba velja tudi za slovenska podjetja, ki morajo vse stranke, ki prihajajo iz drugih držav članic ter blago in storitve pridobivajo le za končno uporabo, v enakih situacijah obravnavati enako kot slovenske, ne glede na njihovo državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža.

Navedeno pomeni, da podjetja in spletne platforme ne smejo omejevati dostopa do svojih storitev, blaga ali vsebin glede na sedež, državo bivanja ali državljanstvo strank v Evropski uniji. Prepoved neupravičenega geografskega blokiranja se nanaša na nediskriminacijo pri dostopanju do spletnih vmesnikov, blaga in storitev ter nediskriminacijo povezano z izvajanjem plačil.

Uredba skuša preprečiti prakse podjetij kot so:

• zavrnitev naročila strankam iz druge države članice,
• onemogočanje nakupa z debetno ali kreditno kartico, izdano v določeni državi članici,
• omejevanje dostopa do vsebin (npr. videoposnetkov, glasbe) ali vstopnic za prireditve glede na državo članico, v kateri se stranka nahaja.

Podjetja na noben način, niti s tehnološkimi ukrepi, ne smejo blokirati ali omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. Preusmerjanje na drugačno različico spletnega vmesnika, na primer po jeziku, postavitvi in podobno, pa je dopustna le ob izrecnem soglasju stranke ter dejstvu, da stranki prvotni spletni vmesnik ostane enostavno dostopen. Prepovedana je tudi uporaba drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev. Podjetje s sedežem v državi članici mora strankam ne glede na državljanstvo in kraj prebivališča oziroma sedež omogočiti nakup preko svoje spletne trgovine v skladu s pogoji te spletne trgovine. Če pri nakupih preko spletne strani podjetje omogoča dostavo le znotraj države, kjer ima sedež, lahko stranka opravi nakup z dostavo le na naslov v tej državi. V takem primeru podjetje naročenega ni dolžno dostaviti v državo, kjer se stranka nahaja.