KADRI

Delovno dovoljenje

DELOVNO DOVOLJENJE IN BIVANJE

INFORMACIJE O ZAPOSLOVANJU TUJCEV

Več informacij o zaposlovanju tujcev dobite na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in sicer oddelku za izdajo delovnih dovoljenj , Rožna dolina, cesta VI/7 :

kontaktni center : 080 20 55

telefonski številki 01/300-49-40
tajništvo : 01/300-49-41
faks : 01/300-49-78

Splošne informacije o zaposlovanju in delu tujcev :

Kontaktni center : 080 20 55
Info točka za tujce : 01 472 64 60

Info točka za tujce, Vojkova cesta 2, Ljubljana
eMail : info-tocka@ess.gov.si
Telefon : ++386 (0)1 330 81 20

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) ‡
Zaposlovanje in delo tujcev

VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ

SEZONSKA DELA V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU

Delavci, ki niso državljani članic EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna, Švice in VB morajo imeti Delovno dovoljenje za sezonsko delo in Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV BIH IN SRBIJE

Za redno in strokovno zaposlitev za določen ali nedololočen čas morajo delavci imeti Delovno dovoljenje za državljane BIH oz. državljane Srbije. Izdano delovno dovoljenje se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju za bivanje.

Napoteni delavci, delavci na usposabljanju, individualne storitve in pravni zastopniki morajo imeti Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV DRUGIH DRŽAV IZVEN EU

Za vse vrste redne zaposlitve, modre karte, napoteni delavci, delavci na usposabljanju, strokovnjaki, pravni zastopniki morajo imeti Enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

KRATKOTRAJNE STORITVE Z NAPOTENIMI DELAVCI IN KRATKOTRJANO DELO ZASTOPNIKOV

Ne glede na njihovo državljanstvo se mora opraviti Spletna prijava izvajanja storitev. Gre za napotene delavce iz članic EU, Norveške, Islandije, Lihtenštajna, Švice in VB. (dobave blaga in razna servisiranja)

PROST DOSTOP DO SLOVENSKEGA TRGA DELA

Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujec v Sloveniji lahko opravlja delo, se zaposli ali samozaposli brez soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo (razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Slovenijo, ne določa drugače). 

Nekatere skupine tujcev pri zaposlitvi ali delu v Sloveniji ne potrebujejo dovoljenja. Med skupinami tujcev, ki imajo prost dostop na slovenski trg dela, so tudi državljani držav članic EU, Norveške, Islandije in Lihtenštajna (EGP) ter Švice.

MODRA KARTA

Za modro karto zaprosi tujec z visokošolsko izobrazbo, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji. Izda se za dve leti in se lahko podaljša za tri leta. Prošnjo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec prošnjo vloži pri veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije, delodajalec pa na upravni enoti. Upravna enota zaprosi za soglasje k zaposlitvi Zavod za zaposlovanje. Ta soglasje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji :

  • Ustrezna visokošolska izobrazba
  • Pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto
  • Plača v višini 1,5 povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji
  • V evidenci Zavoda za zaposlovanje ni ustreznih kandidatov
  • Delodajalec registriran in vpisan v poslovnem registru
  • Delodajalec ima plačane davke in prispevke iz naslova dela
  • Delodajalec je prijavil prosto delovno mesto
  • Tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
  • Delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje tujcev.

Modra karta se podaljša po prvih dveh leti zakonite zaposlitve v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni prvi trije pogoji.

V prvih dveh letih je možno zamenjati delodajalca ali podaljšati modro karto, če so izpolnjeni zgornji pogoji.

BIVANJE

Poleg delovnega dovoljenja mora tujec imeti tudi urejeno bivanje. Dovoljenje za bivanje se pridobi na podlagi delovnega dovoljenja. Vlogo za prvo dovoljenje za bivanje lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu, ali pa jo zanj vloži delodajalec na upravni enoti. Za zakonito delo in bivanje v Sloveniji mora tujec imeti obe dovoljenji, delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

PRVO ZAČASNO BIVANJE V SLOVENIJI

Prvo bivanje v Republiki Sloveniji je vedno začasno bivanje. Prošnja se odda na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali pa jo vloži delodajalec na upravni enoti v Sloveniji.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje :

  • Veljavni potni list. Veljavnost mora biti tri mesece daljša od dovoljenja za bivanje
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Sredstva za preživljanje v višini najmanj minimalnega dohodka v Sloveniji mesečno.
  • Razlog za bivanje v Sloveniji mora biti zaposlitev, združitev družine, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalno delo, tujci slovenskega rodu ali drug utemeljen razlog.
  • Potrdilo o nekaznovanosti matične države.

STALNO BIVANJE

Pred potekom pet letnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno bivanje v primerih :

  • Tujec je slovenskega rodu
  • Prebivanje tujca je v interesu Republike Slovenije
  • Tujec je že imel dovoljenje za stalno bivanje in se je prekinilo zaradi izselitve
  • Pet letno obdobje je izpolnjeno tudi, če je odsotnost tujca krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev v petih letih.
  • Pred potekom petih let se dovoljneje lahko izda tudi družinskim članom
  • Beguncem

Pogoji za pridobitev stalnega bivanja so :

  • Dve leti neprekinjenega bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno bivanje. Čas prebivanja za študij ali poklicnega izobraževanje se šteje polovično. Čas prebit v Sloveniji zaradi sezonskega dela se ne šteje v dveletno neprekinjeno bivanje.
  • Pogodba o delu za nedoločen ali določen čas
  • Zadnje tri plačilne liste
  • Potrdilo o nekaznovanosti

Vloga se odda na upravni enoti.

Dovoljenje za prebivanje
Informacije za tujce

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Napotitev delavcev v tujino in položaj delavcev napotenih na delov v Republiko Slovenijo je urejeno v poglavju VII. POSEBNE DOLOČNE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, 208. in 209. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec lahko napotitev na delo v tujino odkloni v primeru nosečnosti, če nima varstva za otroka, invalidnosti, iz zdravstvenih razlogov in iz drugih razlogov določenih s kolektivno pogodbo.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno delo v tujini, mora biti sklenjena nova pogodba. Po prenehanju mora delodajalec zagotoviti vrnitev delavca v Slovenijo.

POGODBA

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati :

  • trajanju dela v tujini
  • praznikih in dela prostih dnevih
  • minimalnem letnem dopustu
  • višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje
  • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini
  • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini
  • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje
  • pogojih vrnitve v Slovenijo

ODJAVA TUJCA

Za odjavo tujca iz zavarovanja je potrebno predložiti na ZZZS :

  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • Pogodbo o zaposlitvi, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  • Dokazilo da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu

Če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev in je delovno dovoljenje pridobilo podjetje, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela delavca, ki ga dobi na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrdilo ni potrebno v kolikor ima delavec osebno delovno dovoljenje.

POVRAČILA STROŠKOV

Povračila stroškov ki se ne vštevajo v osnovo za dohodnino so urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

MNENJE DURS

DURS je izdal več mnenj na temo povračil stroškov. O napotitvi delavca v tujino pa je bilo izdano Pojasnilo DURS, št. 0900-4/2010-4, 15. 11. 2010 . Dokaj narazumljivo zakonsko določbo v Uredbi o terenskem dodatku,  pa pojasnjuje v Pojasnilu MF, št. 421-11/2007, 21. 6. 2007

vročina, vremenske sprememebe

UKREPI DELODAJALCA OB VISOKIH TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011 – ZVZD-1) med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005.

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.  

Računovodstvo Pavliha - zaposlovanje tujcev

ZAPOSLITEV TUJCA BREZ KONTROLE TRGA DELA

V Uradnem listu je bila objavljena Uredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela 200/2020 in sicer na podlagi Zakona o zaposlovanju tujcev 1/2018

Na podlagi te uredbe Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje poda soglasje za zaposlitev brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz prejšnjega člena, če bo tujec opravljal enega od naslednjih poklicev ( v skladu z Uredbo o Standardni klasifikaciji poklicev 2008 ):

  • Varilci/varilke ipd. (koda 7212)
  • Voznik/voznice težkih tovornjakov in vlačilcev (koda 8332)
  • Orodjarji/orodjarke ipd. (koda 7222)
  • Elektroinštalaterji/elektroinštalaterke (koda 7411)
  • Tesarji/tesarke ipd. (koda 7115)
  • Kuharji/kuharice (koda 5120)
  • Elektromehaniki/elektromehaničarke (koda 7412)
  • Zidarji/zidarke ipd. (koda 7112)

Zaposliti je možno največ 100 tujcev pri enem delodajalcu

Scroll to Top