OBVESTILA

PREPOVED PRODAJE NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV

Od 6. 9. 2021 je v veljavi Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov (vatirane palčke, plastične vilice, noži, žlice, krožniki, slamice ) za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov

S ciljem prispevati k zmanjševanju onesnaženosti evropske obale, voda in morij bo od 6. 9. 2021 tudi na območju Republike Slovenije prepovedano dajati na trg naslednje plastične proizvode za enkratno uporabo:

  1. vatirane palčke, razen če spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 90/385/EGS ali Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih;
  2. pribor (vilice, noži, žlice, palčke);
  3. krožniki;
  4. slamice, razen če spadajo v področje uporabe Direktive 90/385/EGS ali Direktive 93/42/EGS;
  5. mešalne palčke za pijače;
  6. palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom;
  7. posode za živila iz ekspandiranega polistirena, t. j. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:
    – so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;
    – se običajno zaužijejo iz posode in
    – se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje;
    vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;
  8. vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;
  9. lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški.

4. člen uredbe namreč prepoveduje dajanje na trg plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A priloge te uredbe in proizvodov iz oksorazgradljive plastike.

Nadalje uredba zahteva namestitev oznak, s katerimi se opozarja uporabnike, da naj odlagajo odpadke na način, ki je okolju prijazen, na naslednje izdelke:

  1. higienske vložke, tampone in aplikatorjie tamponov;
  2. vlažilne robčke, t. j. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo;
  3. tobačne izdelke s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki;
  4. lončke za pijačo.

5. člen uredbe pa določa, da se mora na embalaži vsakega plastičnega proizvoda za enkratno uporabo ali na samem proizvodu iz dela B priloge uredbe zagotoviti ustrezna oznaka, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2151:

POVPRAŠEVANJE PO NEPREMIČNINAH V LETU 2020

Geodetska uprava je na spletnih straneh objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020. Povpraševanje po nepremičninah ostaja na visoki ravni.

Leta 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala epidemija COVID-19, je bilo povpraševanje po nepremičninah na slovenskem nepremičninskem trgu manjše kot pred epidemijo. Cene nepremičnin so še naprej rasle. Letos se je promet z nepremičnimi zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo. Aprila je bilo že na približno enaki ravni, kot v letu pred epidemijo. Glede na preliminarne podatke se je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos celo nekoliko pospešila.

Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) se je lani v primerjavi z »normalnim« letom 2019 na ravni države zmanjšalo za 17 odstotkov. Število transakcij s poslovnimi nepremičninami (pisarne in lokali) kar za 30 odstotkov. Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo. Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.

TRANSAKCIJE Z NEPREMIČNINAMI

Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani na ravni države upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je lani kljub epidemiji celo povečalo. V primerjavi z letom 2019 za 4 odstotke. To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš. Zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih se ljudje vse bolj selijo na obrobje.

Na povpraševanje in ponudbo po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo epidemija torej ni imela večjega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko. Ponudba z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem. Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.

Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Cene nepremičnin so bile lani višje praktično povsod po državi. Verjetno so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj ustvarja pritisk tudi občutna rast cen gradbenega materiala. Rast cen gradbenega materiala je posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle.

Poročilo je dostopno na Portalu množičnega vrednotenja.

Otroci

SPREMSTVO PRVOŠOLCA NA PRVI ŠOLSKI DAN

Zakon o delovnih razmerjih od leta 2019 zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. S 1. septembrom 2021 pa se med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Brezplačen vrtec bo zagotovljen tudi za nekatere druge primere.

Pravica do plačane odsotnosti z dela

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka, ki je učenec prvega razreda, pripada obema staršema. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (npr. potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.

Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan je bila v zakon vnesena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1B), ki je bila sprejeta 18. decembra 2019 in velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.

Brezplačen vrtec

V letu 2021 so bile v Državnem zboru sprejete pomembne spremembe Zakona o vrtcih, ki se nanašajo tudi na obveznost plačila vrtca. S 1. septembrom 2021 se tako med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Starši bodo po novem oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali bo v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Ukrep oprostitve plačila vrtca prinaša veliko finančno razbremenitev za starše, zaradi česa na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujemo dvig deleža vključenosti predšolskih otrok v vrtce in vzpostavljanje boljših pogojev za družine, da se bodo odločale za več otrok, kar bo pozitivno vplivalo tudi k izboljšanju demografske situacije.

Biometrični podatki

NOVA OSEBNA IZKAZNICA

Začel je veljati Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki bo skupaj z novelo Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk) omogočil izdajo elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki. Z novo osebno izkaznico bomo imeli državljanke in državljani na eni kartici vse potrebno za našo identifikacijo v fizičnem kot tudi v elektronskem svetu, prav tako pa bomo novo osebno izkaznico lahko uporabili za elektronsko podpisovanje in zdravstvene storitve.

Predvidoma avgusta 2022 bo z osebno izkaznico možno uveljavljati tudi zdravstvene storitve pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih, in sicer prek elektronske identifikacije na podoben način kot s kartico zdravstvenega zavarovanja.

Pri vzpostavitvi nove osebne izkaznice že dlje časa sodelujemo Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za sodelovanje pri pripravi zakonskih podlag kot tudi pri sami izvedbi javnega naročila za omenjeno izkaznico. V prvi polovici julija so tako pristojna ministra, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doc. dr. Tatjana Mlakar podpisali Sporazum o sodelovanju na področju skupnega naročanja, izdelave in personalizacije osebnih izkaznic ter uporabe osebnih izkaznic za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.

Ob podpisu sporazuma je minister Koritnik izpostavil, da gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, tako za državljane, kakor tudi za vse tiste institucije, kjer je potrebna osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo ter poudaril, da večina naprednih storitev potrebuje istovetnost uporabnika, tako da se vzpostavi zaupanje in se preprečijo zlorabe, kar je še posebej pomembno v primerih, ko se obdelujejo osebni podatki. Storitve zaupanja in elektronska identiteta so namenjene prav takšnim situacijam. V Sloveniji danes večina elektronskih identitet temelji na kvalificiranih digitalnih potrdilih, ki jih že od leta 2000 izdajajo državni ali komercialni izdajatelji.

Podrobneje o podpisu sporazuma in novi osebni izkaznici v novici “Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice”.

Omenjeni zakon, Zakonom o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, daje podlago za elektronsko identiteto posameznika. Osebna izkaznica bo tako nosilka sredstva elektronske identifikacije. Vsebovala bo dve sredstvi elektronske identifikacije (visoke in nizke ravni zanesljivosti) in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Osebna izkaznica bo zato lahko priglašena kot nacionalni dokument za čezmejno elektronsko poslovanje (državljan Republike Slovenije bo lahko z osebno izkaznico opravljal tudi e-storitve tujih ponudnikov).

Nova osebna izkaznica se bo predvidoma začela uporabljati v začetku prihodnjega leta, kot omenjeno, pa bomo z njo lahko opravljali tudi storitve na področju zdravstva. Te bodo prilagojene poslovanju prek elektronske identifikacije.


Podrobneje o tem kaj vse prinaša novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja?

Novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) zagotavlja predvsem nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, na področju elektronske identifikacije pa vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. S to se bo Slovenija, po več kot desetletju truda za ureditev tega področja, pridružila državam, ki svojim državljanom in državljankam omogočajo elektronsko identifikacijo za dostop do vseh elektronskih storitev javnega sektorja pri čezmejnem poslovanju na celotnem notranjem trgu EU, v Sloveniji pa tudi dostop do elektronskih storitev zasebnega sektorja.

Skladno z zakonom izda osebno elektronsko identiteto država, pridobi pa jo lahko državljan/ka ali tujec oz tujka, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Da lahko oseba s pridobljeno osebno elektronsko identiteto izkazuje svojo istovetnost pri elektronskem poslovanju, pridobi eno ali več sredstev elektronske identifikacije.

Različna sredstva elektronske identifikacije se nanašajo na različne tehnološke rešitve (na primer pametne kartice, ključki USB, mobilni telefoni in podobno) ali pa na različno raven zanesljivosti. Slednjo določa Uredba eIDAS (Uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja), ki pozna tri ravni zanesljivosti – nizko, srednjo in visoko. Te ravni zagotavljajo raven zanesljivosti, da je sredstvo elektronske identifikacije veljavno in res izdano določeni osebi ter da je ta oseba tudi dejansko tista oseba, ki sredstvo elektronske identifikacije v danem trenutku uporablja za dostop do izbrane elektronske storitve. Raven zanesljivosti posameznega sredstva elektronske identifikacije torej ponudniku elektronske storitve omogoča različno stopnjo zaupanje v to, da je oseba, ki želi dostopati do njegove elektronske storitve, res oseba, za katero se izdaja.

Ker mora v skladu z Uredbo eIDAS ponudnik elektronskih storitev javnega sektorja sam določiti, katero raven zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije bo zahteval pri dostopu do svojih elektronskih storitev, bo država izdala različna sredstva različnih ravni zanesljivosti. Za poenotenje bo Ministrstvo za javno upravo za ponudnike storitev pripravilo podzakonski akt, ki bo opredelil, na kakšen način in kako oceniti zahtevano raven zanesljivosti. Celoten koncept prinaša pomembno fleksibilnost za vse deležnike, saj omogoča prilagajanje tako različnim tehnološkim rešitvam, ki so danes aktualne ali pa bodo aktualne v prihodnosti, kot tudi različnim zahtevam ponudnikov storitev pri zahtevah za nedvoumno identifikacijo pri dostopu do svojih elektronskih storitev. Vse storitve namreč nedvoumne identifikacije osebe/uporabnika (npr. z ravnjo zanesljivosti visoka) ne potrebujejo.

Sprva bo elektronska identiteta izdana na dveh sredstvih:

  • kot virtualna elektronska identiteta na osnovi storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS,
  • na novi biometrični osebni izkaznici.

Nova biometrična osebna izkaznica bo izdana na osnovi spremembe Zakona o osebni izkaznici. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč pripravilo pravne podlage za vključitev sredstev elektronske identifikacije in kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na novo biometrično osebno izkaznico. Nova biometrična osebna izkaznica bo tako uporabna tako za elektronsko identifikacijo kot tudi za elektronsko podpisovanje. Skladno z ZEISZ bo imetnik osebne izkaznice lahko ti dve funkcionalnosti uporabljal tako za storitve javnega kot tudi zasebnega sektorja. Ker bo nova osebna izkaznica priglašena tudi za čezmejno poslovanje skladno z Uredbo eIDAS, bodo lahko državljani in državljanke elektronsko poslovali na celotnem območju EU. Hkrati bo novo osebno izkaznico mogoče  uporabiti tudi za namene kartice zdravstvenega zavarovanja, saj bo nova biometrična osebna izkaznica vključevala tudi sredstvo elektronske identifikacije nizke ravni zanesljivosti na način, da ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v svojih informacijskih rešitvah lahko podprl za namene kartice zdravstvenega zavarovanja. Za dostop do zdravstvenih storitev pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih torej imetniki nove osebne izkaznice ne bodo več potrebovali zdravstvene izkaznice.

Na podlagi novega zakona ZEISZ se že načrtujejo tudi nove in sodobnejše rešitve za sredstva elektronske identifikacije, predvsem namenjene uporabi v mobilnem okolju. V tem kontekstu se pripravlja tudi revizija Uredbe eIDAS, katere osnutek je Evropska komisija pripravila tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU v mesecu juniju. Predlogi gredo v smer poenotenja izdaje sredstev elektronske identifikacije, predvsem v okviru mobilne aplikacije za mobilno elektronsko poslovanje. Predlog uvaja t. i. evropsko digitalno identifikacijsko denarnico, ki jo mora v roku 12 mesecev po sprejetju uredbe zagotoviti država in do katere bo imel pravico vsak državljan EU, uporabljati pa jo bo mogoče ne samo v storitvah javnega sektorja, temveč tudi v zasebnem sektorju na področjih, kjer je pomembno nedvoumno ugotavljanje istovetnosti uporabnikov. Vsekakor bo uvedba teh rešitev spodbujala digitalno transformacijo tako pri nas kot tudi v drugih državah, namenjena pa je tudi razmahu delovanja enotnega digitalnega trga v EU.  Usklajevanje osnutka novele Uredbe eIDAS na Svetu EU bo začela prav Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU, prve rešitve pa je pričakovati v letih 2023 in 2024.

Dohodnina

PREDLOG SPREMEBNE OBDAVČITEV VIRTUALNIH VALUT

Finančna uprava Republike Slovenije predlaga spremembo obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut, in to na ta način, da bi se sprejel nov zakon.

Predmet obdavčitve bi bil vnovčeni znesek virtualnih valut v eno od valut oziroma za nakup stvari. Naš predlog je, da se vnovčeni znesek obdavči po stopnji 10 %. Poudarjamo, da ne bo šlo za obdavčitev dobička, temveč za obdavčitev zneska, katerega bo fizična oseba, davčni rezident Republike Slovenije, ob vnovčenju virtualne valute prejela na svoj transakcijski račun oziroma bo kupila neko stvar. To pomeni veliko poenostavitev, saj Furs ne bi preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kripto valut je kupoval in prodajal. Gre za preveliko število transakcij (lahko jih je tudi več deset tisoč) in v današnjem, vse bolj digitalnem obdobju, je potrebno uvajati enostavne obdavčitve, ki omogočajo enostavne davčne napovedi in hitro ter enostavno pobiranje davka. V primeru, da bo zavezanec imel izgubo, pa bo moral to dokazati, kar pomeni, da bo potrebno pregledati vse transakcije.

Dopolnjen predlog

Upoštevali smo predloge državljanov in dopolnili predlog obdavčitve virtualnih valut.

Včeraj smo objavili predlog bodoče ureditve obdavčitve virtualnih valut. Pozdravljamo velik odziv zainteresirane javnosti, ki smo ga pozorno proučili in bomo naš predlog dopolnili na ta način, da bomo davčnim zavezancem, fizičnim osebam, ki so slovenski davčni rezidenti, poleg možnosti plačila davka od zneska vnovčenja virtualne valute po stopnji 10 %, omogočili tudi plačilo davka od ustvarjenega dobička po stopnji 25 %. Ob tem poudarjamo, da se ta predlog zakona nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Republike Slovenije in ne na pravne osebe.

Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral.

Predlagamo tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, do katerega ne bo potrebno niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička ustvarjenega s prodajo virtualnih valut oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Ta mejni znesek bi znašal 15.000,00 evrov v koledarskem letu.

V zadnjih letih se je na področju virtualnih valut zgodil bliskovit napredek in s to zakonsko ureditvijo želimo vsaj deloma slediti tem spremembam ter poenostaviti stvari. Poleg tega želimo postati prva država v Evropi, ki se je odločila za tovrstni pristop.

Primer izračuna

V nadaljevanju vam predstavljamo primer preprostega izračuna davka v primeru nakupa enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh in to za oba predvidena načina obdavčitve.

Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3.000 evrov. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 evrov:

  • Obdavčitev unovčenega zneska v višini 10% od prodaje nad oprostitvijo: (40.000€ – 15.000€) x 10% = 2.500 €
  • Obdavčitev dobička po stopnji 25%: (40.000€ – 3.000€) x 25% = 9.250€
Background image

PREGLED JAVNOFINANČNIH GIBANJ – AVGUST 2021

Nov Pregled javnofinančnih gibanj vključuje podatke za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Državni proračun je v tem obdobju zabeležil približno 6,16 milijarde evrov prihodkov, kar je 21,8 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 15,7 % na približno 8,40 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel okoli 2,23 milijarde evrov. To je predvsem posledica epidemije covida-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic.

V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.  

Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.  

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 12,03 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov.

Okoljske spremembe

OKOLJSKE SPREMEMBE

Vabimo vas k ogledu in uporabi prenovljenega Sušomera, tedenskega biltena o trenutnem stanju sušnosti. Vsak četrtek bomo objavili pregled stanja in napoved preskrbljenosti z vodo za prihodnji teden za tri segmente suše: v površinskem sloju tal, v površinskih vodah in v podzemnih vodah.

Klikni : Sušomer 

Glavna novost Sušomera so semaforizirani zemljevidi Slovenije, ki za izbrano vrsto suše z barvno lestvico prikazujejo trenutno stopnjo suše, z ikono pa pričakovani razvoj suše za prihodnji teden.  Napovedi razvoja suše najdete na zavihkih Stanje površinskega sloja tal, Stanje vodotokov in Stanje podzemnih voda. 

Informacije o suši so na prvi strani združene tudi na zbirnem zemljevidu, na katerem je z ikono označena najvišja ugotovljena stopnja suše.

Nakup rabljenega avta

NAKUP RABLJENEGA AVTOMOBILA

Nakup rabljenega vozila je dandanes iz različnih razlogov privlačen za marsikaterega potrošnika. Eni iz principa ne kupijo novega vozila, druge privlači nizka cena, spet tretji želijo točno določen model, četrtim je to drugo, tretje vozilo. Nakup rabljenega vozila pa je zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, katere pa kupci praviloma ne poznajo. Zato v nadaljevanju podajamo nekaj napotkov, kako opraviti nakup rabljenega vozila, da ne bo kasneje slabe volje zaradi napačne odločitve.

Na Tržnem inšpektoratu prejemamo veliko vprašanj in prijav potrošnikov v zvezi z napakami na rabljenih vozilih, ki se pojavijo kmalu po nakupu in so po mnenju potrošnikov razlog za uveljavljanje pravic iz naslova stvarne napake. Pri tem pa pozabijo na dejstvo, da je vozilo staro na primer 10 ali več let in ima prevoženih preko 200.000 km.

Pri oceni, ali gre za stvarno napako (kot jo določa Zakon o varstvu potrošnikov), ali samo za normalno obrabo vozila, je treba upoštevati tako starost vozila kot tudi prevožene kilometre. Pomembna je tudi zgodovina vozila – redno vzdrževanje, način vožnje prejšnjih lastnikov in podobno – kar pa kupcu ni vedno na voljo. Zato vsaka napaka pri rabljenem vozilu ne pomeni avtomatično tudi stvarne napake, saj je lahko napaka posledica staranja in/ali redne rabe vozila s strani prejšnjih lastnikov.

Pri nakupu rabljenega vozila, predvsem starejšega, se mora kupec zavedati, da se sestavni deli vozila z leti in uporabo starajo in obrabljajo, zato jih je treba redno vzdrževati in po potrebi tudi zamenjati. Zaradi starosti in iztrošenosti vozila (in sestavnih delov) je tudi cena bistveno nižja od cene novega vozila. Zato velja, da je treba pri določitvi običajne lastnosti take stvari upoštevati tudi dotrajanost (obrabljenost) stvari, ki je nastala zaradi rabe take stvari s strani prejšnjih lastnikov.

Ugotavljamo tudi, da bi lahko potrošniki določene lastnosti vozila in napake odkrili s skrbnim pregledom in preskusom vozila že pred nakupom (na primer nedelovanje klima naprave, nezaklepanje posameznih vrat, nedelovanje pomične strehe, obrabljenost pnevmatik in drugo). Prodajalec namreč ne odgovarja za napake, ki so potrebne za običajno rabo stvari, ali so nastale zaradi pomanjkanja lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjeno oziroma predpisane, če so bile le-te ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec, lahko opazil pri pregledu stvari. Podobno skrbnost pregleda blaga s strani potrošnika zahteva tudi evropska zakonodaja s področja varstva potrošnikov. Evropsko sodišče pa v sodbah zastopa merilo povprečnega potrošnika, ki je primerno obveščen, skrben in previden.

V izogib takšnim situacijam potrošnikom pri nakupu rabljenega vozila na splošno svetujemo naslednje.

Pred nakupom pri trgovcu z vso skrbnostjo preglejte vozilo in preverite, ali ima vse lastnosti, ki so bile navedene v oglasu. Še posebej bodite pozorni na listine, ki so priložene vozilu in iz katerih se da ugotoviti kar nekaj dejstev in informacij.

Iz homologacijske listine oziroma tako imenovanega »Potrdila o skladnosti« je razvidno, ali ga je izdal pooblaščeni zastopnik za to znamko vozil v Sloveniji (to pomeni, da je bilo vozilo prvič registrirano v Sloveniji), ali pa tehnična služba kot strokovni organ v postopku posamične odobritve vozila pri posamičnem »uvozu« vozila iz tujine.

Naslednji pomemben element je prometno dovoljenje, in sicer rubriki »Datum prve registracije vozila« in »Datum prve registracije v RS«. Če datuma nista enaka, pomeni, da je bilo vozilo najprej registrirano v tujini (običajno so to vozila raznih »Rent a car« družb ali leasing podjetij) in se je kasneje pripeljalo v Slovenijo.

Zelo pomemben dokument je servisna knjižica, kjer so vpisani podatki o servisih, ki so jih opravljali prejšnji lastniki vozila. Iz knjižice je namreč razvidno, v kakšnem časovnem intervalu so se servisi opravljali in pri koliko prevoženih kilometrih. To so pomembni podatki za oceno, ali kaže števec prevoženih kilometrov dejansko stanje. Na podlagi prijav ugotavljamo, da trgovci kupcu obljubljajo, da ima vozilo servisno knjižico, ki pa jo prejšnji lastnik še ni izročil. Po izvedenem nakupu pa servisne knjižice prodajalci z različnimi izgovori ne dostavijo, ker ne obstaja. Kupcem rabljenih zato vozil svetujemo, da pred odločitvijo za nakup vozila oziroma pred plačilom are ali celotne cene vztrajajo pri predložitvi servisne knjižice ali drugih obljubljenih listin – sicer stran od takega vozila.

Veliko kupcev rabljenih vozil šele po nakupu vozilo pelje na pregled na pooblaščeni servis ali na AMZS, kjer ugotovijo, da je bilo vozilo poškodovano ali da drugi elementi niso brezhibni, čeprav je trgovec obljubljal ravno nasprotno.

Zato svetujemo, da se pregled rabljenega vozila pri pooblaščenem serviserju opravi pred nakupom, saj je strošek takšnega pregleda (dobrih sto evrov) zanemarljiv v primerjavi s ceno vozila in kasnejšimi težavami. Še posebej to velja v primeru, če se naknadno odkrijejo napake, ki bi kupca odvrnile od nakupa, če bi jih poznal še pred nakupom. Če prodajalec ne dovoli takega pregleda – stran od takega vozila.

Pomemben podatek pri odločitvi za nakup rabljenega vozila so dejansko prevoženi kilometri. Le-ti namreč vplivajo na nadaljnje pravilno vzdrževanje vozila oziroma zamenjavo vitalnih delov (na primer zobati jermen). Če takšen del ni pravočasno zamenjan, lahko na vozilu nastane za več tisoč evrov poškodb. Zato svetujemo, da kupec pred nakupom oceni, ali stanje vozila in vitalnih delov ustreza stanju števca prevoženih kilometrov. Pooblaščeni servisi nekaterih blagovnih znamk vozil imajo vpogled v servisne posege za vsa vozila servisirana v EU, zato je pri njih možno ugotoviti oziroma približno oceniti dejansko število prevoženih kilometrov rabljenega vozila.

Na podlagi zadnjega prometnega dovoljenja (številka prometnega dovoljenja in registrske označbe vozila) se preko portala e-Uprave lahko pridobi podatke o številu lastnikov v Sloveniji ter stanje števca prevoženih km pri zadnjem opravljenem tehničnem pregledu vozila, če je vozilo starejše od 4 let.

Na spletni strani Avtolog se na podlagi številke šasije (VIN) vozila dobijo podatki o stanju km števca in lastnikih, ko je bilo vozilo na tehničnem pregledu v Sloveniji (zelo priročna spletna stran).

Pri vozilih, ki so bila kot rabljena kupljena v drugi državi, je treba pred registracijo v Sloveniji vložiti pri Finančni upravi zahtevek za plačilo davka na motorna vozila (DMV). Vsi registrirani uporabniki portala e-Davki lahko preverijo z vpisom VIN številke vozila, če je bil DMV plačan. Na tem dokumentu je navedeno tudi stanje km števca. Te podatke se dobi tako, da se v zavihku »Vpogledi« poišče rubriko »DMV-vpogledi«, kjer se vpiše VIN številka, na podlagi katere se nato izpišejo podatki o tem vozilu – če je bil plačan DMV in tudi stanje km števca ob oddaji zahtevka.

Potrošnikom tudi svetujemo, da pri nakupu rabljenega vozila od trgovca zahtevajo, da na pogodbo, račun ali garancijski list vpiše stanje kilometrov kot ga prikazuje števec ob nakupu vozila. Priporočljivo je, da se pred nakupom pridobi datumski opis servisnih posegov na vozilu, kjer so navedeni tudi prevoženi kilometri. Na ta način bo olajšano dokazovanje dejstev v primeru morebitnih uradnih postopkov.

Na koncu naj omenimo še, da mora prodajalec vozila kupcu ob prodaji rabljenega vozila na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov izdati garancijski list za obdobje najmanj enega meseca, garancijski list pa mora vsebovati obvezne sestavine, kot jih določa 16. člen zakona.

Potni stroški

POVRAČILO STROŠKOV PREVOZA

Nova sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba).

1) V prvem odstavku 3. člena Uredbe je določen osnovni znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo, in sicer v višini 0,18 eur za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

2) V drugem odstavku 3. člena Uredbe pa je določeno, da če je znesek za posamezni mesec, določen po navedenem osnovnem pravilu iz prvega odstavka, za posameznega delojemalca nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov.

Ta znesek je določen na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oziroma se kot znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, upošteva ob pogoju:

  • da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
  • da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.

3) Odpravljeno je določanje neobdavčenega dela povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz).

Če povzamemo, po novi ureditvi bodo torej povračila stroškov za prevoz na delo in z dela do zneska 140 evrov neobdavčena (ne glede na to ali delojemalec prejme ta dohodek iz naslova kilometrine, zneska javnega prevoza, nakupa vozovnice,…) pod pogojem, da je delojemalec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela. Če je znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela višji od 140 evrov, se  znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, v skladu s prvim odstavkom Uredbe, izračuna v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Navedene spremembe se začnejo uporabljati:

  • za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec julij 2021,
  • za vse ostale delojemalce za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec september 2021, za povračila stroškov prevoza do vključno meseca avgusta 2021 pa se uporablja 3. člen Uredbe (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), torej brez spremembe, objavljene v Uradnem listu 104/21.

S spremembo Uredbe se spreminja le davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma se spreminja le znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Uredba ne določa pravic in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Te pravice so določene v delovnopravnih predpisih, veljavnih kolektivnih pogodbah (na primer panožnih, podjetniških, na ravni delodajalca,…) ali pa v pogodbi o zaposlitvi med delojemalcem in delodajalcem.

Podkupnina

PRAVILNIK O OMEJITVAH IN DOLŽNOSTIH URADNIH OSEB V ZVEZI S SPREJEMANJEM DARIL

Nov pravilnik, ki je nadomestil prej veljavni pravilnik in uredbo, na enem mestu ureja obveznosti javnih uslužbencev in funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril.

Bistvena novost, ki jo prinaša pravilnik, je na novo urejeno poročanje o prejetih darilih in nadzor nad področjem daril, ki ga bo zdaj izvajala Komisija za preprečevanje korupcije. S poenotenjem ureditve za javne uslužbence in funkcionarje se odpravljajo nejasnosti glede delitve področja, izboljšuje se nadzor, poročanje o prejetih darilih pa bo enostavnejše.

Novosti na področju sprejemanja daril je prinesla že novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Med drugim so na novo določene mejne vrednosti daril, ki jih lahko sprejmejo javni uslužbenci in funkcionarji: darila, katerih vrednost ne presega 50 evrov, javni uslužbenci in funkcionarji lahko sprejmejo in o njihovem prejemu ni potrebno poročati; darila, katerih vrednost presega 50 evrov, javni uslužbenci in funkcionarji lahko sprejmejo, o njih pa morajo poročati osebi, zadolženi za vodenje seznama daril znotraj svoje organizacije; daril, katerih vrednost presega 100 evrov, ni dovoljeno sprejeti in jih je treba zavrniti.

Darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih ali vrednostnih bonov in dragih kovin so prepovedana. Prav tako ni dovoljeno sprejemati darila, ki lahko vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje dela uradne osebe, ali če bi sprejem darila pomenil storitev kaznivega dejanja.

Scroll to Top