Področje davčno nepriznanih in delno priznanih odhodkov ureja ZDDPO-2. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
- ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE ( 13.ČLEN )
- TRANSFERNE CENE ( 16. ČLEN ) IN CENE MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 17.ČLEN )
- OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 19.ČLEN )
- REZERVACIJE ( 20.ČLEN )
- PREVREDNOTENJE IN ODPIS TERJATEV ( 21.ČLEN )
- PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB ( 22.ČLEN )
- PREVREDNOTENJE DOBREGA IMENA ( 23.ČLEN )
- ODHODKI, KI SE NANAŠAJO NA UDELEŽBO ( 26.ČLEN )
- SPLOŠNO O ODHODKIH ( 29.ČLEN)
- DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI ( 30.ČLEN )
- DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI ( 31.ČLEN )
- OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL ( 32.ČLEN )
- AMORTIZACIJA ( 33.ČLEN )
- REZERVACIJE PRI BANKAH BORZNO POSREDNIŠKIH HIŠAH IN ZAVAROVALNICAH (34.ČLEN)
- PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO ( 35.ČLEN )
ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE ( 13.ČLEN )
13.člen ZDDPO-2 odpravlja dvojno in manj kot enkratno obdavčenje, kar pomeni da se prihodki in odhodki, ki so bili vključeni v davčno osnovo v preteklem davčnem obdobju, ne morejo ponovno vštevati v osnovo v tekočem ali prihodnjem obdobju.
Tako za nepriznane odhodke velja, da se prihodki rezidenta in nerezidenta, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, izvzamejo iz davčne osnove do višine nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih. Zavezanec mora hraniti podatke o takih prihodkih oz. odhodkih.
TRANSFERNE CENE ( 16. ČLEN ) IN CENE MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 17.ČLEN )
Za povezane oseben se po 16.členu štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba)., po 17. členu se za povezani osebi štejeta dva rezidenta. Seveda morata izpolnjevati pogoje navedene v 16. in 17.členu ZDDPO-2.
Če torej zavezanec posluje s povezanimi osebami iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, se pri ugotavljanju odhodkov za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi in stroški, upoštevajo transferne cene oz. cene med povezanimi osebami, vendar največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Primerljive tržne cene se določijo s pomočjo naslednjih metod :
- Metodo primerljivih prostih cen
- Metodo preprodajnih cen
- Metodo dodatka na stroške
- Metodo porazdelitve dobička
- Metodo stopnje čistega dobička
Podrobnejša navodila za izvajanje tega člene so v Pravilniku o transfernih cenah Ur.l. 141/2006 z dne 30.12.2006<
Davčna osnova pa se iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17.členu, spremeni samo v primeru, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih obdobij, plačuje davek po stopnji 0%, oz. po nižji stopnji kot je določeno v 60.členu ZDDPO-2, ali pa je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2.
OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 19.ČLEN )
V kolikor zavezanec prejme posojilo od povezane osebe, mora biti posojilo dano po obrestni meri, ki je nižja ali enaka priznani obrestni meri. Upošteva se zadnjo znano objavljeno priznano obrestno mero v času odobritve posojila. Obrestna mera od povezane osebe je lahko višja samo izjemoma in sicer takrat, ko zavezanec dokaže, da bi posojilo dobil od posojilodajalca nepovezane osebe, v enakih okoliščinah, po višji obrestni meri od priznane. Če pa se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, se upošteva zadnja objavljena priznana obrestna mera v času obračuna obresti.
Če se te obresti obračunavajo za obdobje daljše od enega meseca in ne dalj kot eno leto, se upoštevajo povprečna mesečna priznana obrestna mera.
Izračuna se kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja izračuna. Priznano obrestno mero objavi minister za finance pred začetkom davčnega obdobja.
V primeru da zavezanec posluje s povezano osebo po 17.členu, se davčna osnova ne spreminja, razen, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo, plačuje davek po stopnji 0% ali nižji kot je predpisana v 60. členu, oz. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
REZERVACIJE ( 20.ČLEN )
Rezervacije se upoštevajo v višin 50% oblikovanih rezervacij. Za rezervacije se štejejo :
- Dana jamstva ob prodaji proizvodov
- Rezervacije za reorganizacijo
- Rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb
- Rezervacije za pokojnine
- Rezervacije za jubilejne nagrade
- Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.
Za rezervacije pa se ne štejejo dolgoročne pogojne obveznosti.
Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upoštevajo na naslednji način :
Iz davčne osnove se izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
Priznajo se odhodki iz porabe rezervacij v delu, ki niso bili priznani ob oblikovanju rezervacij
Popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov se šteje kot oblikovanje oz. odprava rezervacij.
PREVREDNOTENJE IN ODPIS TERJATEV ( 21.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja terjatve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar odhodkov ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov :
- Aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih
dejansko odpisanih terjatev
- 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja
Davčna osnova ob odpisu terjatev, katerih odhodki se priznajo pri prevrednotenju, se tako poveča za davčno priznane odhodke. Ne priznajo pa se v primeru, če odpis naredimo po 6.točki 21.člena ZDDPO-2.
Za terjatve se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, brez aktivnih časovnih razmejitev. Oslabitev se odpravi tako, da se prihodki iz odprave oslabitve izvzamejo iz davčne osnove.
V celoti se upoštevajo odhodki iz prevrednotenja zaradi sprememb valutnega tečaja. Odhodki, ki niso priznani kot odhodki ker so višji od aritmetične sredina dejanskih odpisov v zadnjih treh letih ali so višji od 1% obdavčljivih prihodkov, se priznajo ob odpisu celotne terjatve :
- Na podlagi sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku
- Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne
poravnave, v delu v katerem terjatve niso bile poplačane v
celoti.
- Na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka
sodišča
- Brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže,
- Da bi stroški sodnega postopka presegli znesek terjatve.
- Dokazati mora tudi, da so bila opravljena vsa dejanja za
dosego poplačila terjatve oz. so nadaljni pravni postopki
ekonomsko neupravičeni.
PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB ( 22.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oz. finančnih instrumentov se ne priznajo, če ne gre za prevrednotenje izmerjenih po pošteni vrednosti. Odprava oslabitve pa se v tem primeru izvzame iz davčne osnove. Odhodki, ki se ne priznajo, se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oz. odpravi finančne naložbe oz. finančnega instrumenta. Posojila bank, ki so vrednotena po metodi odplačne vrednosti, se banki priznajo kot odhodek do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
PREVREDNOTENJE DOBREGA IMENA ( 23.ČLEN )
Odhodki iz prevrednotenja dobrega imena se priznajo v obračunanih zneskih, vendar do višine 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Presežni znesek nad 20% začetne vrednosti dobrega imena, se prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da odhodki ne presegajo 20% začetne izkazane vrednosti dobrega imena.
ODHODKI, KI SE NANAŠAJO NA UDELEŽBO ( 26.ČLEN )
Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.
SPLOŠNO O ODHODKIH ( 29.ČLEN)
V 29.členu ZDDPO-2 zakonodajalec navaja, da se pri ugotavljanju dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Iz tega sledi da ostali odhodki :
- Niso potrebni za pridobitev prihodkov oz. niso potrebni pogoj za opravljanje dejavnosti
- Niso posledica opravljanja dejavnosti
- Imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno prakso, pomeni da niso običajni v posamezni dejavnosti glede na pretekle izkušnje. To pa ne velja za dohodke, ki so posledica izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče in drugi izredni in nepogosti dogodki.
DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI ( 30.ČLEN )
Davčno nepriznani odhodki so glede na 30.člen ZDDPO-2:
- Dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim
izplačilom dobička. (74.člen)
- Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let.
- Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za
zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim
davkom na dodano vrednost. To so predvsem:
- Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov
oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, vključno
s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje teh oseb;
- Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih
oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu
zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb,
razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v
zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja
dohodnino.
- Ti stroški se priznajo, če gre za odplačno uporabo,
vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na
privatno življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za
privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
- Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev.
- Kazni, ki jih izreče pristojni organ.
- Davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba.
- Davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z
zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot
odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki
ureja davek na dodano vrednost.
- Obresti:
- Od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
- Od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj
dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v
državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5
% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom
tega zakona;
- Donacije
- Podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane
fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane
določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali
ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI ( 31.ČLEN )
Delno priznani odhodki so navedeni v 31.členi ZDDPO. Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:
- Stroški reprezentance;
- Stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja
zgolj funkcijo nadzora.
Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL ( 32.ČLEN )
Če :
- Posojilodajalec ni banka ali zavarovalnica
- Je posojilo prejete od delničarja oz. družbenika, ki ima
kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti
najmanj 25% delnic ali deležev ali glasovalnih pravic
- Če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo
štirikratnik zneska deleža tega delničarja, oz. družbenika v
kapitalu (presežek posojil)
- Zavezanec ne more dokazat, da bi presežek posojil dobil tudi
od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
se take obresti ne priznajo kot odhodek.
Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.
Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
AMORTIZACIJA ( 33.ČLEN )
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.
Če obračunana amortizacija preseže znesek ki se prizna kot odhodek, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih.
Najvišja letna amortizacijska stopnja :
- Gradbene objekte, vključno z naložbenimi
nepremičninami, 3 %
- Dele gradbenih objektov, vključno z deli
naložbenih nepremičnin, 6 %
- Opremo, vozila in mehanizacijo 20 %
- Dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti
33,3 %
- Računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %
- Večletne nasade 10 %
- Osnovno čredo 20 %
- Druga vlaganja 10 %
Kot odhodek se ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti osnovnega sredstva, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednosti ne presega 500€.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji pod katerimi se upoštevajo odhodki iz rezervacij ( 20. člen ZDDPO-2 ).
REZERVACIJE PRI BANKAH BORZNO POSREDNIŠKIH HIŠAH IN ZAVAROVALNICAH (34.ČLEN)
Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO ( 35.ČLEN )
Vsa izplačila se priznajo v obračunanih zneskih, razen izplačil poslovodnih delavcev, prokuristov, delavcev s posebnimi pooblastili, ki si izplačujejo plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta in drugih odsotnosti v zneskih, ki niso v skladu z zakonom oz. pogodbo o zaposlitvi.
