PLAČE

Božičnica, 13 plača, nagrada za delovno uspešnost

BOŽIČNICA – 13. PLAČA – NAGRADA ZA POSLOVNO USPEŠNOST

V mesecu decembru delodajalci iščejo možnost izplačila nagrade zaposlenim, ki bi seveda bila čim manj obdavčena. Takšna možnost je izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, kar je samo drug izraz za božičnico, 13. plačo in podobno.

POGOJI ZA IZPLAČILO NAGRADE ZA POSLOVNO USPEŠNOST OZ. BOŽIČNICE ALI 13. PLAČE

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

2.odst. 126.člena : (2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

2.odst. 127.člena : (2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Z vidika Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pogoj za izplačilo nagrade za delovno uspešnost ta, da je nagradadogovorjena s pogodbo o zaposlitvi oz. kolektivno pogodbo.

DOHODNINA

V 12. tč. 44. člena ZDoh-2 je navedeno naslednje:

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

  • imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
  • je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;

Pogoj je torej

  • Podjetje mora imeti :
    • Sprejet pravilnik in v njem določene kriteriji oz. merila za določanje višine nagrade
    • Vsi delavci morajo imeti možnost, da merila izpolnijo,
    • Merila ne morejo vezana na individualno delovno uspešnost in
    • Morajo biti delavcem v naprej znani.
  • Izplačana nagrada mora imeti podlago v poslovni uspešnosti podjetja
  • Izplačilo enkrat letno
  • Če znaša tako izračunana nagrad manj kot 100% povprečne mesečne plače v RS (september 2021 znaša 1.872,92€) te nagrade ni potrebno všteti v osnovo za dohodnino oz. od tega zneska ni potrebno plačati dohodnine.
DAVČNA OSNOVA

6. odst. 41. člena ZDoh-2 : Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

Ali enostavno. Prejeti dohodek lahko izplačevalec razdeli na največ 12 mesecev oz. na toliko delov, na kolikor mesecev se nagrada nanaša,.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Pri plačilu prispevkov za socialno varnosti ni priznana nikakršna olajšava in jih je potrebno plačati v celoti, torej od redne bruto plače in tudi od bruto nagrade za poslovno uspešnost.

PRIMER

Trenutna bruto plača znaša 1.872,92€. Predpostavljena je 17% stopnja dohodnine.

BRUTO NAGRADA NIŽJA OD POVPREČNE BRUTO PLAČE V SLOVENIJIBRUTO NAGRADA VIŠJA OD POVPREČNE BRUTO PLAČE V SLOVENIJIBRUTO PLAČA
NAGRADA1.200,00€2.400,00€2.400,00€
OSNOVA ZA DOHODNINO0,00€467,40€1.869,60€
DOHODNINA0,00€79,46€317,83€
PRISPEVKI IZ265,20€530,40530,40€
PRISPEVKI OD193,20€386,40386,40€
STROŠEK PLAČE1.393,20€2.786,40€2.786,40€
DAJATVE458,80€996,26€1.234,63€
NETO IZPLAČILO934,80€1.790,14€1.551,77€
PRIBITEK NA NETO1,491,551.79

Država delavcem za novo leto podarja bolj malo. Prispevkom za socialno varnost se ni pripravljena odpovedati. Odpovedala bi se 238,37€ dohodnine pri nagradi 2.400,00€ in seveda pri predpostavljeni stopnji dohodnine 17%. Na koncu se postavi vprašanje, kdo si izplačuje božičnico? Delavci ali država? In koliko je bila pri poslovnem uspehu podjetja zaslužna država. Namesto izplačila nagrade za poslovno uspešnost se v zadnjih letih izplačuje drugi del regresa, ki je nad zakonskim minimumom (minimalna bruto plača, trenutno 1.024,24€). Maksimalni neobdavčeni regres pa znaša toliko kolikor je povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji (trenutno 1.872,92€)

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

NAČINI PRENEHANJA

Pogodba o zaposlitvi preneha

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

VRNITEV DOKUMENTOV IN IZDAJA POTRDILA

Ob prenehanju je delavcu treba vrniti vsa potrdila in dokumentacijo in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Preneha z potekom časa, po opravljenem delu ali po prenehanju razloga zaradi katerega je bila sklenjena. Preneha tudi na podlagi sporazuma.

Delavec ima pravico do opravnine po 79.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE

Pogodbe preneha s smrtjo delavca. Preneha tudi s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z dejavnostjo ne nadaljuje naslednik.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI S SPORAZUMOM

Sporazum mora bit v pisni obliki. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavaroanja za primer brezposelnosti. Če tega obvestila ni, to nima vpliva na veljavnosti sporazuma.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

SPLOŠNO O ODPOVEDI

Odpoved pogodbe je lahko redna ali izredna. Redna odpoved ima odpovedni rok, izredna nima odpovednega roka. Če gre za diskriminacijo ali povračilne ukrepe iz 6. člena ZDR-1, je odpoved neveljavna. Prav tako če je podana zaradi grožnje ali prevare.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, nesposobnost ali izredno odpoved mora delodajalec pisno obvestiti delavca o očitanih dejanjih in mu omogočiti zagovor v roku ne manj kot tri delovne dni. Seznanitev je lahko poslana preko emaila. Pri zagovoru lahko sodelujejo predstavniki sindikata oz. drug pooblaščenec. Če delavec tako zahteva mora delodajalec o odpovedi obvestiti sindikat oz. svet delavcev. Le ta da mnenje v skladu s 86. členom.

Odpoved mora biti v pisni obliki. Obrazložena morajo biti razlogi za odpoved. Delavec mora biti obveščen o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ter o obveznosti prijave v evidenco brezposelnih.

Odpoved mora biti vročena

  • V prostorih delodajalca : Vročitev je opravljena tudi če stranka ne želi prevzeti odpovedi. Dokazno breme je na strano tistega ki vroča
  • Priporočeno pošiljko s povratnico : Vročitev je opravljena oz. če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve.
  • Objava na oglasni deski delodajalca : Če delavec nima stalnega oz. začasnega prebivališča v RS, se odpoved objavi na oglasni deski v skladu z 88.členom.

SPLOŠNO O REDNI ODPOVEDI

Delavec lahko redno odpove brez razlogov. Delodajalec lahko redno odpove, če ima utemeljen razlog. Dokazno breme je na njegovi strani.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca v skladu z 85. členom. Opozorilo lahko pošlje tudi po emailu.

SPLOŠNO O IZREDNI ODPOVEDI

Izredna odpoved je možna iz razlogov navedenih v zakonu. Delodajalec mora navesti odpovedne razloge. Dokazno breme je na strani stranke, ki odpove.

REDNA ODPOVED

ODPOVEDNI RAZLOGI

Razlogi za redno odpoved iz 89. člena so :

  • Prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela
  • Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov – razlog nesposobnosti. Odpoved najkasneje v 6 mesecih
  • Kršenje pogodbene ali druge obveznosti – krivdni razlogi. Najkasneje 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Delodajalec lahko poda kazensko ovadbo in se mu prepove opravljati delo. Pripada pa mu nadomestilo v višini 1/2 njegove plače v zadnjih 3 mesecih.
  • Nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti.
  • Neuspešno opravljeno poskusno delo

Neutemeljeni odpovedni razlogi so navedeni v 90 členu. Delavcu ni možno odpovedati delovnega razmerja zaradi bolezni, dela v sindikatu, rasne oz. verske pripadnosti in podobno.

Delavcu je možno pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi pri istem oz. drugem delodajalcu. Vprašanje je urejeno v 91. in 92. členu ZDR-1

ODPOVEDNI ROKI

Pogodba je lahko odpovedana dogovorno oz. tako kot je navedeno v pogodbi, vendar rok ne more bit krajši kot zakonski odpovedni rok.

Odpovedni roki

  • Neuspešno poskusno delo : 7 dni
  • Redna opoved s trani delavca :
    • do enega leta 15dni
    • od enega leta zaposlitve 30dni
  • Redna odpoved delodajalca
    • do enega leta 15dni
    • od enega do dve leti zaposlitev 30 dni
    • nad dve leti zaposlitve : narašča za vsako leto za dva dni
    • nad 25 let : 80dni
  • Krivdni razlogi : 15 dni

Odpovedni rok začen teči naslednih dan po vročitvi. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za denarnem povračilu in sicer v pisni obliki.

Če odpove delodajalec ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve in sicer najmanj dve uri na teden. Pripada mu denarno nadomestilo in sicer 70% nadomestilo nadomestila iz 137. člena ZDR-1

ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

Vprašanje je urejeno od 98. člena do 103. člena ZDR-1

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI, POSTOPKIH PRISILNEGA PRENEHANJA IN V DRUGIH PRIMERIH PRENEHANJA DELODAJALCA

Vprašanje je urejeno od 104. člena do 107. člena ZDR-1

ODPRAVNINA

Če delodajalec odpove pogodbno iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, mora delavcu izplačati odpravnino. Osnova je povprečna mesečna plača, ki je pripadala delavcu v zadnjih treh mesecih. Višina odpravnine je naslednja :

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let

Odpravnina ne sme presegati 10 kratnika osnove. Če je podjetje v prisilni poravnavi, se lahko delodajalec in delavec pisno dogovorita o zmanjšanju odpravnine. Izplačilo mora biti o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

IZREDNA ODPOVED

Možna je če obstajajo razlogi določeni v ZDR-1 in če ni mogoče nadaljevati delovnega razmarja do izteka pogodbenega razmerja oz. izteka odpovednega roka.

Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasnejej v 6 mesecih od nastanka razloga. Če gre za kaznivo dejanje je možna odpoved ves čas ko je možen kazenski pregon in najkasneje v 30 dneh od ugotovitve.

IZREDNA ODPOVED DELODAJALCA

Razlogi za izredno odpoved so navedeni v 110. členu ZDR-1 :

  • Delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti in ima dejanje znake kaznivega dejanja. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Namenoma ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Kot kandidat v izbirnem postopku predloži lažne listine in dokazila
  • Najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogi odsotnosti ne obvesti delodajalca. čeprav bi to lahko storil : Pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se ne vrne na delo ob vročitvi izredne odpovedi.
  • Če mu je po pravnomočnosti odločbe prepovedano opravljati delo, je v zaporu in podobno. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Če odklopi prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku
  • Če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil zdravnika
IZREDNA ODPOVED DELAVCA

Delavec lahko izredno odpove iz naslednjih razlogov :

  • Več kot dva meseca ni dela in mu delodajalec ni izplačal nadomestil.
  • Mu ni omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpekcije
  • Delodajalec mu vsaj dva meseca izplačal plače oz. bistveno manjšo plačo
  • Dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni zplačal plačo v zakonskem ali pogodbenem roku
  • Tri mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev no v celoti plačal prispevkov
  • Delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu
  • Delodajalec ni zagotovil enake obravnave v smislu 6. člena ZDR-1
  • Delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanja

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec pisno obvestiti delodajalca in inšpektorat za delo. Če v 30 dneh delodajalec ne izpolni svojh obveznosti, lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dnevnem roku. Delavec je upravičen do odpravnine in do odškodnine.

POSEBNO PRAVNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku in sindikalnemu zaupniku brez soglasja sveta delavcev oz. sindikata. Pogodbo se mu odpove le, če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno zaposlitev pri delodajalcu, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo take osebe traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po prenehanju.

Odpoved je možno zadržati v skladu 113. členim ZDR-1.

Delavcu ki je dopolnil 58 let in mu do starostne pokojnine manjka do 5 let delovne dobe, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja, razen v primerih iz 2. odst. 114. člena ZDR-1

Pogodbe se ne more odpovedati noseči delavki, ter delavki ki doma doji otroka in pa staršem, ki izrabljajo starševski dopust oz. pogodbe se ne da odpovedati še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Če delodajalec ne ve za nosečnost, mora delavka še pred iztekom odpovednega roka predloži zdravniško potrdilo. Pogodbo o zaposlitvi pa je vseeno možno odpovedati v soglasju inšpekcije za delo, če gre izredno odpoved ali so uvedeni postopki za prenehanje delodajalca.

Odpoved invalidu je urejena v 116. členu.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA

Urejeno je v 118.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI PO SAMEM ZAKONU

Urejeno v 119.členu ZDR-1

TUJCI IN DELO V TUJINI

INFORMACIJE O ZAPOSLOVANJU TUJCEV

Več informacij o zaposlovanju tujcev dobite na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in sicer v Službi za zaposlovanje tujcev, Dunajska 20, 1000 Ljubljana na :

telefonski številki 01/300-49-40
tajništvo : 01/300-49-41
faks : 01/300-49-78

Splošne informacije o zaposlovanju in delu tujcev :

Kontaktni center : 080 20 55
Info točka za tujce : 01 472 64 60

Info točka za tujce, Slovenska 55, 1000 Ljubljana
eMail : info-tujci@ess.gov.si
Telefon : 01 472 64 60
Faks : 01 472 64 66
GSM : 041 659 228

DELOVNO DOVOLJENJE

PROST DOSTOP DO TRGA DELA

Prost dostop do trga dela imajo vsi državljani EU in njihovi družinski člani. Pravico do prostega dostopa trga dela imajo naštete kategorije po 9. členu Zakona o zaposlovanju tujcev, delovnega dovoljenja pa ne potrebujejo našteti v 5. členu Zakona o zaposlovanju tujcev

VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ

Za delo v Sloveniji je potrebno imeti delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje. Običajno je delovno dovoljenje osnova za pridobitev dovoljenja za bivanje.

Prijava dela tujca TUJ 4A in odjava dela tujca TUJ 4C
Izvajanje storitev brez delovnega dovoljenja TUJ 4B
Zaposlovanje državljanov BiH po Sporazumu TUJ-BIH-1priloga 1priloga 2
Izvajanje storitev državljanov in delodajalec iz EU : TUJ 5A in TUJ 5B

Vrste delovnih dovoljenj :

DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV

Pridobi ga delodajalec. Izda se za eno leto in omogoča zaposlitev samo pri tem delodajalcu. Po 20 mesecih zaposlitve se pridobi pravica do osebnega delovnega dovoljenja, ki velja tri leta.

Vloga iz izdajo dovoljenje za zaposlitev TUJ-2 in priloga TUJ-2-1

DOVOLJENJE ZA DELO

Izda se za sezonsko delo, delo tujih zastopnikov usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev. Za dovoljenje za delo običajno zaprosi delodajalec.

Vloga za izdajo dovoljenja za delo TUJ-3 in priloga TUJ-3-1 in TUJ-3-2    

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE

Omogoča zamenjavo delodajalca. Ob izgubi dela se je možno prijaviti v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje

Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenje TUJ-1

Upravne takse in vplačilni račun v postopku izdaje delovnih dovoljenj.

Izpolnijo se osebni podatki na prvi strani. Obkljuka se rubrika 32 in 33. Obvezna priloga dokazilo o plačilu takse. Plača se Vloga za delovno dovoljenje in Osebno delovno dovoljenje za določen čas, skupaj 95,15€. Vlogo in dokazilo o plačilu pošljite na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina Cesta IX/6, 1000 Ljubljana

MODRA KARTA

Za modro karto zaprosi tujec z visokošolsko izobrazbo, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji. Izda se za dve leti in se lahko podaljša za tri leta. Prošnjo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec prošnjo vloži pri veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije, delodajalec pa na upravni enoti. Upravna enota zaprosi za soglasje k zaposlitvi Zavod za zaposlovanje. Ta soglasje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji :

  • Ustrezna visokošolska izobrazba
  • Pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto
  • Plača v višini 1,5 povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji
  • V evidenci Zavoda za zaposlovanje ni ustreznih kandidatov
  • Delodajalec registriran in vpisan v poslovnem registru
  • Delodajalec ima plačane davke in prispevke iz naslova dela
  • Delodajalec je prijavil prosto delovno mesto
  • Tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
  • Delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje tujcev.

Modra karta se podaljša po prvih dveh leti zakonite zaposlitve v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni prvi trije pogoji.

V prvih dveh letih je možno zamenjati delodajalca ali podaljšati modro karto, če so izpolnjeni zgornji pogoji.

BIVANJE

Poleg delovnega dovoljenja mora tujec imeti tudi urejeno bivanje. Dovoljenje za bivanje se pridobi na podlagi delovnega dovoljenja. Vlogo za prvo dovoljenje za bivanje lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu, ali pa jo zanj vloži delodajalec na upravni enoti. Za zakonito delo in bivanje v Sloveniji mora tujec imeti obe dovoljenji, delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

PRVO ZAČASNO BIVANJE V SLOVENIJI

Prvo bivanje v Republiki Sloveniji je vedno začasno bivanje. Prošnja se odda na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali pa jo vloži delodajalec na upravni enoti v Sloveniji.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje :

  • Veljavni potni list. Veljavnost mora biti tri mesece daljša od dovoljenja za bivanje
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Sredstva za preživljanje v višini najmanj minimalnega dohodka v Sloveniji mesečno.
  • Razlog za bivanje v Sloveniji mora biti zaposlitev, združitev družine, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalno delo, tujci slovenskega rodu ali drug utemeljen razlog.
  • Potrdilo o nekaznovanosti matične države.

STALNO BIVANJE

Pred potekom pet letnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno bivanje v primerih :

  • Tujec je slovenskega rodu
  • Prebivanje tujca je v interesu Republike Slovenije
  • Tujec je že imel dovoljenje za stalno bivanje in se je prekinilo zaradi izselitve
  • Pet letno obdobje je izpolnjeno tudi, če je odsotnost tujca krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev v petih letih.
  • Pred potekom petih let se dovoljneje lahko izda tudi družinskim članom
  • Beguncem

Pogoji za pridobitev stalnega bivanja so :

  • Dve leti neprekinjenega bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno bivanje. Čas prebivanja za študij ali poklicnega izobraževanje se šteje polovično. Čas prebit v Sloveniji zaradi sezonskega dela se ne šteje v dveletno neprekinjeno bivanje.
  • Pogodba o delu za nedoločen ali določen čas
  • Zadnje tri plačilne liste
  • Potrdilo o nekaznovanosti

Vloga se odda na upravni enoti.

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Napotitev delavcev v tujino in položaj delavcev napotenih na delov v Republiko Slovenijo je urejeno v poglavju VII. POSEBNE DOLOČNE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, 208. in 209. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec lahko napotitev na delo v tujino odkloni v primeru nosečnosti, če nima varstva za otroka, invalidnosti, iz zdravstvenih razlogov in iz drugih razlogov določenih s kolektivno pogodbo.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno delo v tujini, mora biti sklenjena nova pogodba. Po prenehanju mora delodajalec zagotoviti vrnitev delavca v Slovenijo.

POGODBA

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati :

  • trajanju dela v tujini
  • praznikih in dela prostih dnevih
  • minimalnem letnem dopustu
  • višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje
  • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini
  • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini
  • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje
  • pogojih vrnitve v Slovenijo

ODJAVA TUJCA

Za odjavo tujca iz zavarovanja je potrebno predložiti na ZZZS :

  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • Pogodbo o zaposlitvi, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  • Dokazilo da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu

Če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev in je delovno dovoljenje pridobilo podjetje, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela delavca, ki ga dobi na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrdilo ni potrebno v kolikor ima delavec osebno delovno dovoljenje.

KOLEKTIVNE POGODBE

GRADBENIŠTVO

Za gradbeno dejavnost podrobneje delo delavca v tujini ureja Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

POVRAČILA STROŠKOV

Povračila stroškov ki se ne vštevajo v osnovo za dohodnino so urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Več na naši strani Povračila stroškov

MNENJE DURS

DURS je izdal več mnenj na temo povračil stroškov. O napotitvi delavca v tujino pa je bilo izdano Pojasnilo DURS, št. 0900-4/2010-4, 15. 11. 2010 . Dokaj nerazumljivo zakonsko določbo v Uredbi o terenskem dodatku,  pa pojasnjuje v Pojasnilu MF, št. 421-11/2007, 21. 6. 2007

Podkupnina

POVRAČILA STROŠKOV

PREHRANA MED DELOM

Delavcu pripada za vsak dan ko je na delu več kot 4ure. Maksimalni znesek je 6,12€/dan. Minimalni znesek je  3,56€/dan. Če je na delu več kot 10 ur mu pripada za vsako dodatno uro 0,76€ za vsako uro po osmih urah dela.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Ne všteva se v osnovo za dohodnino do višine javnega prevoza od bivališča do delovnega mesta, če je delovno mesto vsaj 1 km oddaljeno od bivališča.

Če delojemalec ne more uporabljati javnega prevoza mu pripada povračilo do 0,18€/km.

Če ima delojemalec službeni avto in mu podjetje zagotovi tudi gorivo, mu povračilo ne pripada.

Tudi delavcu ki ima dohodek iz delovnega razmerja iz tujine pripada povračilo v enakih zneskih.

DNEVNICE

Višina dnevnice je odvisna od ur trajanja potovanja in od tega ali je potovanje po Sloveniji ali tujini. Zneski so predpisani v Uredbi in v Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino

Če delavec dela na območju Slovenije in se vsakodnevno vrača domov, mu pripada tudi prehrana med delom.

Dnevnico dobijo tudi člani volilnih odborov.   

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

Na službenem potovanju delavcu pripadajo povračilo dejanskih stroškov javnega prevoza, stroškov najema avta oz. taxija. Povrnejo se mu tudi stroški taks, cestnine in podobno.

Če delojemalec uporablja svoj avto se mu povrne kilometrina do 0,37€/km   

Potovanje mora biti dokumentirano z potnim nalogo in z računi. Razvidna mora biti odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

PRENOČEVANJE NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V osnovo za dohodnino se ne vštevajo dejanski stroški prenočevanja. Dokumentirano pa mora biti z potnim nalogi in računi.

Če stroški prenočevanja vključujejo tudi zajtrk se vrednost delnice zmanjša v skladu z Uredbo

TERENSKI DODATEK

Terenski dodatek pripada delavcu ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

Če mu delodajalec zagotovi hrano in prenočišče se mu v osnovno ne všteva terenski dodatek do 4,49€/dan

Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja se ne všteva povračilo za delo na terenu do višine in pod pogoji, ki veljajo za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

Če je bilo delavcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se mu terenski dodatek všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se delavcu ki dela izven kraja kjer prebiva s svojo družino ne všteva v osnovo do 334€/mesec.

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok. Šteje se da skupnost obstaja do otrokovega 18 leta oz. 26 leta če študira.     

JUBILEJNA NAGRADA

Jubilejna nagrada se ne všteva v osnovo v skladu z lestvicami v Uredbi

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za skupno delovno dobo, se kasneje izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v osnovo.

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu, se kasneje izplačana nagrada za skupno dobo všteva v osnovo.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Ob upokojitvi se v davčno osnovo ne všteva odpravnina do 4 063€

SOLIDARNOSTNA POMOČ

Solidarnostna pomoč ob smrti delojemalca znaša 3 443€, v primeru invalidnosti oz. težje bolezni pa 1 252€. Kot solidarnostna pomoč se šteje tudi strošek pogreba.

PLAČILA VAJENCEM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM

V davčno osnovo se ne všteva plačilo vajencem za obvezno praktično delo glede na pogoje iz Uredbe. Dijakom in študentom pa se za obvezno prakso ne všteva v osnovo plačilo do 172€/mesec.

DELOVNA RAZMERJA

1. SPLOŠNE DOLOČBE

namen zakona, urejanje delovnih razmerij, uporaba zakona, definicija delovnega razmerja,
opredelitev delavca in delodajalca, prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja, odškodninska odgovornost delodajalca in denarna odškodnina, omejitev avtonomije pogodbenih strank, splošni akt delodajalca

2. POGODBA O ZAPOSLITVI

1. SPLOŠNO

pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, uporaba splošnih pravil civilnega prava,
ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi,

2. OBLIKA POGODBE

pisnost pogodbe o zaposlitvi, domneva obstoja delovnega razmerja

3. STRANKE POGODBE

splošno, delodajalec – pravna oseba, sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tuji državljani

4. POGODBENA SVOBODA

splošno

5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRI SKLEPANJU POGODB O ZAPOSLITVI

objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, izjeme od obveznosti objave, enaka obravnava glede na spol, pravice in obveznosti delodajalca, pravice in obveznosti kandidata, pravice neizbranega kandidata

6. VSEBINA POGODBE

sestavine pogodbe o zaposlitvi, neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi

7. OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

  1. Obveznosti delavca
    • a) Opravljanje dela
      • splošno, upoštevanje delodajalčevih navodil, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu
    • b) Obveznost obveščanja
    • c) Prepoved škodljivega ravnanja
    • č) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti
    • d) Prepoved konkurence
      • konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti, konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, prenehanje konkurenčne klavzule
  2. Obveznosti delodajalca
    • a) Obveznost zagotavljanja dela
    • b) Obveznost plačila
    • c) Obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer
    • d) Obveznost varovanja delavčeve osebnosti
      • splošno, varovanje dostojanstva delavca pri delu, varstvo delavčevih osebnih podatkov

8. SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

splošno, sprememba pogodbe v primerih odpovedi s strani delodajalca, vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta, oblika spremembe pogodbe

9. SUSPENZ POGODBE

10. POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI

  1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas
    • pogodba o zaposlitvi za določen čas, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, obveznosti pogodbenih strank, preračun delovnega časa
  2. 2.Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
    • splošno, zaposlitev za nedoločen ali določen čas, posebnosti pogodbe o zaposlitvi, dogovor med uporabnikom in delodajalcem
      pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnika in delavca
  3. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del
  4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
    • krajši delovni čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, krajši delovni čas v posebnih primerih
  5. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
    • splošno, pravice, obveznosti in pogoji, obveznosti delodajalca, prepoved dela na domu, dela, ki se ne morejo opravljati na domu
  6. Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi
    • pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, vodilni delavci

11. SPREMEMBA DELODAJALCA

sprememba delodajalca, obveščanje in posvetovanje s sindikati

12. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

načini prenehanja, vrnitev dokumentov in izdaja potrdila

  1. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  2. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delavca oziroma delodajalca – fizične osebe
  3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
  4. Odpoved pogodbe o zaposlitvi
    • Splošno
      • splošno, dopustnost odpovedi, dokazno breme, obveznosti delodajalca pred odpovedjo, vloga sindikata in sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, oblika in vsebina odpovedi, vročitev odpovedi
    • Redna odpoved
      • Odpovedni razlogi
        • razlogi za redno odpoved, neutemeljeni odpovedni razlogi, odpoved s ponudbo nove pogodbe, odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
      • Odpovedni roki
        • odpovedni roki, minimalni odpovedni roki, tek odpovednega roka, denarno povračilo namesto odpovednega roka, pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka
      • Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
        • večje število delavcev, obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje, stečaj, prisilna likvidacija, prisilna poravnava, pravica do odpravnine, drugi primeri prenehanja delodajalca
      • Odpravnina
    • Izredna odpoved
      • Izredna odpoved delodajalca
        • razlogi na strani delavca
      • Izredna odpoved delavca
        • razlogi na strani delodajalca
    • Posebno pravno varstvo pred odpovedjo
      • predstavniki delavcev, zadržanje učinkovanja odpovedi,
        delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni, večkratno pravno varstvo pred odpovedjo
  5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
  6. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
    • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti.

3. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA

splošno, trajanje pripravništva, izvajanje pripravništva, omejitev odpovedi pripravniku s strani delodajalca, volontersko pripravništvo

2. POSKUSNO DELO

3. PLAČILO ZA DELO

vrsta plačil, osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki, višina dodatkov, dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, regres, odpravnina ob upokojitvi, enako plačilo žensk in moških, plačilni dan, kraj in način izplačila plače, zadrževanje in pobot izplačila plače, nadomestilo plače, začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, nastanitev med delovnim razmerjem, udeležba pri dobičku, plačilo pripravnika in delavca na usposabljanju

4. DELOVNI ČAS

definicija delovnega časa, polni delovni čas, nadurno delo, dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče,  prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa, dopolnilno delo, razporejanje delovnega časa, preračun delovnega časa

5. NOČNO DELO

nočno delo, pravice delavcev, ki delajo ponoči, omejitve dela ponoči, posvetovanje s sindikatom

6. ODMORI IN POČITKI

odmor med delovnim časom, počitek med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek

7. POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA ČASA, NOČNEGA DELA, ODMOROV IN POČITKOV

posebnosti za nekatere kategorije delavcev, možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah

8. LETNI DOPUST

pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta, določanje daljšega trajanja letnega dopusta, sorazmerni del letnega dopusta, izraba letnega dopusta, način izrabe letnega dopusta, neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta

9. DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost z dela zaradi praznovanja,
odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije

10. OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA ZARADI IZJEMNIH OKOLIŠČIN

sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč

11. IZOBRAŽEVANJE

izobraževanje delavcev, pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja

12. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

disciplinska odgovornost, sankcije, izjava o očitanih kršitvah, vloga sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, odločitev o disciplinski odgovornosti, zastaranje

13. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

odškodninska odgovornost delavcev, zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine, odškodninska odgovornost delodajalca, pavšalna odškodnina

4. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV

1. VARSTVO ŽENSK

prepoved opravljanja podzemnih del

2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA

splošno, varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo, prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja, varstvo v času nosečnosti in starševstva starševski dopust, nadomestilo plače, pravica doječe matere, drugi upravičenci

3. VARSTVO DELAVCEV, KI ŠE NISO DOPOLNILI 18 LET STAROST

splošno, prepoved opravljanja del, delovni čas, odmor, počitek, prepoved opravljanja nočnega dela, povečan letni dopustI

4. VARSTVO INVALIDOV

zaposlovanje, usposabljanje ali preusposabljanje invalidov, pravice delovnih invalidov

5. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV

opredelitev, krajši delovni čas, omejitev nadurnega in nočnega dela

5. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo, alternativno reševanje sporov, zastaranje terjatev

6. DELOVANJE IN VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOVVII. POSEBNE DOLOČB

obveznosti delodajalca do sindikata, pisno obveščanje sindikata, sindikalni zaupnik, varstvo sindikalnih zaupnikov v primeru prenosa, varstvo sindikalnega zaupnika in sindikalna članarina

7. POSEBNE DOLOČNE.

1. OPRAVLJANJE DELA V TUJINI IN POLOŽAJ DELAVCEV, NAPOTENIH NA DELO V REPUBLIKO SLOVENIJO

splošno, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, položaj napotenih delavcev

2. DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV

delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, posebne varstvene določbe

3. EKONOMSKO ODVISNA OSEBA

opredelitev, omejeno delovno pravno varstvo

8. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

splosno, posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem

9. KAZENSKE DOLOČBE

BOLNIŠKA

Moja datoteka izracun.xls je namenjena temu, da si sam lahko izračunaš višino refundacije.

Razlaga refundacije na ZZZS

Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plačam med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Hrbtna stran potrdila :

PRAVILNIK O OBRAČUNU BRUTO NADOMESTIL PLAČ MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN O NAČINU VLAGANJA ZAHTEVKOV DELODAJALCEV ZA POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL (neuradno prečiščeno besedilo)

1. člen

Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem

Pravne podlage :

  • Zakonom o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št. 42/02),
  • Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 20/04-ZZVZZ-UPB1)
  • Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 30/03-prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).
  • Za usklajevanje osnove za nadomestilo plače se uporabljajo določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).

2. člen

Izrazi v tem pravilniku pomenijo:

  • Zavod – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
  • pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • nadomestila plač – nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • delodajalec – pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15.člena zakona.
  • POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
  • obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
  • dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
  • fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
  • splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
  • posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
  • II. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
  • količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;

3. člen

Kdo izplačuje

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:

Koliko dni se odbije
od prvega delovnega dne zadržanosti od dela

zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe
zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri
posledic dajanja krvi
nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter
zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:

od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;

od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni

od prekinitve dalje

če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja .

Odločanje

O zadržanosti od dela mora odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija,

Razen :

  • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik
  • če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz 5. odstavka tega člena.
Kdaj povrne nadomestila – dokumentacija

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po

  • predložitvi zahtevka za refundacijo,
  • kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente.
  • Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v
    • primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.
  • V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.
  • V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.

4. člen

Koliko povrne

Zavod povrne II. bruto nadomestila plače.

razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.

Darovanje krvi

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.

5. člen

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:
  • če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
  • če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe,
  • če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
  • če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena,
    • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

DELOVNA OBVEZNOST

6. člen

Kateri dnevi

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Sobote

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Hrbtna stran potrdila

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, kinadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:

  • dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
  • število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
  • v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.
Druge priloge

V kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

IZRAČUN NORMIRANIH UR

7. člen

Kako se izračunajo normirane ure, če uporablja fiksni izračuna

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

število normiranih ur zadržanosti = število dejanskih ur zadržanosti x povprečna mesečna obveznost
dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

VIŠINA OSNOVEZA NADOMESTILO

8. člen

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.

9. člen

Osnova

Osnova za nadomestilo je :

  • delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela
  • povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Če ni imel plače v lanskem letu
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.
  • Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Hrbtna stran potrdila

Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10. člen

V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:

  • dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,
  • regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,
  • povračila stroškov v zvezi z delom,
  • dohodek prejet v naravi,
  • poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,
  • nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
  • bonitete.

Se šteje v osnovo

V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Več delodajalcev

Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.

VALORIZACIJA OSNOVE

11. člen

Osnova za nadomestilo plače se v primeru, da ima zavarovanec osnovo iz preteklega ali tekočega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti , ne usklajuje. V tem primeru se pri izračunu nadomestila plače uporablja količnik 1,0000.

IZRAČUN KOLIČNIKA VALORIZACIJE

12. člen

Če ima zavarovanec osnovo za nadomestilo plače najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti, se osnova za nadomestilo plače uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije

13.člen

Pri obračunu nadomestila plač za vse mesece v letu 2007 se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela s pričetkom 31.12.2006 ali prej osnova poveča s količnikom valorizacije za december 2006, ki je bil določen na podlagi določb zakona in pravil, ki so bile razveljavljene z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Če je bil količnik valorizacije za december 2006 nižji od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december 2006 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2005, se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela uskladitev izvede na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.

NAJVIŠJE IN NAJNIŽJE NADOMESTILO PLAČE

14. člen

Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.

Dokazilo o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, predstavlja podatek o urni osnovi za delo, ki ga delodajalec vpiše v posebno rubriko na hrbtni strani POTRDILA.

Višino urne osnove za delo v mesecu zadržanosti, za katerega je bil opravljen obračun nadomestila plače, delodajalec za vsak mesec posebej potrdi na hrbtni strani POTRDILA.

IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA PLAČE

15. člen

Uvod

Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

II.bruto

Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
– izhodiščne urne osnove,
– urne osnove za nadomestilo,
– upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
– veljavnih višin prispevkov delodajalcev.


izhodiščna urna osnova = skupna bruto osnova za nadomestilo
skupno število ur osnove


urna osnova za nadomestilo = izhodiščna urna osnova x količnik valorizacije x odstotek osnove glede na razlog
100

V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevkidelodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

OBRAČUN PRISPEVKOV OD RAZLIKE MED MINIMALNO PLAČO IN BRUTO NADOMESTILOM PLAČE

16. člen

Uvod

Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače.

Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač.

Delodajalec mora v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) prikazati skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne plače.

V primeru, ko je v breme Zavoda obračunano nadomestilo za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede na naslednji način:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja

V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda enako ali višje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izvede izračun po naslednjem postopku:
  • V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
    dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

  • V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število normiranih ur zadržanosti v breme Zavoda
    povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu
  • Razlika do minimalne plače = Preračunana minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače
  • Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
    100
V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda nižje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izračun izvede po naslednjih formulah:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

ZAOKROŽEVANJE

17. člen

Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.
Vmesni zneski v postopku izračuna višine nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

Podatek o višini I. bruto in II. bruto nadomestila plače se zaokroži na dve decimalni mesti.

VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA REFUNDACIJO IN ZASTARALNI ROK

18. člen

Delodajalci predložijo Zavodu zahtevek za refundacijo, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente. S tem pravilnikom je predpisana le obvezna vsebina zahtevka za refundacijo, ne pa tudi njegova natančna oblika.

Nabor podatkov, ki mora biti zajet na zahtevku za refundacijo, je razviden iz priloge 3 in priloge 4 tega pravilnika.

V primeru, da delodajalec ne izpolni hrbtne strani POTRDILA, mora biti v računalniško izpisani specifikaciji zahtevka obvezna vsebina zahtevka iz priloge 3 in priloge 4 razširjena za podatke iz hrbtnestrani POTRDILA.

Zahtevek za refundacijo mora delodajalec pripraviti za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.

Obračuni morajo biti pripravljeni za vsako iz obračunskega dokumenta razvidno obdobje zadržanosti posebej in ločeno prikazani na zahtevku za refundacijo, četudi se nanašajo na en koledarski mesec. V primeru, ko je na enem POTRDILU navedeno obdobje zadržanosti za polni delovni čas in obdobje zadržanosti za krajši delovni čas, je potrebno za vsako obdobje izvesti ločen obračun.

19. člen

Delodajalcem se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna povračilo oziroma refundacija izplačanih nadomestil plač delavcem v višini, ki jo izračuna Zavod na podlagi veljavnih predpisov in razpoložljivih podatkov.

V primeru, da je s strani Zavoda izračunan znesek nadomestila plače za posameznega delavca višji od prikazanega v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo nadomestila plače za tega delavca in vrne delodajalcu originalni obračunski dokument. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda ter po izvedenem poračunu delavcu vloži nov zahtevek za refundacijo.

20. člen

Če delodajalec po izvedenem nakazilu povračila nadomestil plač izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, je delodajalec dolžan delavcu poračunati razliko med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače in vložiti pri Zavodu nov zahtevek za refundacijo.

21. člen

Pravica delodajalca zahtevati refundacijo nadomestila plače zastara v treh letih od dne, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano.

V primeru, da nadomestilo plače delavcu ni bilo izplačano do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, začne teči zastaranje pravice zahtevati refundacijo nadomestila plače 19. dan v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.

ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST POSREDOVANIH PODATKOV

22. člen

Odgovorna oseba delodajalca z žigom in podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na obračunskih dokumentih in na zahtevku za refundacijo oziroma na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka, ki vključuje zahtevane podatke na hrbtni strani POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi.
Zavod lahko pri delodajalcu preveri pravilnost vpisanih podatkov v obračunskih dokumentih in dejansko višino izplačanega nadomestila plače delavcem.

22.a člen

Delodajalci vse zahtevke za refundacijo, ki jih bodo predložili Zavodu od vključno 1.1.2007 dalje in vsa potrdila, ki so obvezna priloga k zahtevku, pripravijo v eurih, in sicer ne glede na to, na kateri mesec zadržanosti se nanašajo.

V primeru, da so posamezni vhodni podatki oziroma parametri za obračun nadomestila plač v slovenskih tolarjih, se pred izvedbo obračuna oziroma pri pripravi refundacijskega zahtevka, vsak posamezni vhodni tolarski podatek oziroma parameter preračuna v eure po tečaju zamenjave.

VELJAVNOST IN UPORABA PRAVILNIKA

23. člen

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 01.01.2005 ter se uporablja za vsa nadomestila plač, ki bodo obračunana in izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od vključno 01.01.2005 dalje.

Vzorec zahtevka za refundacijo za dejanski obračun (priloga 3) ter vzorec zahtevka za refundacijo za fiksni obračun (priloga 4) se začneta uporabljati s 01.03.2005.

Izpoljevanje zahtevka

Dejanska mesečna obveznost :Vpisi število ur iz plačilne liste za mesec
Razporejena naVpiši število delovnih dni tudi prazniki in ostali prosti dnevi
Dejanska tedenska obveznostVpiši 40 ur – pravilnik
Razporejena naVpiši 5 dni
datumi delovnih sobotVpiši datume sobot katere je delal, če je delal.
OdPrepiši s Potrdila
DoPrepiši s Potrdila
Šifra razloga zadržanostiPrepiši s Potrdila
Količni valorizacijePreberi poglavje valorizacija
Leto osnoveVpiši preteklo leto oz. po navodilih pravilnika
Meseci izplačilizpolni če delavec ni ime plače v celotnem koledarskem letu pred nastopom zadržanosti
Skupno bruto osnova za nadomestiloče je v preteklem letu imel plačo prepiši iz dohodninske napovedi
Skupno število ur osnovePoglej obračunksi koledar na www.swtool.si za leto iz katere je osnova
Urna osnova za deloJe bruto urna postavka iz plačilne liste pravilnik

Izpolnjevanje POTRDILA o upravičeni zadržanosti od dela

V letu:
oziroma v mesecih:
leta:
je bilo delavcu za:
ur izplačanih:
Če bi… bi znašala urna osnova za delo:
dejanska mesečna delovna obveznost:
razporejena na:
dejanska tedenska delovna obveznost:
razporejena na:
delovna obveznost ob sobotah datum:
povprečna mesečna delovna obveznost:
Datumi delovnih sobot:
V tekočem letu:
izven dela za:
izplačano za dan:

Če je vzrok bolezen in ima bolniško npr. od 01.09 do 31.12. Ali jaz oddam zahtevek od 01.09, ali odštejem 31 delovnih dni?

Kako je če dela samo po 4ure.

Scroll to Top