PRISPEVKI

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

NORMIRANI S.P. IN SKRAJŠAN DELOVNI ČAS ZARADI STARŠEVSTVA

Samostojni podjetnik, ki je obdavčen po normiranih odhodkih – normiranec poleg tega pa uveljavljate plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom je zavarovan na dveh podlagah. Na prvi podlagi 005 -Osebe, ki na območju Slovenije samostojno opravljajo gosp. ali poklicno dej. kot edini ali glavni poklic je zavarovan za 4 ure. Na drugi podlagi 072 – Osebe, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo je zavarovan za preostale 4ure dela

3. odstavek 48.člen Zakona o dohodnini pravi :

(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:
–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali
–       če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

59. člen Zakona o dohodnini :

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 eurov, ali 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki ne več kot 80.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.

Samostojni podjetnik normiranec, je torej zavarovan za polni delovni čas in sicer na dveh podlagah. Na podlagi 005 in na podlagi 072 in izpolnjuje pogoje za obdavčitev po normiranih odhodkih.

FURS aprila 2016 je v svojih internih navodilih zavzelo stališče, da tak podjetnik ni zavarovan za polni delovni čas in povzročil kar nekaj zmede.

Obstaja sodba Upravnega sodišča UPRS / U 1784/2016, ki pravi, da interno navodilo oz. mnenje ni pravni vir. Na podlagi zakonodaje izhaja, da je tak zavarovanec zavarovan za polni delovni čas, le da si polovico prispevkov plača sam, drugo polovico mu plača država.

Scroll to Top