Razlog za prenehanje podjetja je tudi izbiri po uradni dolžnosti. Po 427. členu ZFPPIPP morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji :
Če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Velja izpodbojna domneva, da je izbrisni razlog podan, če v dveh zaporednih letih družba ni oddala poslovnih poročil AJPES-u zaradi objave. Drugi izpodbojni izbrisni razlog je, če na poslovnem naslovu družba ne sprejema pošte, oz. je na tem naslovu neznana, ali če lastnik objekta ni dal dovoljena za poslovanje na tem naslovu oz. naslov sploh ne obstaja.
Obstaja kak drug izbrisni razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe predvideva drug zakon.
Namen prisilne poravnave je dolžniku, ki je postal insolventen, omogočiti prestrukturiranje, na podlago katerega postane kratkoročno in dolgoročno solventen. Upnikom pa se zagotovi boljše poplačilo kot pa če bi bila na dolžnikom uveden stečajni postopek.
Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj ter jih dati vse informacije potrebne za presojo ali je dolžnik v resnici insolventen in ali bo mogoče doseči namen postopka prisilne poravnave.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave lahko vloži dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Predlogu je potrebno priložiti :
Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika
Revizorjevo poročilo v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov
Načrt finančnega prestrukturiranja
Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, v keterem je dal pritrdilno mnenje
Dokaz o plačilu sodne takse za sklep o začetku postopka in začetni predujem
Po začetku stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ni več mogoče predlagati. Prav tako ga ni mogoče predlagati :
Pred potekom treh let od izpolnitve vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave
Pred potekom dveh let po izdaji sklepa, s katerim je sodišče ustavilo prejšnjo prisilno poravnavo zaradi umika predloga ali pa ker je sodišle presodil, da dolžnik ni insolventen
Posledica prisilne poravnave je zmanjšanje in odložitev dospelosti dolžnikovih obveznosti do upnikov. Je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev in odložitev rokov plačil.
ORGANI POSTOPKA
Postopek prisilne poravnave vodi okrožno sodišče, ki doloži upravitelja prisilne poravnave. Upniki oblikujejo upniški odbor.
UVEDBA IN ZAČETEK
UVEDBA POSTOPKA
Prisilna poravnava se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravneve. Dolžnik sme vse od vložitve pa do konca opravljati redne posle.
Po uvedbi postopka pa dolžnik ne sme :
Razpolagati s svojim premoženjem razen v obsegu, potrebnem za opravljanje redne dejavnosti
Najemati novih kreditov
Dajati poroštev in avalov
Opravljati poslov katerih posledica je neenakomerno obravnavanje upnikov
Dolžnik po začetku prisilne poravnave lahko, na podlagi soglasja sodišča, ki ga izda na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odboro :
Proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje za svojo redno dejavnost, če je prodaja tega premoženja v načrtu prestrukturiranje
Najema posojila in kredite, vendar največ do višine potrebne za zagotavljanje tekoče likvidnosti iz redne dejavnosti.
ZAČETEK POSTOPKA
Postopek prisilne poravnave se prične s sklepom sodišča. Upnike se o začetku postopka obvesti z oklicem. Oklic med drugim vsebuje poziv dolžnikovim upnikom naj v enem mesecu po objavi oklica prijavijo svoje terjatve.
PRAVNE POSLEDICE
Pravne posledice so naslednje :
Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi račun insolventnega dolžnika, sme izvesti plačilo samo s soglasjem upravitelja.
Proti dolžniku ne more biti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje
Nedenarne terjatve upnikov se spremenijo v denarne.
Občasne dajatve se spremenijo v enkratne
Terjatve upnikov ki jih je mogoče na začetku postopka pobotati, se pobotajo z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami
Dolžnik ima pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene pogodbe
PREDLOG PRISILNE PORAVNAVE
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Dolžnik mora vsem upnikom ponuditi enak delež plačila navadnih terjatev, enake roke za plačilo in enake obresti za
Če je dolžnik kapitalska družba lahko upnikom ponudi da pristanejo na zmanjšanja in odložitev svojih terjatev, ali pa terjatve spremenijo v stvarni vložek.
NAČRT FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je potrebno priložiti načrt finančnega prestrukturiranja. Vsebovati mora :
Opis okoliščin iz katerih izhaja da je dolžnik insolventen
Predlog prisilne poravnave
Oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil uveden stečajni postopek
Opis drugih ukrepov finančnega prestrukturianja, ki jih bo dolžnik izvedel
Opis dejstev in okoliščin iz katerih je razvidno, da bo dolžnik sposoben izpolniti obveznosti skladno z prisilno poravnavo
Načrt finančnega prestrukturiranja je opis ukrepovl, ki jih bo dolžnik izvedel da bi odpravil insolventnost. Pregledati ga mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pripraviti poročilo in pozitivno oz. negativno mnenje. Mnenje je pritrdilno, če je dolžnik insolventeni in če obstaja več kot 50% verjetnost, da bo dolžnik postal solventen in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni boljši plačilni pogoji kot uvedba stečaja.
Mnenje pa je negativno, če dolžnik ni insolventen, če izvedba finančnega načrta ne bo privedla do tega da bo upnik solventen, ali pa upniki ne bodo imeli boljših pogojev za poplačilo terjatev kot če bi bil uveden stečajni postopek.
Delodajalec lahko v primeru potrjene prisilne poravnave odpove pogodbe o delu z 30-dnevnim odpovednim rokom, vendar takšnemu številu delavcev, kot je predvideno v programu finančnega prestrukturiranje. Delavci imajo pravico do odpravnine.
PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV
Upniki morajo tudi v postopku prisilne poravnave prijaviti svoje terjatve in sicer v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka. Zamuda tega roka pa ne povzroči prenehanja terjatev, tako kot se to zgodi v stečajnem postopku. Posledica zamude je, da upnik ne more glasovati o prisilni poravnavi. Tudi v postopku prisilne poravnave so terjatve predmet preizkusa in prerekanja.
SPREJETJE PRISILNE PORAVNAVE
O sprejetju prisilne poravneva odločajo upniki z glasovanjem. Glasovalno pravico ima vsak upnik, ki ima priznano terjatev. Ker prisilna poravnava nima učinka do upnikov z izločitveno in ločitveno pravico, ti upniki ne glasujejo. Ločitveni upnik glasuje le, če svojo pertjetve prenese na insolventnega dolžnika, zaradi pretvorbe te terjatve v lastniški delež.
Prisilna poravnva je sprejeta če za sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev znašajo najman 6/10 skupne vstote vseh prioznanih in verjetno izkazanih terjatev.
Upniki, ki so pripravljeni pomagati insolventnemu dolžniku, imajo močnejše glasove. Terjatve upnikov, ki so pripravljeni zamenjati svojo zavarovano terjatev v lastniški delež, se množijo z 3. Če je terjatev nezavarovana, se terjatve množijo z 2. Če je predmet prenosa podrejena terjatev se množi z 0,5. Navadne terjatve se množijo z 1.
Če je prisilna poravnava izglasovana, jo sodišče potrdi s sklepom o potrditve prisilne poravnave. Če pa prisilna poravnava ni izglasovana, se avtomatsko začne stečajni postopek.
Prisilna poravnava učinkuje na vse terjatve upnikov do začetka prisilne poravnave, tudi če niso bile prijavljene. Prisilna poravnava pa ne učinkuje na zavarovane terjatve upnikov, na prednostne terjatev in izločitvene pravice.
Ne učinkuje tudi na terjatve, ki so jih upniki spremenili v lastniške deleže. Pri samostojnem podjetniku prisilna poravnava učinkuje le na terjatve ki izvirajo opravljanja dejavnosti.
Na podlagi potrjene prisilne poravnave je dolžnik oproščen obveznosti, da plača upnikom znesek nad izglasovanim odstotkom. Plačilni roki pa se odložijo.
RAZVELJAVITEV PRISILNE PORAVNAVE
Če se ugotovi, da insolventni dolžnik lahko plača terjatve upnikov v celotnem znesku, se prisilna poravnava lahko razveljavi. Razveljatiev lahko predlaga vsak upnik na katerega vpliva prisilna poravnava in sicer tako, da vloži tožbo v šestih mesecih po preteku roka za plačilo. Do razveljavitve lahko pride tudi če se dokaže da je do sprejetja prisilne poravnave prišlo na goljufiv način. Tožbo je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi.
Kadar je premoženje družbe manjše od obveznosti družbe in ne zadošča niti za poplačilo upnikov, se uvede stečajni postopek. V tem primeru imetniki deležev nimajo pravice družbo likvidirati, zato da bi si razdelili deleže. Uvede stečajni postopek po določbah Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi. Tako stečajni postopek, kot postopek prisilne poravnave sta postopka zaradi insolventnosti. Stečajni postopek se lahko vodi zoper pravno osebo, možen pa je tudi osebni stečaj in stečaj zapuščine.
STEČAJNI RAZLOG
Stečaj se opravi nad insolventnim dolžnikov. O insolventnosti govorimo, ko dolžnik :
V daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnavati svoji zapadlih obveznosti – trajnejša nelikvidnost.
Izpodbojna domneva : Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% vseh njegovih obveznosti iz zadnjega letnega poročila pred zapadlostjo teh obveznosti.
Neizpodbojna domneva za pravne osebe : Če za več kot tri mesece zamuja :
Z izplačilo plač do višine minimalne plače
Z plačilo davkov in prispevkov od plač, razen če je bilo plačilo odloženo v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Postane dolgoročno nelikviden
Izpodbojna domneva : Dolžnik je dolgoročno nelikviden če :
Je vrednost njegove premoženja manjša od obveznosti
Pri kapitalski družbi : Če je izguba tekočega leta, skupaj s prenešenimi izgubami dosegla polovico kapitala in izgube ni možno pokriti v breme prenesenega dobička oz. rezerv.
Načelo subsidiarnosti : Če obstaja verjetnost da bo stečajni dolžnik sam odpravil nelikvidnost se predlog za stečaj začasno odloži.
Načelo univerzalnosti : Oblikuje se stečajna masa v katero spada celotno dolžnikovo premoženje, ne glede na lokacijo ali vrsto stvari.
Načelo sorazmernosti : Upniki se poplačajo sorazmerno glede na višino terjatev. Izjema so ločitveni in izločitveni upniki.
Načelo kritja stroškov : Stečajni postopek se izvede samo če višini premoženja zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
Načelo vnovčenja : Premoženje dolžnika se proda tako da se proda in iztirjajo terjatve.
Načelo koncentracije : Upnik lahko svoj zahtevek do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku
Načelo omejevanja tveganj : V stečajnem postopku je dovoljeno prevzemati samo tista tveganja, ki so nujna za uresničitev interesov upnikov. Poslovnih tveganj, ki so značilne za delujoče podjetje, ni dovoljeno prevzemati.
Načelo omejevanje dolžnikovih pravic : Dolžniku se odvzame pravica upravljati in prosto razpolagati s premoženjem. Ta pravica preide na upravitelja.
PRISOJNOST SODIŠČA, UPRAVITELJ, UPNIŠKI ODBOR
Za odločanje o postopkih zaradi insolventnosti (stečajni postopek in postopek prisilne poravnave) je pristojno okrožno sodišče na območju katerega ima dolžnik sedež. V postopku sodi sodnik posameznik, ki daje navodila upravitelju.
Največji sklop nalog v insolvenem postopku opravi upravitelj. Ta vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka. Funkcijo upravitelja lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in ima dovoljenje ministra za pravosodje. Imeti mora izobrazbo VII. stopnje pravne ali ekonomske smeri in dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja. Opravljen mora imeti izpit za opravljanje funkcije upravitelja ter imeti tri leta delovnih izkušenj.
Upravitelj odgovarja stečajnim upnikom v za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti. Odškodninska odgovornost je omejena do višine petkratnega zneska nagrade, do katerega je upravičen v posameznem postopku, vendar ne manj kot 5 000€. Če pa je ravnal namenoma ali malomarno, ni omejitve višine odškodninske odgovornoti. Upravitelj ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoje delo, o kateri odloča sodišče.
Na zahtevo upnikov se lahko oblikuje upniški odbor z namenom da se zavarujejo koristi upnikov v stečajnem postopku. Upniški odbor odloča o mnenjih in soglasjih, obravnava poročila, ki ji predloži upravitelj.
STEČAJNI POSTOPEK
ZAČETEK POSTOPKA STEČAJA
Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolnik ali osebno odgovorni družbenik.
Upnik mora izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilno terjatve za več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko predlaga tudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatev delavcev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja z njihovim plačilom več kot dva meseca.
Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za stečaj položiti predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Predujem je enak :
Znesku objav sporočil v stečajnem postopku
Znesku najnižjega nadomestila upravitelja
Pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.
O predlogu odloča sodišče, ki mora sklep o začetku stečajnega postopka izdati v treh dneh.
Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki mora med drugim pozvati upnike, da v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku. Rok je prekluziven, kar pomeni, da če terjatev ni pravočasno prijavljena, terjatev preneha.
PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV
Prijavljene terjatve do stečajnega dolžnika so lahko sporne iz različnih razlogov ali pa sploh več ne obstajajo. Če bi se takšne terjatve poplačale, bi bili ostali upniki oškodovani, zato je predviden postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku.
Terjatve je treba prijaviti v treh mesecih od oklica. Če je rok zamujen, terjatev preneha. Prijavljena terjatev mora vsebovati : določen znesek za priznanje terjatve, opis dejstev iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter dokaze. Prijavi se glavnica, kapitalizirani znesek morebitnih obresti obračunanih od dospelosti do začetka postopka stečaja in stroške, ki so nastali v povezavi s terjatvijo.
V treh mesecih od oklica je potrebno prijaviti tudi ločitvene in izločitvene pravice. Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice, ločitvena pravica preneha. Če pa upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, pravica ne preneha. Će upravitlej proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ima upnik pravico do denarnega nadomestila. Nima pa pravice zahtevati povračilo škode.
Stečajni upravitelj se mora v roku enega meseca po preteku roka za prijavo terjatev o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi izreči, ali jo priznava, ali jo prereka. To stori tako, da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. V seznamu mora biti za vsako terjatev dana izjava upravitelja ali jo priznava ali prereka.
Tudi vsak upnik v stečajnem postopku lahko prereka terjatev drugih upnikov. Ugovor mora vložiti v enem mesecu po objavi seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi ugovorov upravitelj dopolni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi. Ugovor je možen tudi proti dopolnjenem seznamu in sicer če upravitelj ugovora proti prvemu seznamu ni upošteval, če seznam ne vsebuje upnikovega ugovora, če so podatki v ugovoru napačni.
O preizkusu terjatev odloči sodišče. Upnik katerega terjatev je bila preklicana, mora v enem mesecu vložiti tožbo za ugotovitev obstoja terjatve.
PRAVNE POSLEDICE
Z dnem ko je oklic o začetku stečajnega postopka objavljen nastopijo naslednje pravne posledice :
Z dnem uvedbe stečaja se oblikuje stečajna masa. To je premoženje dolžnika, ki se unovči za poplačilo dolgov in kritje stroškov postopka. V stečajno maso spada vse premoženje, razen tistega ki je predmet ločitvene pravice.
Prenehanje pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje in vodenje poslov. Ta pooblastila preidejo na stečajnige upravitelja.
Prenehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postoka.
Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti izplačan, lahko zahteva da se mu vrne blago, ki je bilo na poti do dolžika in ga dolžnik še ni prevzel
Prenehajo veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkov stečajnega postopka
Stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka in sicere z enomesečnim odpovednim rokom
Zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se pretvori v denarno terjatev.
Terjatev upnikov, katerih predmet so občasne dajatve, se pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
Terjatve upnikov, ki so izražene v tuji valuti, se pretvorijo v evre.
Obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti se spremeni tako, da od začetka postopka tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
Zastaranje terjatev se pretrga s prijavo terjatev v stečajni postopek.
Medsebojen terjatev in obveznosti stečajnega upnika in dolžnika se pobotajo.
Stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Nastane pravica do izpodbijanja pravnih poslov in dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do uvedbe stečajnega postopka.
Preneha ločitvena pravica , ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku v obdobju od zadnjih dveh msecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
Razveljavijo se serijski vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih je izdal dolžnik
Stečajni upravitelj lahko odpove delovna razmerja zaposlenim s 15-dnevnim odpovednim rokom. Delavci imajo pravico do odpravnine. Če je stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba, imajo delavci prednostno pravico do zaposlitve.
Stečajni postopek učinkuje na druge sodne postopke, ki so v teku in sicer na pravdni, zemljiško-knjižni in izvršilni postopek. Tako po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Postopki izvršbe in zavarovanja začeti pred začetkom stečaja pa so prekinjeni. Nadaljujejo se lahko na podlagi sklepa stečajnega sodišča.
DOKONČANJE NUJNIH POSLOV IN NADALJEVANJE POSLOVANJA
Po začetku stečajnega postopka se lahko sklepajo le tisti pravni posli in dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčevanje stečajne mase. Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja in sicer na predlog upravitelja in soglasjem upniškega odbora. Nadaljne poslovanje se dovoli predvsem zato:
Ker je tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
Končanje je nujno, da se prepreči zmanjševanje stečajne mase
Če se zaradi končanja ne zavleče unovčevanje stečajne mase in ne krši načelo omejevanja tveganj.
UPRAVLJANJE TER UNOVČEVANJE DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA IN POPLAČILO UPNIKOV
Upravljanje stečajne mase pomeni oddajenje premožanja stečajnega dolžnika v najem in nalaganje njegovega dobroimetja. Upravitelj mora imeti soglasje sodišča. Premoženje se lahko da v najem le če se s tem na zavleče stečajni postopek. Pogodba je lahko sklenjena le za določen čas in ne več kot za eno leto. Dobroimetje dolžnika je možna naložiti samo v dolžniške vrednostne papirje katerih izdajatelj je RS ali ECB, BS ali centralna banka članice EU ali bančne denarne depozite banka v RS oz. EU
Unovčevanje stečajne mase pa je prodaja premoženja stečajnega dolžnika in izterjava njegovih terjatev. Unovčevanje se začne po pripravi otvoritvenega pročila in poteka v rokih določenih v načrtu poteka stečajnega postopka. Načrt določi na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora.
Pogodba o prodaji premoženja se lahko sklene le na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Če pa je bil tak način prodaje neuspešen, se lahko pogodba sklene tudi na podlagi pogajanja s kupcem, ki je dal nezavezujočo ponudbo.
Pred prodaji mora upravitelj pridobiti oceno vrednosti za vsak del premoženja stečajnega dolžnika. Oceno mora dati pooblaščen ocenjevalec vrednosti, izdelaba pa mora biti na podlagi tržne vredsnosti in likvidacijske vrednosti.
Če je predmet ocene poslovna enota, mora pooblaščeni ocenjevalec vredsnoti izdelati oceno vrednosti za vsako stvar ki je vključeno v premoženje in oceno vrednosti celotne poslovne enote ob predpostavki delujočega podjetja.
Izklicno ali izhodiščno vrednosti določi sodišče na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Pri prvem sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti nižja od polovice ocenjene vrednosti. Če je bila prva prodaja neuspešna, lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji določi nižjo izklicno ceno, vendar ob soglasju upniškega odbora.
Premoženje se ne sme prodati :
Osebi ki je zadnji dve leti pred uvedbo stečaja opravljala funkcijo člana poslovodstva, organa nadzora ali prokurista pri dolžniku
Upraviteljem ali sodnikov v stečajnem postopku
Družbeniku katerega delež v kapitalu je višji od 10%
Osebi, ki ima z osebami iz prejšnjih točk položaj ožje povezane osebe.
Pravni osebi, v kateri imajo osebe iz prejšnjih točk, več kot 50% delež
Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvni pogodbe. Upravitelj ne odgovarja za stvarne napake premoženje ki se prodaja. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče soglasja ne da.
Preden se začnejo poplačevati upniki se iz stečajne mase izloči znesek potreben za poplačilo stroškov stečajneg postopka. Prestala stečjana mase se imeju razdelitvena masa. Deli se na splošno in posebno. Terjatve se poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno njihovi višini. Sredstva ki morebiti ostanejo po poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oz. družbenikom v sorazmerju z deleži, če ni v družbeni pogodbi ali statutu določeno drugače.
Iz splošne razdelitvene mase se najprej poplačajo prednostne terjatve, nato navadne in na koncu še podrejene.
Prednostne terjatve so nezavarovane terjatve
Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece
Odškodnine za poškodbe povezane z delom in poklicne bolezni
Naizplačane odpravnine
Plače in nadomestila plač delavcem
Odpravnine delavcem ki jih je upravitelj odpovela pogodbno o delu
Davki in prispevki od plač in sicer v zadnjem letu pred začetkomv uvedbe stečajnega postopka
Iz posebne razdelitvene mase se poplačajo terjatve zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, če sta bila terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni.
Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča za stroške stečajnega postopka, lahko sodišče odloči, da se stečajni postopek konča brez razdelitve.
Če se po koncu stečajnega postopka najde še kak del dolžnikovega premoženja se lahko na predlog upnika ali družbenika nad njim opravi stečajni postopek.
IZLOČITVENE, LOČITVENE IN IZPODBOJNE PRAVICE UPNIKOV
Vsa sredstva stečajnega dolžnika tvorijo stečajno maso. S tem pa so lahko prizadete pravice posameznega stečajnega upnika, ki je ime pri dolžniku sredstva, ki so njegova last oz ima na sredstvu zastavno pravico. V takih primerih se upniku prizna izločitvena oz. ločitvena pravica. Določeni postopki stečajnega dolžnika pred začetkom stečaja, pa se lahko izpodbijejo.
IZLOČITVENE PRAVICE
Izločitveno pravico ima upnik, ki ima lastninsko pravico na stvari v stečajni masi. Nastane lahko tudi na podlagi pridržka lastninske pravice, če je pridržek dogovorjen v pogodbi ali na podlagi drugih pravnih poslov, kot je npr. najemna pogodba, leasing.
Izločitveni upnik ne sodeluje v stečajnem postopku ampak zahteva da se njegova stvar iz stečajne mase izloči.
LOČITVENE PRAVICE
Ločitvena pravica nastane na podlagi pogodbe ali zastavne pogodbe. Ločitvena pravica se lahko pridobi tudi na podlagi drugih pravnih poslov, npr. pridržne pravice. Zastavni upnik se lahko poplača mimo ostalih upnikov iz predmeta zastave. Ločitvene pravice prenehajo veljati, če so bile pridobljene z izvršbo ali zavarovanjem v zadnjih dveh mesecih pred začetkom stečaja. Premoženje na katerem obstajajo ločitvene pravice tvori posebno razdelitveno maso. Če se stečajni upniki ne morejo poplačati iz te posebne stečajne mase imajo ločitveni upniki pravico uveljavljati neplačani del kot navadni stečajni upniki. Če pa je nastal presežek pri prodaji posebne stečajne mase, gre ta v splošno razdelitveno maso.
IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ
Pravna dejanja stečajnega dolžnika opravljena v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, se lahko izpodbijajo s tožbo. če je posledica teh dejanj neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov ali s temu dejanji posamezni upnik pridobiva ugodnosti.
Pravno dejanje stečajnega upnika je izpodbojno če :
Gre za zmanjševanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da drugi upniki prejmejo manjše poplačilo terjatev
Je oseba, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve. Ta pogoj pa je izpolnjen, če
Je bilo dejanja opravljeno zaradi izpolnitve stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika
Če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika
Če je bilo dejanje opravljeno pred pričetkov prisilne poravnave v nasprotju z 151. členom.
Dodatni pogoj za izpodbijanje je tudi, da je stranka v korist katere je dejanje opravljeno vedela ali pa bi morala vedeti v kakšnem finančnem stanju je dolžnik.
Izpodbojni zahtevek zahteva razveljavitev učinkov pravnega dejanja stečajnega dolžnika in osebe, ki ima od tega korist. Uveljavlja ga lahko upravitelj ali pa tudi vsak upnik, ki je svojo terjatev pravočasno prijavil. Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečaja.
ZAKLJUČEK STEČAJA
Upravitelj mora po končani razdelitvi pripraviti končno poročilo. Na podlagi poročila in mnenja upniškega odbora sodišče izda sklep o zaključku končanju postopka in sicer sodišče sklene da se stečajni postopek ustavi in razreši upravitelja. Stečajni dolžnik se izbriše iz sodnega registra in preneha kot pravna oseba.
Izbris družbe se opravi brez likvidacijskega postopka. Pri tem postopku se predpostavlja, da družba nima upnikov oz. nerešenih pravnih vprašanj s poslovnimi partnerji in delavci.
ZAČETEK POSTOPKA
Skrajšani postopek se začne z vložitvijo predloga pri sodišču, da izbriše družbo iz registra brez postopka likvidacije. Sklep o prenehanju po skrajšanem postopku sprejme skupščina delničarjev oz. družbenikov. Sklep mora obvezno vsebovati navedbo da gre za prenehanje po skrajšanem postopku in navedbo vseh družbenikov in njihovih naslovov, ter predlog o delitvi premoženja.
Delničarji oz. družbeniki morajo sodišču predložiti tudi pri notarju overjeno izjavo, da je družba poravnala vse svoje obveznosti, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzamejo plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe.
OBJAVA SKLEPA
Sklep o prenehanju je potrebno objaviti. Objava ima pomen javnega poziva upnikom, ki lahko v 15-dneh od objave sklepa vložijo ugovor proti sklepu o prenehanju
SKLEP SODIŠČA
Če ugovor zoper sklep o prenehanju ni vložen, sodišče sprejme sklep o izbrisu družbe iz registra. Če pa je ugovor vložen, sodišče odloča o njegovi utemeljenosti in če ugotovi da je utemeljen, ker bi bili oškodovani upniki, delavci, državni organi, razveljavi sklep o prenehanju. O tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije.
IZBRIS IZ REGISTRA
Po izteku roka za ugovor, ali je bil ta zavrnjen, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra.
Izbrisana družba se nadomesti z imeni vseh družbenikov, ki so prevzeli dolgove družbe in za eno leto stopijo na njeno mesto glede morebitnih obveznosti.
ODGOVORNOST DRUŽBENIKOV
Upniki lahko uveljavljajo svoje terjatve še eno leto po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
Razlikujemo redno in prisilno likvidacijo. Pri redni likvidaciji družba preneha, ko sklep o prenehanju sprejmejo družbeniki. Pri prisilni likvidaciji pa sklep o prenehanju sprejme sodišče, če so podani zakonski razlogi, in sicer, če poslovodstvo ne deluje eno leto, če osnovni kapital pade pod zakonsko določenega oz. če se ugotovi ničnosti kapitalske družbe. Prostovoljno likvidacijo ureja ZGD-1, prisilno pa ZPPSI. Redna in prisilna likvidacija pa ni enaka prenehanju družbe po skrajšanem postopku urejenem v ZGD-1, pri katerem se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali vse obveznosti družbe.
ZAČETEK POSTOPKA
Hkrati s sklepom o prenehanju družbe se sprejme tudi sklep o začetku postopka likvidacije. Za sprejem sklepa je pristijna skupščina delničarjev oz. družbenikov. Sklep se vpiše v sodni register in mora vsebovati podatke o likvidacijskem upravitelju ter rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika. Rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa. Od objave sklepa dalje mora družba v svojem imenu navajati “v likvidaciji”
LIKVIDACIJSKI UPRAVITELJ
Postopek likvidaciji vodi likvidacijski upravitelj. Praviloma je član dotedanjega poslovodstva, ni pa nujno.
Temeljne naloge likvidacijskega upravitelja so :
Zastopanje in predstavljanje družbe
Sestava začetne likvidacijske bilance
Dokončanje začetih pravnih poslov
Poplačilo terjatev upnikov
Poziv upnikom za prijavo terjatev
Izterjava terjatev družbe
Vnovčevanje likvidacijske masa
Sestava poročila o poteku likvidacijskega postopka in predlog razdelitve premoženje
Vložitev predloga za izbris iz sodnega registra
Likvidacijski upravitelja lahko sklepa nove posle le z dovoljenjem organa ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če se ugotovi da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, se likvidacijski postopek ustavi in začne stečajni postopek.
Plačilo za delo likvidacijskega upravitelja se določi s sklepom skupščine. Izplača se iz premoženja družbe po poplačilu vseh dolgov in pred razdelitvijo premoženja med družbenike.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
Za škodo povzročeno upnikom je likvidacijski upravitelj do višine petkratne nagarade za svoje delo. Če ta znesek ne zadošča, so upnikom odgovorni solidarno vsi družbeniki do višine izplačanih deležev. Pogoj za priznanje škode je pravočasno prijavljena terjatev.
Za škodo povzročeno družbenikom, pa je likvidacijski upravitelj odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja zastara v enem letu od izbrisa družbe iz registra.
RAZDELITEV PREMOŽENJA
Premoženje mora biti razdeljeno v 30-ih dneh od sklepa o razdelitvi. Premoženje se razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži in ob izpolnjenih pogojih :
Poplačane so vse obveznosti družbe
Sprejet je sklep o razdelitvi premoženja zoper katerega ni vložena izpodbojna tožba
Delničarji so v likvidacijsko maso vplačali še ne vplačane deleže
Je minilo najmanj 6 mesecev od javne objave sklepa o likvidaciji
Po končani razdelitvi likvidacijski upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka, sklep skupščine o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi in predlaga izbris iz registra.
HRAMBA POSLOVNIH KNJIG
Poslovna dokumetacija mora bi shranjena pri enem od družbenikov, ki ga določi likvidacijski upravitelj ali pri organizacijio določeni z zakonom. Upniki in delničarji imajo pravico do vpogleda še tri leta po končanem postopku likvidacije. Kje se hrani dokumentacija mora biti navedeno v registru.
Namen opredelitve pojmov, kratice drugih zakonov, postopki zaradi insolvetnosti, postopka prisilnega prenehanja, pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik, poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe, družbenik, pravila pravne osebe in delež, premoženje, obveznosti in kapital, kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja, pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, finančno poslovanje, insolventnost, finančno prestrukturiranje, insolventni dolžnik, identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ožje povezana oseba, ločitvena pravica; ločitveni upnik, nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev, finančna in poslovna terjatev, prednostne, podrejene in navadne terjatve, izločitvena pravica; izločitveni upnik, vodilna in predpisana obrestna mera, dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi, druga kvalificirana pogodba, pooblaščeni ocenjevalec, agencija
Finančno poslovanje družb in drugih pravnih oseb
Temeljna pravila o finančnem poslovanju
Uporaba 2. poglavja, temeljne obveznosti poslovodstva, temeljne obveznosti članov nadzornega sveta, upravljanje tveganj, upravljanje likvidnostnega tveganja, spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti
Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti
Splošna pravila o obveznostih
Uporaba oddelka 2.2, obveznost enakega obravnavanja upnikov, poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, sklic skupščine, vpis in vplačilo novih delnic, obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka
Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
Obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave, obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave, računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave
Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
odškodninska odgovornost članov poslovodstva, odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta, omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti, taksna oprostitev
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Temeljna pravila postopka preventivnega prestrukturiranja
dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti, namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju, razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja
Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja
upravičeni predlagatelj, procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja, predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja
nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja, vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev
Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja
pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba, zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti
Skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
uporaba 3. poglavja, načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, načelo hitrosti postopka, obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti, sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe, predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti, razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti
rok za prijavo terjatve, vsebina prijave terjatve, izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev, ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, ugovor o prerekanju terjatve, ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve, dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, priznana in prerekana terjatev, verjetno izkazana terjatev, sklep o preizkusu terjatev, končni seznam preizkušenih terjatev, poznejši preizkus terjatev, posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev
Delež glasovalnih pravic upnika
terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic, osnova za izračun deleža glasovalnih pravic, procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem
Upniški odbor
upniški odbor kot organ upnikov, oblikovanje upniškega odbora, člani upniškega odbora, število članov upniškega odbora, imenovanje članov upniškega odbora, razrešitev imenovanih članov upniškega odbora, zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku, volitve članov upniškega odbora, sklep o izvolitvi upniškega odbora, prenehanje položaja člana upniškega odbora, razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve, pristojnosti upniškega odbora, postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora, postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru, odločanje upniškega odbora, predsednik upniškega odbora, zastopanje člana upniškega odbora, udeležba na sejah upniškega odbora, sklic seje upniškega odbora, mesto zasedanja upniškega odbora, potek seje upniškega odbora, dopisna seja upniškega odbora
Upravitelj
Temeljna pravila o upravitelju
položaj in pristojnosti upravitelja, obveznosti upravitelja, redna poročila upravitelja, izredna poročila upravitelja, navodila sodišča upravitelju, odškodninska odgovornost upravitelja, nagrada upravitelja, odmera in plačilo nagrade upravitelja, stroški upravitelja
Nadzor nad upravitelji
pristojnost za nadzor nad upravitelji, komisija, dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, seznam upraviteljev, izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja, začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah, vodenje seznama upraviteljev, predpisi o upraviteljih
Imenovanje in razrešitev upravitelja
pogoji za imenovanje za upravitelja, postopek imenovanja upravitelja, položaj upravitelja, razlogi za razrešitev upravitelja, odločanje o razrešitvi upravitelja, razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov, pravne posledice razrešitve upravitelja
Zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev
zbornica upraviteljev, pristojnosti in naloge zbornice, način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji, nadzor nad zbornico, položaj člana zbornice, organi zbornice, statut in drugi splošni akti zbornice, disciplinska odgovornost upraviteljev, disciplinski ukrepi, disciplinska evidenca, organi disciplinskega postopka, uvedba disciplinskega postopka, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje, disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje, zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa,
Druga pravila postopka
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka, spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti, vročitve, odločbe, pritožba proti sklepu, procesna legitimacija za vložitev pritožbe, rok za pritožbo, odločanje o pritožbi, ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov, stroški upnika
Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja
uporaba oddelka 3.8, nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja, vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Vpisi pravnih dejstev v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti v sodni ali poslovni register
register, v katerem se opravi vpis, odločanje o vpisu v register
4. Postopek prisilne poravnave
Temeljna pravila postopka prisilne poravnave
dolžnik v postopku prisilne poravnave, namen postopka prisilne poravnave, razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika, vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave
Predhodni postopek prisilne poravnave
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave
upravičeni predlagatelj, procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave, predlog za začetek postopka prisilne poravnave, poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev, alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, načrt finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave, umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave
nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave, omejitev dolžnikovih poslov, omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Odločanje o začetku postopka prisilne poravnave
odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, oklic o začetku postopka prisilne poravnave, posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
Splošna pravila o pravnih posledicah začetka postopka prisilne poravnave
nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave, dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa, ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave za terjatve upnikov
terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave, pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, pretvorba občasnih dajatvenih terjatev, pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti, pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave, posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb
Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glavni postopek prisilne poravnave
Razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika
redna poročila insolventnega dolžnika, druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika, mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika, nadzor upravitelja
Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave
razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja, postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave, izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, odločanje o ugovoru
Sprememba načrta finančnega prestrukturiranja
vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje
Posebna pravila o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja
uporaba pododdelka 4.4.4, smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo, uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala, sklic skupščine, terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic, objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic, izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic, postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic, poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic, pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic, vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register, posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic, posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala
Odločanje o prisilni poravnavi
odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave, izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave, poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba, odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta, sklep o potrditvi prisilne poravnave, vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave, terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave
Pravni učinki potrjene prisilne poravnave
terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava, učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve, učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala, učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove, nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov, odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave, učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku
Razveljavitev potrjene prisilne poravnave
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave, odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave, delno izpobijanje potrjene prisilne poravnave
Postopek poenostavljene prisilne poravnave
dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave, uporaba pravil o prisilni poravnavi, procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev, večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo
Skupna posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo
uporaba oddelka 4.8, prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike
Posebna pravila o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave
upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave, naknadni predlog prisilne poravnave, dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila
Posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja
predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo,
Posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev ter vrednosti zavarovanja
posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev, preizkus ocene vrednosti zavarovanja
Posebna pravila o potrditvi prisilne poravnave in učinkih pravnomočno potrjene prisilne poravnave
potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev, potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo.
Ponovna prisilna poravnava po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave
predlog za ponovno prisilno poravnavo, posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo
Stečajni postopki
Temeljna pravila o stečajnih postopkih
uporaba 5. poglavja, stečajni dolžnik, stečajna masa, splošna in posebna stečajna masa, razdelitvena masa, načelo koncentracije, načelo omejevanja tveganj, vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom
Odločanje o začetku stečajnega postopka
splošno pravilo, upravičeni predlagatelj, predlog za začetek stečajnega postopka, predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in dopolnitev nepopolnega predloga, postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, odločanje o začetku stečajnega postopka, začasna odredba proti stečajnemu dolžniku, rok za odločitev o začetku stečajnega postopka, sklep o začetku stečajnega postopka, oklic o začetku stečajnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka
Splošna pravila o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka
nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka, prenos pooblastil na upravitelja, prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa, prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb, odpoved najemnih in zakupnih pogodb, zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika, zasledovalna pravica, vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih
Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka, pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, pretvorba občasnih dajatvenih terjatev, pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti, obrestovanje terjatev, pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila, pretrganje zastaranja terjatev, terjatve, povezane z odložnim pogojem, terjatve, povezane z razveznim pogojem, pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka, pobot pogojnih terjatev, prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi po začetku stečajnega postopka, prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka, posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb
Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
obdobje izpodbojnosti, prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava, izpodbojna pravna dejanja, domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje, pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati, izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov, vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka, legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka, rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka, pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka za ločitvene in izločitvene pravice
splošno pravilo, ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka, posebna pravila za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe, na tek katerega ne vpliva začetek stečajnega postopka, posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno
Pravne posledice začetka stečajnega postopka za vrednostne papirje, ki jih je izdal stečajni dolžnik
razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev, terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih
Posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave
uporaba pododdelka 5.3.7, posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka, posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov, posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev
Prevzem poslov, poslovne knjige in računovodski izkazi insolventnega dolžnika ter poročila upravitelja
uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih, računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca, predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, pomoč policije, otvoritveno poročilo upravitelja, vsebina rednega poročila upravitelja
Posebna pravila o prijavi terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku, prijava nezavarovane terjatve, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko, prijava izločitvenih pravic
Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve, ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic, pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica, uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice, izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana, uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi, nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice, izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu, smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek, posebna pravila za nekatere upravne postopke, posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba
Končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika
splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku, končanje nujnih poslov, pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika, ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika
Upravljanje in unovčenje stečajne mase
Splošna pravila o upravljanju in unovčenju stečajne mase
unovčenje stečajne mase, načrt poteka stečajnega postopka, upravljanje stečajne mase, oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup, nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika
uporaba pododdelka 5.8.2, priprave za prodajo, ocena vrednosti premoženja, zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje, način prodaje, začetek prodaje, sklep o prodaji, izklicna ali izhodiščna cena, varščina, javna dražba, vabilo k dajanju ponudb, drugi pogoji prodaje, osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe, ara, rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, izključitev odgovornosti za stvarne napake, soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca, vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota, pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika, posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, posebna pravila o prodaji določenega premoženja, posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice,
Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika
uporaba pododdelka 5.8.3, osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka, posebna pravila o stečajni masi, posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov
Plačila v breme stečajne mase
Splošno pravilo o plačilih v breme stečajne mase
sklep sodišča kot pogoj za plačilo
Plačilo stroškov stečajnega postopka
stroški stečajnega postopka, vrste stroškov stečajnega postopka, predračun stroškov stečajnega postopka, sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka
Razdelitev splošne razdelitvene mase
terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase, vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase, prednostna in splošna razdelitev, prva in poznejše razdelitve, terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase, načrt prve razdelitve, ugovor proti načrtu prve razdelitve, sklep o prvi razdelitvi, pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi, končni načrt prve razdelitve, roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve, poznejša razdelitev
Razdelitev posebne razdelitvene mase
uporaba pododdelka 5.9.4, terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso
Končna razdelitev
končna razdelitev, prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Končanje stečajnega postopka
končno poročilo upravitelja, sklep o končanju stečajnega postopka, izbris stečajnega dolžnika iz registra, končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, pozneje najdeno premoženje
Postopek osebnega stečaja
Splošna pravila postopka osebnega stečaja
fizična oseba kot stečajni dolžnik, namen postopka osebnega stečaja, uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo, vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču, ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja, stranke glavnega postopka osebnega stečaja, omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, fiduciarni denarni račun upravitelja, posebna pravila o stečajni masi, pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, posebna pravila za prednostne terjatve, posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika, posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika, izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih, posebna pravila o prodaji premoženja, sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti stečajnega dolžnika
uporaba pododdelka 5.11.2, predlog za odpust obveznosti, ovire za odpust obveznosti, začetek postopka odpusta obveznosti, dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem, dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem, razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti, roki za ugovor proti odpustu obveznosti, postopek ugovora proti odpustu obveznosti, odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti, sklep o odpustu obveznosti, terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti, pravni učinki odpusta obveznosti, končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti, izpodbijanje odpusta obveznosti, odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti, evidenca sklepov o odpustu obveznosti
Postopek stečaja zapuščine
zapuščina kot stečajni dolžnik, namen postopka stečaja zapuščine, uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja, stranke glavnega postopka stečaja zapuščine, obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev, zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev, posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev, posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev, posebna pravila o stečajni masi
Postopek prisilne likvidacije
uporaba 6. poglavja, odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije, uporaba pravil za prisilno likvidacijo, stranke postopka prisilne likvidacije, posebna pravila, če je pravna oseba insolventna,
Izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Splošne določbe
uporaba 7. poglavja, pristojnost sodišča, sestava registrskega sodišča
Izbrisni razlog
izbrisni razlog, obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Postopek izbrisa
uporaba pravil o postopku, objave in vročitve, odločanje o začetku postopka izbrisa, udeleženci postopka izbrisa, upravičeni predlagatelj, sklep o začetku postopka izbrisa, razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, sklep o ustavitvi postopka izbrisa, sklep o obstoju izbrisnega razloga, izbris pravne osebe iz sodnega registra
Pravne posledice izbrisa
prenehanje pravne osebe, učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev, najdeno premoženje izbrisane pravne osebe, postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe, premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku
Postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
Splošna pravila o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
tuja država in država članica, domači in tuji postopek zaradi insolventnosti, osebe po državni pripadnosti, država, v kateri je premoženje, uporaba 8. poglavja, pristojnost domačega sodišča, upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi, izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije, razlaga pravil, določenih v 8. poglavju
Dostop tujih upraviteljev in upnikov do domačih sodišč
upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča, upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti, sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti, položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti, obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka
Priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti in začasni ukrepi
uporaba pravil o postopku, zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti, domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, obveščanje sodišča o novih informacijah, začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti, pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo, ne da bi o njih odločalo sodišče, pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče, varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti, procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika, intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik
Sodelovanje s tujimi sodišči in tujimi upravitelji
sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji, sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji, oblike sodelovanja, jezik sodelovanja
Vzporedni postopki zaradi insolventnosti
začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti, usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti, usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti, domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti
Pravo, ki se uporabi za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti
splošno pravilo, pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina, pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register, pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge, pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu, pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi
Posebna pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice
uporaba oddelka 8.7, neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice, domači pomožni postopek zaradi insolventnosti, posebna pravila o pravu, ki se uporabi
Kazenske določbe
prekrški upravitelja, prekrški drugih oseb pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti, prekrški drugih oseb v postopku prisilne poravnave, prekrški drugih oseb v stečajnem postopku, prekrškovni organ
