OBVESTILA

ROK ZA ODDAJO OBRAČUNOV DDPO in DohDej je 3. maj 2022

OBVESTILA / By

Državni zbor RS dne 22. 2. 2022 sprejel Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE). V posebnem poglavju »Ukrepi na davčnem področju« je med drugim določeno, da mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu davčni obračun od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) najpozneje do 30. aprila za leto 2021. Ker ta dan pade na soboto, je skrajni rok za predložitev obračunov DDPO in DohDej torek, 3. maj 2022.

POZOR : 23.02.2022 NI ŠE NIČ OBJAVLJENO V URADNEM LISTU

https://www.gov.si/novice/2022-02-23-rok-za-oddajo-obracunov-ddpo-in-dohdej-je-3-maj-2022/

KOLEDAR – POMEMBNEJŠI ROKI ZA PREDLOŽITEV POROČIL V MESECU FEBRUARJU

OBVESTILA / By

FURS

PODJETJA

1.2. Dostava podatkov za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize

Pravna oseba, katere posle vodi oziroma nadzira zavezanec po ZDDDČPNO,

7.2. Obračun pribitka k cestnini

Predloži upravljalec cestninskih cest.

7.2. Obračun takse na pretovor

Predloži zavezanec (vsaka pravna ali fizična oseba), ki na območju koprskega tovornega pristanišča izvaja pretovor.

10.2. Plačilo obroka akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO)

Vsaka pravne oseba. Vsak mesec pošljemo opomnik preko emaila.

10.2. Plačilo obroka predhodne akontacije in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej)

Vsak samostojni podjetnik. Vsak mesec pošljemo opomnik preko emaila.

15.2. Obračun prispevkov za socialno varnost, če davčni organ v sistem eDavki ni odložil POPSV oziroma podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni

Samozaposleni, kmetje, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sobodajalci.

Praviloma (v kolikor smo tako dogovorjeni) pošljemo opomnik preko emaila.

18.2. Obračun davčnega odtegljaja za izplačane plače za pretekli mesec

Tisti, ki izplačuje plače in druge dohodke. Pošljemo obračune preko emaila

21.2. Rekapitulacijsko poročilo (RP-O)

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki dobavlja blago znotraj Unije

21.2. Plačilo prispevkov za socialno varnost

Pošljemo opomnik preko emaila

25.2. Obračun davka na motorna vozila (DMV-O)

Obračun predloži davčni zavezanec, tj. proizvajalec motornih vozil ali oseba, ki zaradi opravljanja dejavnosti trgovine z motornimi vozili pridobi iz druge države članice EU motorno vozilo, ki še ni bilo predhodno začasno ali trajno registrirano v drugi državi

25.2. Obračun okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO2

Obrazec predloži pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki uporablja gorivo za zgorevanje in sama obračunava in vplačuje v proračun RS okoljsko dajatev za gorivo, ki ga sama pridobi iz druge države članice EU, za gorivo, ki ga sama proizvede, in za gorivo, ki ga je nabavila v režimu odloga plačila okoljske dajatve. 

25.2. Obračun trošarine (energenti in električna energija, alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki)

Alkohol in alkoholne pijače. Tobačni izdelki. Energenti in električna energija. Energetsko intenzivna podjetja.

25.2. Obračun okoljske dajatve za uporabo mazalnih olj in tekočin

Obrazec predloži pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji in je proizvajalec mazalnih olj oziroma pridobitelj mazalnih olj iz drugih držav članic EU.

25.2. Obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode

Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode

25.2. Obračun okoljske dajatve (komunalna odlagališča)

Zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je javna infrastruktura (upravljavec odlagališča),

25.2. Obračun okoljske dajatve (industrijska odlagališča)

Obrazec predloži upravljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje obvezne gospodarske javne službe, določen za izvajanje obvezne gospodarske javne službe.

28.2. Zahtevek za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko komercialni namen

Zahtevek predložijo kupci energentov – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in so energente dokazljivo porabile za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih.

28.2. Zahtevek za vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (mesečni)

Kupci energentov, ki energente dokazljivo porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije

28.2. Obračun davka na dodano vrednost (DDV-O)

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV. Pošljemo email.

28.2. Poročilo o dobavah (PD-O)

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitev, za katere je na podlagi 76.a člena ZDDV-1 prejemnik plačnik DDV. Pošljemo email

28.2.2022 Obračun davka na finančne storitve (DFS)

Davčni zavezanec, ki je v davčnem obdobju opravil finančne storitve, ki so predmet obdavčitve z davkom na finančne storitve.

FIZIČNE OSEBE

7.2.2022 Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2021

Zavezanci za dohodnino, ki med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti.

7.2.2022 Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2021

Vložijo fizične osebe, zavezanci za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki želijo uveljavljati olajšavo za investiranje v osnovna sredstva in opremo

7.2.2022 Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2021

Vlogo za uveljavljanje dejanskih stroškov iz drugega pogodbenega razmerja izpolni davčni zavezanec rezident, ki dosega dohodek iz drugega pogodbenega razmerja pri plačniku davka in želi, da se mu dejanski stroški upoštevajo pri sestavi informativnega izračuna dohodnine.

15.2.2022 Ugotavljanje akontacije dohodnine od dohodkov verskih delavcev

Podatke predloži verski delavec,

15.2.2022 Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente

Izpolnijo samo rezidenti Republike Slovenije, kadar dohodek iz drugega pogodbenega razmerja rezidentu izplača oseba, ki ni plačnik davka (npr. tuje pravna oseba, fizična oseba z dejavnostjo v tujini, …)

15.2.2022 Obračun prispevkov za socialno varnost, če davčni organ v sistem eDavki ni odložil POPSV oziroma podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni

Družbeniki, kmetje, osebe prostovoljno vključene v socialno zavarovanje, zaposleni pri tujem delodajalcu

21.2.2022 Plačilo prispevkov za socialno varnost

Pošljemo opomnik preko emaila

28.2.2022 Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem fizičnim osebam (oz. osebam, ki se ne štejejo za plačnike davka).

28.2.2022 Napoved obresti na denarne depozite v SLO in EU

Vloži rezident, ki doseže obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU in če so obresti višje od 1 000€

28.2.2022 Napoved dobička iz kapitala

Dobiček od odsvojitve (prodaja, podaritev itd…) vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov se šteje za dohodek iz kapitala.

28.2.2022 Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Z davkom od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov so obdavčeni dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (npr. opcije). 

28.2.2022 Napoved obresti (razen na denarne depozite v SLO in EU)

Napoved za odmero dohodnine od obresti (t.i. druge obresti) vloži davčni zavezanec rezident, kadar mu obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka ( je izven Slovenije).

28.2.2022 Napoved za odmero dohodnine od dividend

Napoved za odmero dohodnine od dividend vloži davčni zavezanec rezident, kadar mu dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka (je izven Slovenije).

AJPES

10.02. Mesečno statistično poročanje eTurizem
17.02. Večstranski pobot – obvezni in prostovoljni (neobvezni)
18.02. Poročanje o izplačanih plačah v javnem sektorju
20.02. Statistika finančnih računov – IV. četrtletje 2021
28.02. Poročanje o izplačanih plačah v zasebnem sektorju
28.02. Poročila o prostovoljstvu: pravne osebe javnega prava in nepridobitne organizacije
28.02. Letna poročila: pravne osebe javnega prava in nepridobitne organizacije (ne velja za politične stranke)

Minimalna plača

MINIMALNA PLAČA V EU

OBVESTILA / By /

Svet za zaposlovanje in socialno politiko je na zasedanju dosegel dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti pravične delovne razmere v Evropski uniji (EU). To je izjemen uspeh Slovenije, z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem na čelu, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja ocenjen kot malo verjeten.

Slovenija je predlog direktive obravnavala prednostno, saj je  ena od prednostnih nalog njenega predsedovanja »kakovostno delo za kakovostno življenje vseh generacij«. Pogajanja so bila izjemno zahtevna, kajti treba je bilo usklajevati različne pomisleke držav članic EU, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih posegov v delujoče sisteme na državnih ravneh.

Države članice so večkrat pohvalile držo Slovenije, ki je kot predsedujoča država vodila odprto in jasno komunikacijo. Poslušala je vse države članice in upoštevala njihove predloge.

»Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše, saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,« je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in poudaril, da je storil vse za dosego današnjega dogovora.

Rezultat vseh pogajanj je danes sprejeto stališče Sveta o direktivi, kar omogoča nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom. Direktiva spoštuje pristojnosti držav in socialnih partnerjev pri določanju minimalnih plač, obenem pa zagotavlja evropsko dodano vrednost s spodbujanjem učinkovitih postopkov za preglednost in stabilnost. Po ocenah bi direktiva lahko omogočila rast minimalnih plač v več kot polovici držav članic in ugodno vplivala na več kot 25 milijonov delavcev.

Svet je sprejel tudi Sklepe Sveta o trajnostnem delu skozi življenjski cikel, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo. Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU trajnostno delo postavila v središče predsedovanja. Izzive spreminjajočega se sveta dela, ki jih prinašajo tehnološki napredek, globalizacija, podnebne spremembe, predvsem pa staranje prebivalstva, bomo lahko reševali le z zagotavljanjem trajnostnega dela vsem.

Svet se je strinjal, da je treba za zagotavljanje trajnostnega dela skozi življenjski cikel posameznika izboljšati varnost in zdravje pri delu, spodbujati vseživljenjsko učenje, iskati rešitve za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustvarjati pravične delovne razmere.

Z doseženim dogovorom v Svetu o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU in sprejetjem Sklepov Sveta o trajnostnem delu je slovensko predsedstvo pustilo močan pečat na področju dela in socialnih politik v EU, saj so tudi druge države članice EU prepoznale naša prizadevanja za nenehno izboljševanje življenjskih in delovnih razmer prebivalstva in se k temu zavezale ne le na politični, ampak tudi na zakonodajni ravni.

UREDBA O OBLIKOVANJU CEN NAFTNIH DERIVATOV

OBVESTILA / By /

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je predlagan enak način oblikovanja cen kurilnega olja kakor v obdobju pred liberalizacijo cen kurilnega olja aprila 2016.

Cene se oblikujejo na podlagi predpisane metodologije, marža distributerjev pa je določena v absolutnem znesku in znaša 0,0600 evra na liter.

Podrobna analiza stanja na trgu naftnih derivatov po lanskoletni liberalizaciji cen naftnih derivatov je pokazala, da trg v Sloveniji deluje. Nobeno od podjetij ne izstopa bistveno po svojih cenah, zvišanje cen ni nesorazmerno glede na mednarodno okolje ali cene v gospodarski panogi.

Zaradi prihajajoče kurilne sezone, je Vlada Republike Slovenije posebno pozornost namenila gibanju cen kurilnega olja. Maloprodajna cena tega je v drugi polovici leta 2021 presegla mejo enega evra in je v oktobru 2021 znašala že 1,10 evra na liter. Davki in dajatve se pri tem niso spremenili.

Vlada Republike Slovenije je tako sprejela odločitev za omejitev marž pri prodaji kurilnega olja. Z uredbo omejuje maržo distributerjev na maksimalno 6 centov na liter kurilnega olja. Cene tega se bodo oblikovale na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja.

Za prvi dan povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se upošteva obračunsko obdobje od 25. oktobra 2021 do 5. novembra 2021, prvi dan reguliranih cen bo tako 9. november 2021.

PREPOVED PRODAJE NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV

Leave a Comment / OBVESTILA / By /

Od 6. 9. 2021 je v veljavi Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov (vatirane palčke, plastične vilice, noži, žlice, krožniki, slamice ) za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov

S ciljem prispevati k zmanjševanju onesnaženosti evropske obale, voda in morij bo od 6. 9. 2021 tudi na območju Republike Slovenije prepovedano dajati na trg naslednje plastične proizvode za enkratno uporabo:

  1. vatirane palčke, razen če spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 90/385/EGS ali Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih;
  2. pribor (vilice, noži, žlice, palčke);
  3. krožniki;
  4. slamice, razen če spadajo v področje uporabe Direktive 90/385/EGS ali Direktive 93/42/EGS;
  5. mešalne palčke za pijače;
  6. palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom;
  7. posode za živila iz ekspandiranega polistirena, t. j. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:
    – so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;
    – se običajno zaužijejo iz posode in
    – se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje;
    vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;
  8. vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;
  9. lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški.

4. člen uredbe namreč prepoveduje dajanje na trg plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A priloge te uredbe in proizvodov iz oksorazgradljive plastike.

Nadalje uredba zahteva namestitev oznak, s katerimi se opozarja uporabnike, da naj odlagajo odpadke na način, ki je okolju prijazen, na naslednje izdelke:

  1. higienske vložke, tampone in aplikatorjie tamponov;
  2. vlažilne robčke, t. j. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo;
  3. tobačne izdelke s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki;
  4. lončke za pijačo.

5. člen uredbe pa določa, da se mora na embalaži vsakega plastičnega proizvoda za enkratno uporabo ali na samem proizvodu iz dela B priloge uredbe zagotoviti ustrezna oznaka, v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2151:

OKOLJSKE SPREMEMBE

POVPRAŠEVANJE PO NEPREMIČNINAH V LETU 2020

Leave a Comment / OBVESTILA / By /

Geodetska uprava je na spletnih straneh objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020. Povpraševanje po nepremičninah ostaja na visoki ravni.

Leta 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala epidemija COVID-19, je bilo povpraševanje po nepremičninah na slovenskem nepremičninskem trgu manjše kot pred epidemijo. Cene nepremičnin so še naprej rasle. Letos se je promet z nepremičnimi zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo. Aprila je bilo že na približno enaki ravni, kot v letu pred epidemijo. Glede na preliminarne podatke se je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos celo nekoliko pospešila.

Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) se je lani v primerjavi z »normalnim« letom 2019 na ravni države zmanjšalo za 17 odstotkov. Število transakcij s poslovnimi nepremičninami (pisarne in lokali) kar za 30 odstotkov. Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo. Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah.

TRANSAKCIJE Z NEPREMIČNINAMI

Skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani na ravni države upadlo za 12 odstotkov. Število transakcij z zazidljivimi zemljišči se je lani kljub epidemiji celo povečalo. V primerjavi z letom 2019 za 4 odstotke. To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš. Zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih se ljudje vse bolj selijo na obrobje.

Na povpraševanje in ponudbo po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo epidemija torej ni imela večjega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah in zemljiščih za njihovo gradnjo je ostalo veliko. Ponudba z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem. Tako v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih povpraševanje precej presega ponudbo in cene nepremičnin rastejo. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.

Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Cene nepremičnin so bile lani višje praktično povsod po državi. Verjetno so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Na rast cen stanovanjskih nepremičnin pri nas vse bolj ustvarja pritisk tudi občutna rast cen gradbenega materiala. Rast cen gradbenega materiala je posledica globalnega zviševanja cen transporta in surovin zaradi pandemije.

Razlike v cenah nepremičnin po Sloveniji so velike in se zaradi razlik v rasti cen po obratu cen leta 2015 še povečujejo. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle.

Poročilo je dostopno na Portalu množičnega vrednotenja.

Otroci

SPREMSTVO PRVOŠOLCA NA PRVI ŠOLSKI DAN

Leave a Comment / OBVESTILA / By /

Zakon o delovnih razmerjih od leta 2019 zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. S 1. septembrom 2021 pa se med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Brezplačen vrtec bo zagotovljen tudi za nekatere druge primere.

Pravica do plačane odsotnosti z dela

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka, ki je učenec prvega razreda, pripada obema staršema. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (npr. potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.

Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan je bila v zakon vnesena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1B), ki je bila sprejeta 18. decembra 2019 in velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.

Brezplačen vrtec

V letu 2021 so bile v Državnem zboru sprejete pomembne spremembe Zakona o vrtcih, ki se nanašajo tudi na obveznost plačila vrtca. S 1. septembrom 2021 se tako med drugim ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka iz iste družine, ki je hkrati v vrtcu s starejšim otrokom. Starši bodo po novem oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali bo v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Ukrep oprostitve plačila vrtca prinaša veliko finančno razbremenitev za starše, zaradi česa na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujemo dvig deleža vključenosti predšolskih otrok v vrtce in vzpostavljanje boljših pogojev za družine, da se bodo odločale za več otrok, kar bo pozitivno vplivalo tudi k izboljšanju demografske situacije.

Biometrični podatki

NOVA OSEBNA IZKAZNICA

Leave a Comment / OBVESTILA / By
Začel je veljati Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki bo skupaj z novelo Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk) omogočil izdajo elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki. Z novo osebno izkaznico bomo imeli državljanke in državljani na eni kartici vse potrebno za našo identifikacijo v fizičnem kot tudi v elektronskem svetu, prav tako pa bomo novo osebno izkaznico lahko uporabili za elektronsko podpisovanje in zdravstvene storitve.

Predvidoma avgusta 2022 bo z osebno izkaznico možno uveljavljati tudi zdravstvene storitve pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih, in sicer prek elektronske identifikacije na podoben način kot s kartico zdravstvenega zavarovanja.

Pri vzpostavitvi nove osebne izkaznice že dlje časa sodelujemo Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za sodelovanje pri pripravi zakonskih podlag kot tudi pri sami izvedbi javnega naročila za omenjeno izkaznico. V prvi polovici julija so tako pristojna ministra, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doc. dr. Tatjana Mlakar podpisali Sporazum o sodelovanju na področju skupnega naročanja, izdelave in personalizacije osebnih izkaznic ter uporabe osebnih izkaznic za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja.

Ob podpisu sporazuma je minister Koritnik izpostavil, da gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, tako za državljane, kakor tudi za vse tiste institucije, kjer je potrebna osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo ter poudaril, da večina naprednih storitev potrebuje istovetnost uporabnika, tako da se vzpostavi zaupanje in se preprečijo zlorabe, kar je še posebej pomembno v primerih, ko se obdelujejo osebni podatki. Storitve zaupanja in elektronska identiteta so namenjene prav takšnim situacijam. V Sloveniji danes večina elektronskih identitet temelji na kvalificiranih digitalnih potrdilih, ki jih že od leta 2000 izdajajo državni ali komercialni izdajatelji.

Podrobneje o podpisu sporazuma in novi osebni izkaznici v novici “Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice”.

Omenjeni zakon, Zakonom o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, daje podlago za elektronsko identiteto posameznika. Osebna izkaznica bo tako nosilka sredstva elektronske identifikacije. Vsebovala bo dve sredstvi elektronske identifikacije (visoke in nizke ravni zanesljivosti) in kvalificirano potrdilo za elektronski podpis. Osebna izkaznica bo zato lahko priglašena kot nacionalni dokument za čezmejno elektronsko poslovanje (državljan Republike Slovenije bo lahko z osebno izkaznico opravljal tudi e-storitve tujih ponudnikov).

Nova osebna izkaznica se bo predvidoma začela uporabljati v začetku prihodnjega leta, kot omenjeno, pa bomo z njo lahko opravljali tudi storitve na področju zdravstva. Te bodo prilagojene poslovanju prek elektronske identifikacije.


Podrobneje o tem kaj vse prinaša novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja?

Novi Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) zagotavlja predvsem nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, na področju elektronske identifikacije pa vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. S to se bo Slovenija, po več kot desetletju truda za ureditev tega področja, pridružila državam, ki svojim državljanom in državljankam omogočajo elektronsko identifikacijo za dostop do vseh elektronskih storitev javnega sektorja pri čezmejnem poslovanju na celotnem notranjem trgu EU, v Sloveniji pa tudi dostop do elektronskih storitev zasebnega sektorja.

Skladno z zakonom izda osebno elektronsko identiteto država, pridobi pa jo lahko državljan/ka ali tujec oz tujka, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Da lahko oseba s pridobljeno osebno elektronsko identiteto izkazuje svojo istovetnost pri elektronskem poslovanju, pridobi eno ali več sredstev elektronske identifikacije.

Različna sredstva elektronske identifikacije se nanašajo na različne tehnološke rešitve (na primer pametne kartice, ključki USB, mobilni telefoni in podobno) ali pa na različno raven zanesljivosti. Slednjo določa Uredba eIDAS (Uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja), ki pozna tri ravni zanesljivosti – nizko, srednjo in visoko. Te ravni zagotavljajo raven zanesljivosti, da je sredstvo elektronske identifikacije veljavno in res izdano določeni osebi ter da je ta oseba tudi dejansko tista oseba, ki sredstvo elektronske identifikacije v danem trenutku uporablja za dostop do izbrane elektronske storitve. Raven zanesljivosti posameznega sredstva elektronske identifikacije torej ponudniku elektronske storitve omogoča različno stopnjo zaupanje v to, da je oseba, ki želi dostopati do njegove elektronske storitve, res oseba, za katero se izdaja.

Ker mora v skladu z Uredbo eIDAS ponudnik elektronskih storitev javnega sektorja sam določiti, katero raven zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije bo zahteval pri dostopu do svojih elektronskih storitev, bo država izdala različna sredstva različnih ravni zanesljivosti. Za poenotenje bo Ministrstvo za javno upravo za ponudnike storitev pripravilo podzakonski akt, ki bo opredelil, na kakšen način in kako oceniti zahtevano raven zanesljivosti. Celoten koncept prinaša pomembno fleksibilnost za vse deležnike, saj omogoča prilagajanje tako različnim tehnološkim rešitvam, ki so danes aktualne ali pa bodo aktualne v prihodnosti, kot tudi različnim zahtevam ponudnikov storitev pri zahtevah za nedvoumno identifikacijo pri dostopu do svojih elektronskih storitev. Vse storitve namreč nedvoumne identifikacije osebe/uporabnika (npr. z ravnjo zanesljivosti visoka) ne potrebujejo.

Sprva bo elektronska identiteta izdana na dveh sredstvih:

  • kot virtualna elektronska identiteta na osnovi storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS,
  • na novi biometrični osebni izkaznici.

Nova biometrična osebna izkaznica bo izdana na osnovi spremembe Zakona o osebni izkaznici. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč pripravilo pravne podlage za vključitev sredstev elektronske identifikacije in kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na novo biometrično osebno izkaznico. Nova biometrična osebna izkaznica bo tako uporabna tako za elektronsko identifikacijo kot tudi za elektronsko podpisovanje. Skladno z ZEISZ bo imetnik osebne izkaznice lahko ti dve funkcionalnosti uporabljal tako za storitve javnega kot tudi zasebnega sektorja. Ker bo nova osebna izkaznica priglašena tudi za čezmejno poslovanje skladno z Uredbo eIDAS, bodo lahko državljani in državljanke elektronsko poslovali na celotnem območju EU. Hkrati bo novo osebno izkaznico mogoče  uporabiti tudi za namene kartice zdravstvenega zavarovanja, saj bo nova biometrična osebna izkaznica vključevala tudi sredstvo elektronske identifikacije nizke ravni zanesljivosti na način, da ga bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v svojih informacijskih rešitvah lahko podprl za namene kartice zdravstvenega zavarovanja. Za dostop do zdravstvenih storitev pri zdravstvenih delavcih in zdravstvenih zavodih torej imetniki nove osebne izkaznice ne bodo več potrebovali zdravstvene izkaznice.

Na podlagi novega zakona ZEISZ se že načrtujejo tudi nove in sodobnejše rešitve za sredstva elektronske identifikacije, predvsem namenjene uporabi v mobilnem okolju. V tem kontekstu se pripravlja tudi revizija Uredbe eIDAS, katere osnutek je Evropska komisija pripravila tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU v mesecu juniju. Predlogi gredo v smer poenotenja izdaje sredstev elektronske identifikacije, predvsem v okviru mobilne aplikacije za mobilno elektronsko poslovanje. Predlog uvaja t. i. evropsko digitalno identifikacijsko denarnico, ki jo mora v roku 12 mesecev po sprejetju uredbe zagotoviti država in do katere bo imel pravico vsak državljan EU, uporabljati pa jo bo mogoče ne samo v storitvah javnega sektorja, temveč tudi v zasebnem sektorju na področjih, kjer je pomembno nedvoumno ugotavljanje istovetnosti uporabnikov. Vsekakor bo uvedba teh rešitev spodbujala digitalno transformacijo tako pri nas kot tudi v drugih državah, namenjena pa je tudi razmahu delovanja enotnega digitalnega trga v EU.  Usklajevanje osnutka novele Uredbe eIDAS na Svetu EU bo začela prav Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu EU, prve rešitve pa je pričakovati v letih 2023 in 2024.

Dohodnina

PREDLOG SPREMEBNE OBDAVČITEV VIRTUALNIH VALUT

Leave a Comment / OBVESTILA / By / ,
Finančna uprava Republike Slovenije predlaga spremembo obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut, in to na ta način, da bi se sprejel nov zakon.

Predmet obdavčitve bi bil vnovčeni znesek virtualnih valut v eno od valut oziroma za nakup stvari. Naš predlog je, da se vnovčeni znesek obdavči po stopnji 10 %. Poudarjamo, da ne bo šlo za obdavčitev dobička, temveč za obdavčitev zneska, katerega bo fizična oseba, davčni rezident Republike Slovenije, ob vnovčenju virtualne valute prejela na svoj transakcijski račun oziroma bo kupila neko stvar. To pomeni veliko poenostavitev, saj Furs ne bi preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kripto valut je kupoval in prodajal. Gre za preveliko število transakcij (lahko jih je tudi več deset tisoč) in v današnjem, vse bolj digitalnem obdobju, je potrebno uvajati enostavne obdavčitve, ki omogočajo enostavne davčne napovedi in hitro ter enostavno pobiranje davka. V primeru, da bo zavezanec imel izgubo, pa bo moral to dokazati, kar pomeni, da bo potrebno pregledati vse transakcije.

Dopolnjen predlog

Upoštevali smo predloge državljanov in dopolnili predlog obdavčitve virtualnih valut.

Včeraj smo objavili predlog bodoče ureditve obdavčitve virtualnih valut. Pozdravljamo velik odziv zainteresirane javnosti, ki smo ga pozorno proučili in bomo naš predlog dopolnili na ta način, da bomo davčnim zavezancem, fizičnim osebam, ki so slovenski davčni rezidenti, poleg možnosti plačila davka od zneska vnovčenja virtualne valute po stopnji 10 %, omogočili tudi plačilo davka od ustvarjenega dobička po stopnji 25 %. Ob tem poudarjamo, da se ta predlog zakona nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Republike Slovenije in ne na pravne osebe.

Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral.

Predlagamo tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, do katerega ne bo potrebno niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička ustvarjenega s prodajo virtualnih valut oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Ta mejni znesek bi znašal 15.000,00 evrov v koledarskem letu.

V zadnjih letih se je na področju virtualnih valut zgodil bliskovit napredek in s to zakonsko ureditvijo želimo vsaj deloma slediti tem spremembam ter poenostaviti stvari. Poleg tega želimo postati prva država v Evropi, ki se je odločila za tovrstni pristop.

Primer izračuna

V nadaljevanju vam predstavljamo primer preprostega izračuna davka v primeru nakupa enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh in to za oba predvidena načina obdavčitve.

Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3.000 evrov. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 evrov:

  • Obdavčitev unovčenega zneska v višini 10% od prodaje nad oprostitvijo: (40.000€ – 15.000€) x 10% = 2.500 €
  • Obdavčitev dobička po stopnji 25%: (40.000€ – 3.000€) x 25% = 9.250€
DAVČNI POSTOPEK
DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI
Background image

PREGLED JAVNOFINANČNIH GIBANJ – AVGUST 2021

Leave a Comment / OBVESTILA / By / ,

Nov Pregled javnofinančnih gibanj vključuje podatke za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Državni proračun je v tem obdobju zabeležil približno 6,16 milijarde evrov prihodkov, kar je 21,8 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 15,7 % na približno 8,40 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel okoli 2,23 milijarde evrov. To je predvsem posledica epidemije covida-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic.

V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.  

Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.  

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 12,03 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov.

Scroll to Top