Denarje karkoli ljudje na splošno sprejemajo v plačilo za svoje blago in storitve. Vlogo denarja so v preteklosti imeli kamni, školjke in podobni predmeti, kasneje kovanci narejeni iz dragih kovin npr. zlata, srebra. Vrednost kovanca je bila enaka vrednosti kovine iz katere je bil narejen. Za današnje kovance in bankovce pa velja, da je njihova vrednost manjša od materiala iz katerega so narejeni. Poleg kovancev in bankovcev pa danes denar obstaja tudi v obliki knjižnega denarja pri poslovni banki. Knjižni denar se imenuje zato, ker ima obliko vknjižbe v poslovne knjige banke. Tak denar so torej vloge na tekočih računih pri banki. Plačujemo pa s knjižnim denarjem tako da izpolnimo virman, oz. potegnemo s kreditnio kartico na POS terminalu.
FUNKCIJE DENARJA
Menjalni posrednik. Menjava blago za blago (barter menjava) je v primerjavi z denarno menjavo izredno neučinkovita. Pri barter menjavi pride do menjave samo če se srečati dve osebi, ki želita zamenjati blago. Drugače je, če je posrednik pri menjavi denar. Takrat prodajalec sprejme denar in si potem z njim kupi drugo blago.
Hranilec vrednosti S pomočjo denarja se lahko nakup prenese v prihodnost. To funkcijo opravljajo tudi delnice, obveznice in vrsta drugih naložb. Vendar pa je razlika v tem, da edino z denarjem lahko opravi nakup takoj. Vse ostale naložbe mora najprej spremeniti v denar. Denar je torej najbolj likviden. Na drugi strani pa denar ne prinaša obresti oz. drugih donosov. Od stopnje inflacije pa je odvisno, ali je denar dober hranilec vrednosti.
Mera vrednosti Pomeni, da so cene blaga in storitev izražene v denarju, ne pa v količinah drugega blaga. Če pa ljudje zgubijo zaupanje v denar, pa se zgodi, da začnejo uporabljati npr. denar tuje države kot mero vrednosti.
Plačilno sredstvo . Gre za enoto mere za obljubljena prihodnja plačila, tako je znesek kredita ki naj bi bil plačan v prihodnosti izražen v denarju. Tudi to se lahko v primeru izgube zaupanja kaj hitro spremeni in ljudje začnejo uporabljati npr. tujo valuto.
VREDNOST DENARJA
Vrednost denarje je odvisna od tega, kaj se da z njim kupiti. Torej je vezana na njegovo kupno moč. Obrestna mera pa je cena kredita, torej koliko mora nekdo plačati za uporabo denarja nekoga drugega. Obrestna mera kredit razporeja. Na trgu je le omejena količina denarja, ki se lahko posodi, obrestna mera pa omejuje najemanje kreditov samo na tiste, ki so pri določeni obrestni meri kredit pripravljeni najeti.
PRAKTIČNA OPREDELITEV DENARJA
Denar mora biti likviden in ljudje ga morajo na splošno sprejemati v plačilo. Vendar pa velja, da določene vloge pri bankah niso najbolj likvidne in ne moremo plačevati v vsaki trgovini z prav vsemi kreditnimi karticami. Tako so v praksi uporabljata dve opredelitvi denarja v obtoku :
M1 – gotovina v obtoku ter tekoči in žiro računi pri finančnih institucijah M2 – je M1 + hranilne vloge pri bankah
PRIMARNI DENAR
Kakodenarpride v obtok? Tako da centralna banka izda primarni denar, poslovne banke pa izdajajo knjižni denar.
Primarni denar : Poslovne banke presežke deviz prodajajo centralni banki. Ta poslovnim bankam devize odkupi z evri. Tako ima centralna banka devizne rezerve, poslovne banke pa evre. Drugi način pa je, da centralna banka odobri poslovnim bankam ali državi kredit.
MULTIPLIKACIJA IN KNJIŽNI DENAR
Ko centralna banka izda primarni denar, poslovne banke ta denar posodijo komintentom. Ti s tem denarjem opravijo nakupe, denar pa se prej ali slej spet pojavi na računih pri poslovnih bankah. Banke del tega denarja nemenijo za rezerve, del pa spet posodijo. Proces se imenuje multiplikacija in se konča po nekaj krogih. Na koncu imajo komintenti na svojih računih mnogo več knjižnega denarja, kot ga je prvotno priteklo v poslovne banke v obliki primarnega denarja.
Primarni denar centralne banke se tako nahaja v dveh oblikah. Rezervah poslovnih bank (imajo jih pri centralni banki) in gotovine v obtoku. Denarja v obtoku je tako zaradi multiplikacije mnogo več kot ga je izdala centralna banka.
Denarv obtoku je sestavljen iz gotovine v obtoku in knjižnega denarja.
Denarna politika oz. monetarna politika je urejanje količine denarja v obtoku z namenom doseganja ekonomskih ciljev kot so višja gospodarska rast, nizka brezposelnost, nizka inflacija. Monetarno politiko vodi centralna banka. Spreminjanje količine denarja v obtoku mora biti ravno pravšnje, da omogoča gospodarsko rast in ne povzroča inflacije. Najpomembnejši je vpliv denarne politike na obrestne mere, devizne tečaje, stopnjo inflacije in gospodarske cikle.
OBRESTNE MERE
S spreminjanjem količine denarja v obtoku se spreminja tudi cena kredita – obrestne mere. Denarja v obtoku bo manj, če je kredit drag torej visoka obrestna mera. Če je monetarna politika restriktivna, bo količina denarja naraščala počasi, obresti bodo visoke, inflacija nizka. Ekspanzivna denarna politika pa relativno hitro povečuje količino denarja v obtoku, torej se poveča gospodarska aktivnost, pa tudi inflacija. Obresti pa se znižajo.
DEVIZNI TEČAJ
Restriktivna denarna politika ( monetarna politika ) znižuje ceno tujega denarja, ekspanzivna pa ga povečuje. Restriktivna monetarna politika ima tudi za posledic, da so obresti visoke, kar pomeni da je povpraševanje po tujem denarju nizko, saj je likvidnost podjetij takrat nizka. Prav tako pa podjetja prodajajo devize, da bi si povečala likvidnost.
STOPNJA INFLACIJE
Spremembe v količini denarja vplivajo na inflacijo v isti smeri, le s časovnim zamikom. Torej če se količina denarja poveča, se tudi inflacija poveča.
GOSPODARSKI CIKLI
Nihanje stopnje rasti denarja iz obdobja v obdobje povzroča manj stabilen gospodarski razvoj – gospodarske cikle. Centralna banka – Banka Slovenije bi morala voditi politiko stabilne rasti denarja, vendar je realnost predvsem zaradi vpliva politike drugačna.
INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE
Centralna banka ima naslednje instrumente s katerimi vodi denarno politiko :
nakup in prodaja plačilnih sredstev
nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev
nakup in prodaja domačih in tujih prenosljivih kratkooročnih vrednostnih papirjev
izdaja in nakup blagajniških zapisov
kratkoročno kreditiranje bank na podlagi prenosljivih kratkoročnih vrednostnih papirjev
kratkoročno kreditiranje bank ob zastavi vrednostnih papirjev
določanje obveznih rezerv
spreminjanje obrestnih mer
moralno prepričevanje
Prvih šest instrumentov ima neposreden vpliv na izdajajnje primarnega denarja.
NAKUP IN PRODAJA DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Z drugo besedo so to operacije na odprtem trgu. Če centralna banka – Banka Slovenije prodaja vrednostne papirje, zmanjšuje količino denarja v obtoku. Razlog da mora zmanjšati količino denarja je lahko v tem, da ima država devizni presežek in mora odkupovati devize od podjetij, s tem pa povečuje količno denarja v obtoku. Ti povečano količino denarja potem zmanjša z prodajo vrednostnih papirjev.
NAKUP IN PRODAJA DOMAČIH IN TUJIH PRENOSLJIVIH KRATKOOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Mišljeni so domači in tuji vrednostni papirji.
IZDAJA IN NAKUP BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV
Banka Slovenije – centralna banka jih izdaja, ko mora zmanjšati količino denarja v obtoku, če pa jo mora povečati jih kopuje.
KRATKOROČNO KREDITIRANJE BANK NA PODLAGI PRENOSLJIVIH KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN KRATKOROČNO KREDITIRANJE BANK OB ZASTAVI VREDNOSTNIH PAPIRJEV
S kreditom se pri poslovnih bankah povečajo rezerve. Zaradi multiplikacije pa se poveča količina denarja v obtoku. Takšni krediti bi naj bili predvsem kratkoročni in namenjeni zgolj ohranjanju likvidnosti bank. Obrestna mera za takšne kredite se imenuje eskontna mera, za krediti ob zastavi vrednostnih papirje pa lombardna mera.
DOLOČANJE OBVEZNIH REZERV
Spreminjanje višine obvezne rezerve spreminja možnost poslivnih bank za odobravanje kreditov. Če se odstotek obveznih rezerv zniža, lahko poslovne banke več denarja posodijo. Zaradi multiplikacije se poveča količina denarja v obtoku. Ukrep ima hiter in velik učinek.
SPREMINJANJE OBRESTNIH MER
Mišljene so obrestne mere ki jih za prejete kredite plačujejo poslovne banke centralni banki. Spremembe v obrestni meri spreminja pripravljenost poslovnih bank po najemanju kreditov pri centralni banki. Poslovne banke se zadolžujejo pri centralni banki zaradi kratkoročnega premoščanja primankljaja potrebnih rezerv. Če se obrestne mere znižajo, poslovne banke najamejo več kreditov in denar posodijo naprej, tako pa se zaradi multiplikacije poveča količina denarja v obtoku. Zaradi spreminjaja obrestne mere centralne banke, se spreminjajo tudi obrestne mere poslovnih bank in pa tudi vse ostale obrestne mere.
MORALNO PREPRIČEVANJE
Centralna banka – Banka Slovenije skuša poslovne banke in druge subjekte s pomočjo argumentov in napovedi prepričati, da spremenijo svoje ravnanje tako, kot želi centralna banka.
Fiskalna politika je politika države, ko poskuša vplivati na ekonomske cilje kot so višna zaposlenost, višja gospodarska rast in nizka inflacija. Fiskalna politika so naslednji vzvodi: pobiranje davkov, državni izdatki in državni dolg. Tudi fiskalna politika lahko vpliva na količino denarja v obtoku, obrestno mero, devizni tečaj, ekonomsko aktivnost in inflacijo.
Če so prihodki države od davkov manjši od izdatkov ima država primanjkljaj, ki ga lahko pokrije tako, da se zadolži pri centralni banki. Ta zato izda denar in količina denarja se poveča.
RAZMERJE MED FISKALNO IN MONETARNO POLITIKO
Fiskalna politika je za razliko od menetarne politike, vodena v parlamentu. Zato obstaja zelo velika verjetnost, da si bosta politiki nasprotovali. Tako lahko želi določena politična stranka ohraniti vodilno mesto in začne z državnimi izdatki spodbujati gospodarstvo. S tem res pride do povečanja proizvodnje in manjše nezaposlenosti, vendar pa tudi do primanjkljaja v proračunu, ki ga pokriva s krediti v centralni banki. Zato pa se poveča količina denarja v obtoku in pride do inflacije. Centralna banka je neodvisna in strokovna inštitucija in zato poskuša z drugimi instrumenti zmanjšati količino denarja v obtoku, spor med politiko in centralno banko pa je neizogiben.
VPLIV DENARNE IN FISKALNE POLITIKE NA PODJETJA
Denarna in monetarna politika vplivata predvsem na denar, kredite in prihodke. Denarna politika vpliva na obresti in s tem na stroške kredita. Davki in državni izdaki pa vplivata na uspešnost podjetja. Davek na dohodek zniža čisti dobiček in tako zmanjša dividende in nove investicije. Državni izdatki pa vplivajo na tista podjetja ki so dobavitelji državnim podjetjem. Vplivajo pa tudi na posameznike, ki prejemajo socialne transferje. Le-ti potem denar zapravijo v določenih podjetjih, kar vpliva na njihove prihodke.
Pri finančni strategiji podjetja je tako zelo pomembna pravilna napoved bodočih sprememb monetarne in fiskalne politike in pravočasno in pravilno ukrepanje. Vendar pa je bodoče spremembe težko napovedati in zato zelo pogosta prihaja do napak.
FISKALNO PRAVILO
SPREMEMBA 148. ČLENA USTAVE
Državni zbor je 31.05.2013 sprejel ustavni zakon o spremembi 148. člena Ustave Republike Slovenije, tako da se sedaj glasi :
Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.
Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.
Z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu.
Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.
USTAVNI ZAKON
Ustavno zakon tudi določa, da mora državni zbor v 6 mesecih od spremembe ustave sprejeti zakon, ki bo podrobno urejal način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila. Torej pravila ki pravi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja. Ali pa so lahko prihodki večji od izdatkov.
Fiskalno pravilo se začne izvajati pri pripravi proračuna za leto 2015. Z razglasitvjo spremembe Ustave pa se začne postopno prilagajanje fiskalnemu pravilu.
POSLEDICE FISKALNEGA PRAVILA
S sprejemom fiskalnega pravila naj bi se zaustavilo brezglavo zadolževanje države. Prav tako pa naj bi fiskalno pravilo povečalo kredibilnost države in tako možnost najemanja novih kreditov po ugodnejši obrestni meri. Preprosto povedano se država z fiskalnim pravilom zaveže, da ne bo porabila več kot pa ustvari.
Finančni trg s finančnimi institucijami omogoča prenos prihrankov od subjektov ki varčujejo, običajno so to gospodinjstva, na tiste ki investirajo, običajno gospodarstvo. Gre za prenos finančnih prihrankov, torej tistega dela varčevanja, ki ga gospodinjstva ne porabijo za nefinančne naložbe, npr. nepremičnine. Finančni sistem je učinkovit, če zagotavlja tak prenos prihrankov, da so ti uporabljeni kar se da učinkovito.
EKONOMSKA FUNKCIJA FINANČNEGA TRGA
Je omogočanje takšnega prenosa prihrankov od varčevalcev na investitorje, da bodo prihranki uporabljeni ekonomsko učinkovito.
Podjetniki želijo povečati dobičke, zato poskušajo trgu ponuditi proizvode in storitve, ki jih ljudje želijo in so spodobni plačati. Želje pa se v času spreminjajo, zato je potrebno zagotoviti pretok produkcijskih sredstev v roke tistih proizvajalcev, ki se najbolje prilagajajo spremembam.
FINANČNA FUNKCIJA
Ekonomsko funkcijo finančni trg opravlja z izvajanjem finančne funkcije. Velika večina finančnih trensakcij se v resnici ne nanaša na prerazporejanje produkcijsih faktorjev, ampak na zagotavljanje likvidnosti in možnost razpršitve naložb. In to so dve najpomebnješe finančne funkcije
Zagotavljanje likvidnosti : Za varčevalca je zelo ugodno če njegovi prihranki niso vezani za določen čas. Ljudje raje varčujejo če vedo, da bodo npr. svoje delnice lahko prodali in denar drugače naložili oz. potrošili. Pri tem je pomembno, da varčevalec pri tem ne izgubi del prihrankov. Večje varčevanje pa je predpogoj za večje investicije. Na ta način finančni trg zagotavlja likvidnost. Večji kot je finančni trg, večja je likvidnost.
Razpršitev naložb : Prenos prihrankov le na enega invesitorja pomeni za varčevalca večje tveganje da investitor prihrankv ne bo vrnil oz. plačal donosa. To se zgodi v primeru, če investitorju ne uspe porabiti prihrankiov tako, da bi mu prinesli dobiček. Tveganje pa se zmanjša tako, da varčevalci prenesejo svoje prihranke večim investitorjem. Verjetnost da vsi ne bodo izpolnili obljub je tako manjša. Varčevalci lahko s svojimi prihranki kupijo različne naložbe in si tako zmanjšajo tveganje.
RAZNOLIKOST FINANČNIH TRGOV
V praksi obstaja veliko finančnih trgov na katerih se trguje z različnimi oblikami finančne aktive. Tako imamo finančni trg posojil, posojila pa se med seboj razlikujejo v dospetju, namenu, tveganju, zavarovanju itd.. Zato poznamo hipotekarne trge, trge delnic, obveznic, blagajniških zapisov, opcij itd.. Finančni trgi se ločijo tudi geografsko. Finančni trgi po svetu so tudi vedno bolj povezani. Informacije o donosih in cenah na enem trgu se med trgi hitro prenašajo in to vpliva tudi na prenos naložb iz enega trga na drugega.
DELITEV FINANČNIH TRGOV
PRIMARNI IN SEKUNDARNI FINANČNI TRG
Primarni finančni trg : Primarni finančni trg je trg na katerem se trguje z novimi izdajami finančnih oblik ( delnice, obveznice itd) . Posamezniki, podjetja, banke in država na tem trgu izdajajo finančne oblike, da bi prišli do denarja za financiranje investicij. Največji del primarnih emisij pokupijo investicijske banke.
Sekundarni finančni trg : Z že obstoječimi finančnimi oblikami se trguje na sekundarnem trgu. Izdajatelji svojih delnic, obveznic itd.. niso dolžni odkupiti do dospetja. Jih pa lahko imetniki predčasno prodajo na sekundarnem trgu.
FINANČNI TRG ZA POSOJILA IN VREDNOSTNE PAPIRJE
Trg posojil : Posojila nimajo dobro razvitega sekundarnega trga, čeprav prihaja tudi do prodaj pred dospetjem.
Trg vrednostnih papirjev : Trg vrednostnih papirjev delimo na odprti trg in zaprti trg. Odprti trg pomeni, da se kupec in prodajalec ne poznata, ker trgujejo prek borznih posrednikov. Na zaprtem trgu pa se za nakup prodajalec in kupec neposredno dogovorita.
Nadaljna delitev je glede na vrsto vrednostnih papirjev. Torej na trg dolžniških vrednostnih papirjev (obveznice) in lastniške vrednostne papirje (delnice)
Trge vrednostnih papirjev lahko delimo tudi glede na mesto trgovanja. Če tako mesto obstaja je to borza, če pa se trguje v neposrednih računalniških oz. telefonskih povezavah med posrednik oz. agenti, pa se temu trgu reče “trgovanje preko okenc”
DENARNI TRG IN TRG KAPITALA
Na denarnem trgu se trguje predvsem s kratkoročnimi finančnimi oblikami. Na trgu kapitala pa se trguje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji.
Denarni trgi :
Udeležencev omogočajo ohranjanjati likvidnost : Posamezniki in podjetja imajo običajno precejšne časovne razlike med denarnimi prilivi in obveznostmi. Ko imajo denarne presežke jih lahko posodijo tistim, ki imajo v tem času primanjklaj denarja. Denarni trg prispeva k stabilnosti ekonomskih subjektov in gospodarstva.
Omogočajo centralni banki voditi denarno politiko
Kratkoročni finančni instrumenti so predvsem kratkoročna posojila in vrednostni papirji z dospetjem v manj kot enem letu. Za posojila praktično na obstaja sekundarni trg, z vrednostmi papirji pa obstaja. Takšni vrednostni papirji imajo zelo veliko likvidnost, saj jih je pred dospetjem možno prodati po ceni, ki je blizi nakupne.
Trg kapitala :
Trg kapitala povečuje obseg varčevanja in ga usmerja v najbolj produktivne naložbe in to predvsem na dva načina :
Nove izdaje lahko kupijo varčevalci
Vrednostne papirje pa s prihranki komintentov kupujejo tudi banki, zavarovalnice itd..
Spodbuda k varčevanju je aktivni sekundarni trg, veliko število informacij, zavarovanja, sama organizacija primarnega trga.
Povezava med denarnim trgom in trgom kapitala predstavljajo poslovne banke, ki transformirajo ročnost sredstev in sicer tako da zbirajo prihranke, z delom tako zbranih prihrankov pa kupujejo dolgoročne vrednostne papirje.
VLOGA DRŽAVE NA FINANČNIH TRGIH
Država se na finančnih trgih pojavlja kot :
kreditojemalec, ko najema posojila ali izdaja vrednostne papirje za pokrivanje primanjkljaja
garant, ko daje garancije za kredit
zakonodajalec
zadnji vir likvidnosti ; centralna banka kupuje kratkoročne vrednostne papirje oz. odobrava likvidnostne kredite bankam oz. državi.
BORZA
Kupec oz. prodajalec vrednostnega papirja oz. zlata izbere svojega borznega posrednika in mu da naročilo, da zanj kupi oz. proda določen vrednostni papir po določeni ceni. Pravico sodelovanja na borzi imajo samo posredniki ki zpolnjujejo vrsto pogojev.
Cene se na borznem sestanku oblikujejo z izklicevanjem. Zastopnik prodajalca izklicuje višjo, zastopnik kupca pa nižjo ceno. Izklicne cene se potem prilagajajo in če se izkliče cena ki je sprejemljiva za oba, pride do transakcije. Tečaj pri katerem je prišlo od transkacije je enotni tečaj. Vse transakcije se beležijo in na koncu so objavljene v tečajnici. V tečajnici so navedeni še drugi pomembni podatki : enotni tečaj prejšnjega dne, začetni tečaj, obseg transakcij, najnižji, najvišji tečaj itd.
Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi se delijo v več skupin npr. uvrščena kotacija I, uvrščena kotacija II in prosti trg. Za uvrstitev v posamezno skupino veljajo različni pogoji. Najstrožji so za uvršeno kotacijo 1, najmanj strogi pa so na prostem trgu. Pogoji se nanašajo predvsem na velikost izdaje, dostopnost informacij itd..
Pravila delovanja borze so zelo stroga, saj je možnost prevar velika.
Neposredni prenos od varčevalcev k investitorjem se je razvil pred posrednim. Posredni prenos pa ima vrsto prednosti pred neposrednim prenosom. Želje investitorjev in varčevalcev so namreč zelo različne. Investitorji želijo npr. dolgoročna posojila, varčevalci pa želijo likvidnost svojih vlog. Neposredni prenos pomeni, da varčevalci neposredno prenašajo svoje prihranke k investitorjem. Pri posrednem prenosu pa ta prenos poteka prek finančnih institucij.
PREDNOSTI FINANČNIH INSTITUCIJ
Z VIDIKA REALNIH INVESTITORJEV
Sprememba velikosti obsega : Finančne institucije lahko priskrbijo velike vsote finančnih prihrankov. Neposredno pridobivanje je za veliko podjetje predrago. Finančne institucije pa zbirajo manjše vsote in jih združujejo v večje vsote.
Sprememba ročnosti : Razlike obstajajo tudi v časovnem obdobju v katerem investitorji želijo prihranke uporabljati. Varčevalci najpogsteje želijo posoditi prihranke za krajše obdobje, kot bi to želeli investitorji.
Spremembno ročnosti sicer lahko dosežemo tudi z razdelitvijo dolga na delnice in obveznice, vendar je taka spremebna ročnosti dražja od posrednega prenosa.
Z VIDIKA VARČEVALCEV
Večja kvaliteta naloženih prihrankov :
Finančne institucije so bolj usposobljene za izbiro investitorjev.
Večji obseg omogoča boljše zavarovanje, saj lahko vrne prihranke iz naslova zavarovanja.
Večja možnost razpršitve naložb
Večja likvidnost : Pri večini bank lahko kadarkoli dvignemo svoje prihranek.
Obe prednosti skupaj se imenujta sprememba v strukturi finančnih prihrankov.
Z VIDIKA NARODNEGA GOSPODARSTVA
Finančne institucije omogočajo večji in učinkovitejši prenos prihrankov. Prednosti ki jih prinašajo za varčevalce in investitorje povečujejo varčevanje, prav tako pa investicije, kar povečuje gospodarsko rast.
RAZNOLIKOST FINANČNIH INSTITUCIJ
Ker se finančne institucije prilagajajo željam različnih varčevalcev in investitorjev, poznamo več različnih delitev :
VRSTO INVESTITORJEV NA KATERE SE PRENAŠAJO PRIHRANKI
poslovne banke : kratkoročna posojila podjetjem
hranilnice : posojila prebivalstvu
stanovanjske banke : hipotekarna posojila
investicijski skladi : kupujejo delnice in obveznice podjetij
OBLIKA LASTNIŠTVA
delniška družba : delničarji prevzamejo največje tveganje
vzajemna institucija : vlagatelji so tudi lastniki npr. vzajemni skladi. Imenujemo jih odprti skladi.
DENARNE IN NEDENARNE FINANČNE INSTITUCIJE
Denarne so tiste, ki sodelujejo v procesu multiplikacije. Torej imajo vloge na vplogled s katerimi se lahko plačuje.
DEPOZITNE IN NEDEPOZITNE
Depozitne sprejemajo vloge, nedepozitne pa jih ne sprejemajo.
DEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE
Varčevalci imajo na voljo različne račune z različnimi pogoji varčevanja kot so dospetje, možnost dviga, donosnost itd. Prihranke prenašajo na investitorje predvsem v obliki posojil.
POSLOVNE BANKE
Bančni sistem določa :
ali jih je veliko število manjših (ZDA) oz. jih je manj velikih (Evropa)
ali so usmerjene v kratkoročne vloge in kredite (komercialne banke) ali pa je njihova dejavnost dolgoorčna
Sprejemajo : vrsto različnih vlog ki se razlikujejo glede na ročnost, donosnost, zavarovanje itd.
Sredstva pa zberejo tudi s kapitalom, ki pa predstavlja majhen delež (okoli 6%) zato morajo biti zelo previdna pri odobravanju kreditov, saj lahko že manjši delež slabih kreditov privede do stečaja.
Večina vlog je kratkoročnih, zato morajo biti tudi dani krediti kratkoročni. Večje dvige izplačujejo iz tekočih pologov in iz rezerv.
Zelo pomembno je, da vedno izplačajo vloge, saj drugače varčevalci izgubijo zaupanje v banko in lahko se zgodi, da vsi želijo takoj nazaj svoje vloge. Kar pa je seveda nemogoče, ker ima banka vloge posojene na daljši rok.
HRANILNICE
Vloge v hranilnicah so bolj dolgoročne, zato so tudi krediti ki jih odobravajo bolj dolgoročni. Predvsem gre za stanovanjske kredite prebivalstvu in dolgoročne potrošniške kredite npr. za avto.
Tudi lastniki hranilnice vložijo svoja sredstva v obliki delnic in tudi pri hranilnici je delež teh sredstev v vseh sredstvih relativno majhen.
VZAJEMNE HRANILNICE
Od običajnih hranilnic se ločijo predvsem z vidika lastništva. Varčevalci so člani hranilnice, njihove vloge pa so lastniški deleži. Ukvarjajo se predvsem z hipotekarnimi kredit svojim članom.
KREDITNE ZADRUGE
Člani so si po določenih kriterijih podobni npr.verska skupnost. Člani so pa tudi lastniki hranilnice, ukvarjajo se predvsem s stanovanjskimi in potrošniškimi kredit. Veliko dela je prostovoljnega in na splošno so stroški poslovanja nizki.
NEDEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE
Delimo jih na način zbiranja sredstev in sicer na :
INVESTICIJSKI SKLADI
Sredstva zbirajo predvsem z izdajanjem delnic in obveznic. Zbrane prihranke nalagajo predvsem v delnice in obveznice. Ločimo :
VZAJEMNI SKLADI OZ. ODPRTI INVESTICIJSKI SKLADI
Varčevalci kupijo njihove delnice oz. kupone. Obseg izdanih delnic ni omejen (zato so odprti) in se jih vsak dan izda toliko kot je po njih povpraševanja. Varčevalci lahko te delnice kadarkoli vnovčijo pri skladu po dnevni tržni ceni, vendar pa delnice sklada ne kotirajo na borzi. Tak sklad mora imeti vedno dovolj rezerv v denarju, da lahko izplača delnice.
INVESTICIJSKE DRUŽBE – ZAPRTI INVESTICIJSKI SKLADI
Delnice izdajo samo enkrat in se prodajajo na borzi, pri skladu pa jih lastniki ne morejo vnovčiti, kar daje skladu večjo stabilnost v višini sredstev s katerimi razpolaga in zmanšuje rezerve.
POGODBENE FINANČNE INSTITUCIJE
Prihranke zbirajo na podlagi posebnih pogodb z varčevalci. Zbrane prihranke morajo kar se da dobro dolgoročno naložiti, da bi bili sposobni izpolnjevat pogodbene obveznosti.
POKOJNINSKI SKLADI
Obveznost varčevalcev je, da redno vplačuje prihranke, obveznost sklada pa je, da mu po določenem času izplača pokojnino.
Delimo jih :
Obvezne in prostovoljne.
Višina vplačila v sklad določena, višina pokojnine pa ne
Določena pokojnina, višina prispevkov pa ne
Pokojnine izplačujejo iz tekočih vplačil in drugi, ki izplačujejo pokojnine iz donosov naložb
ZAVAROVALNICE
Prihranke zbirajo s premijami. Z vplačevanjem premij si varčevalci zagotovijo, da bo zavarovalnica plačala odškodnino v primeru škodnega dogodka.
Če gre za zavarovanje zaradi smrti ali telesnih poškodb je to življensko zavarovanje, v drugih primerih pa je to splošno zavarovanje.
Zavarovalnice oblikujejo rezerve iz katerih izplačujejo odškodnine. Rezerve nalagajo v obveznice, dajejo hipotekarne kredite in sredstva nalagajo v nepremičnine..
Zaradi narave izplačil lahko zavarovalnice nalagajo bolj dolgoročno kot banke.
Tveganje je nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnost, oz. nezmožnost nadzorovati, ali bodo rezultati prihodnjih dogodkov enaki načrtovanim. Ljudje želijo tveganje čimbolj zmanjšati, saj si večino ljudi želi zagotoviti čimbolj zanesljivo prihodnost. Tako lahko rečemo, da so ljudje in podjetja nenaklonjeni tveganju. Vendar pa je tudi res, da so ljudje bolj pripravljeni tvegati, če je donos, ki si ga obetajo večji.
Dve naložbi lahko primerjamo tako, da delimo donos z vloženimi sredstvi oz. ceno, ki jo treba plačati za določen donos. Koeficient ki ga tako dobimo imenujemo donosnost.
donos donosnost = ————— x 100 cena
Od stopnje nagnjenosti k tveganju pa je odvisno, ali se bo posameznik odločil tvegati in naložiti denar v naložbo, ki ima večjo donosnost, pa je zato tudi bolj tvegana. Različni ljudje imajo različno stopnjo nagnejenosti k tveganju, kar pomeni, da določeni ljudje nalagajo svoje prihranke samo na hranilno knjižico, drugi pa zgubijo svoje premoženje v igralnicah.
ODNOS MED TVEGANJE IN DONOSNOSTJO
Posamezna naložba : Posamenik povezuje donosnost in tveganje vsake posamezne naložbe. Torej izbira vsako posamezno naložbo posebaj. Poskuša določiti pričakovano donosnost in pa verjetnost, da bo dejanska donosnost odstopala od pričakovane. Pri tem je treba povedati, da je kdaj donosnost zelo težko oceniti, npr. nakup hiše ali nakup umetnine. Tako da posameznik velikokrat sprejema odločitve po občutku.
Sestavljeno premoženje iz več naložb : Ljudje niso v težavah zato ker ena od njihovih naložb ne prinaša pričakovanega donosa, ampak zato, ker vse njihove naložbe skupaj ne prinašajo pričakovanih donosov. Ljudje iz izkušenj vedo, da je bolje premoženje nalagati v več različnih naložb. Tvaganje torej lahko zmanjša ustrezna razdelitev premoženja v več različnih naložb, saj je verjetnost, da vse naložbe ne bodo prinašale pričakovanih donosov, manjše.
Zahtevana donosnost : Je plačilo za tveganja. Zahtevano donosnost ljudje ne povezujejo z neposrednim tveganjem posamezne naložbe, ampak s tveganjem, ki ga prinaša posamezna naložba za celotno premoženje, naložene v več naložb. Tako se na trgu za vsako naložbo oblikuje zahtevana donosnost, glede na njen prispevek k tveganju. Npr. obveznice Telekoma so lahko pokupljene pri donosnosti 10%. Vendar pa so delnice nekega drugega podjetja veliko bolj rizične, tako da bi take delnice k tveganju prispevale bolj kot obveznice Telekoma in zanje bi bila zahtevana donosnost npr.14%.
KAKO ZMANJŠATI TVEGANJE NALOŽB
Znanje in analize : Več kot ima investitor znanja, bolj se tveganje zmanjša. Običajno pri tem ne pomagajo niti nasveti strokovnjakov.
Razpršitev naložb (diverzifikacija) : Lahko jo dosežemo na neposreden ali pa posreden način.
Neposredna razpršitev : Naložbe so različne med seboj glede na obliko, čas do vnovčitve in kvaliteto.
Oblike naložb : Naložbe lahko razdelimo v zelo veliko različnih skupin. Npr. obveznice javnih družb, delnice računalniških družb itd. Če bi npr. kupovali samo obveznice javnih družb, ne bi bistveno zmanjšali tveganja, saj obstaja velika verjetnost, da določeni pogoji poslovanja veljajo za vse javne družbe.
Čas do vnovčitve : K zmanjšanju prispeva razpršitev naložb v naložbe z različnim časom do vnovčitve. Če imamo več naložb s kratko dobo do vnovčitev, to pomeni večjo likvidnost, večja likvidnost pa pomeni manjše tveganje.
Kvaliteta : Bolj kvalitetne naložbe so tiste, ki imajo sicer nižjo donosnost. Potrebno je imeti v portfelju naložbe visoke kot visoke nizke kvalitete. Ob velikem deležu kvalitetnih naložb, si lahko namreč privoščino tudi nekaj bolj rizičnih naložb s visokimi pričakovanimi donosi.
Posredna razpršitev naložb : Če gre za naložbe v finančne institucije
Zavarovanje pri zavarovalnici : Je najbolj neposredna oblika zavarovanja. Tako lahko zavarujemo svojo naložbo pred požarom, vlomom itd. Pri tem pa obstajajo omejitve. Zavarovalnica ne zavaruje vsega in pa cena zavarovanja.
Ekonomski subjekti pridobljena denarna sredstva porabijo za tekočo potrošnjo, del pa jih lahko naložijo. Spodaj prikazujemo kam lahko naložimo morebitne finančne prihranke.
Naložbe lahko delimo na tri glavne skupine in sicer na finančne naložbe, naložbe v znanje in realne naložbe. Realne naložbe so nakup nepremičnin, strojev in podobno. Pri finančnih naložbah gre za prenos prihrankov na nekoga drugega.
FINANČNE NALOŽBE
Podjetja, država in finančne institucije želijo izdati finančne instrumente s takšnimi značilnostmi, da bi bili za kupce kar se da zanimivi. Zato se je na trgu pojavilo veliko različnih finančnih instrumentov, torej tudi veliko različnih naložb.
Finančne naložbe v podjetja
Lastniške finančne naložbe
Imetniku dajejo pravico do solastništva oz. lastništva
Delnice
Za izdajatelja pomeni delnica trajen vir sredstev, lastniku delnice pa solastništvo podjetja, s trajno udeležbo na dobičku in pravico glasovanja in voljenja upravnega odbora. Lastnik prevzame seveda največje tveganje.
Običajno podjetje vsega dobička na izplačajo v obliki dividend, ampak ga del zadržijo in porabijo za nove investicije, finančne naložbe ali plačilo dolgov. Vrednost delnice se praviloma zato poveča.
Javna (odprta) prodaja : Samo relativno velika in znana podjetja svoje delnice prodajajo na javnih prodajah. Ko so prodane, zanje obstaja sekundarni trg na borzi ali prodaja preko okenc. Tveganje zmanjša preglednost poslovanja na borzi in stroga merila države.
Zaprte (privatne) prodaje : Velika večina delniških družb pa svoje delnice prodajajo finančnim institucijam. Stroški takšne prodaje so manjši. Delnice so za posameznika bolj tvegane, saj podjetja ne pozna. Pri zaprti prodaji pa tudi ni tako stroge regulative. Kupci so tako finančne institucije ki podjetje bolje poznajo in imajo strokovnjake, ki se odločajo o nakupu.
Navadne delnice
V primeru stečaja podjetja so lastniki navadnih delnic zadnji pri poplačilo terjatev. Imajo polno pravico do glasovanja, donos delnice je odvisen od uspešnosti podjetja.
Prednostne delnice
V primeru stečaja se poplačajo pred navadnimi delnicami. Pravica do glasovanja je omejena in običajno imajo nespremenljive dividende, vendar o izplačilu lahko odloča nadzorni svet. Če se ne izplačajo, se ne izplačajo tudi dividende navadnih delnic.
Zamenljive prednostne
Lastnikom omogočajo zamenjavo prednostnih delnic v navadne. Izdajajo se v glavnem ob združitvah podjetij in sicer iz davčnih razlogov.
Deleži družbenikov
Naložba samostojnega podjetnika
Upniške finančne naložbe
Obveznice
Izdajajo jih podjetja, država, lokalne oblasti, finančne in druge institucije. Imetniku prinašajo pogodbene obresti. Lastnik obveznice ni solastnik podjetja in nima pravice do glasovanja. Zato ima prednost pri poplačilu v primeru stečaju. Tveganje je za lastnika manjše, zato je tudi donosnost manjša od donosnosti delnice.
Običajne, nenavadne obveznice in obveznice v tuji valuti, imenujemo tudi samostojne obveznice. Izdajajo se v paketih in kot del paketa (približno 20%) Paket predstavljajo dve vrsti posebnih obveznic. Prve so nakupni boni (pravico do nakupa običajne delnice), druge so zamenljive obveznice (lastnik jih lahko zamenja za običajen delnice po določeni ceni).
Zaprta (privatne) – odprta (javna) prodaja : Zaprto prodajo uporabljajo mala in srednja podjetja zaradi nižjih stroškov, vendar so obresti višje, ker je tveganje višje. Za javno prodajo obstajajo strogi zakonski predpisi in predpisi borze.
Pogoji kupcev obveznic : Kupci izdajatelju postavijo vrsto pogojev z namenov zavarovati naložbo, kot npr. :
Da lahko izdaja obveznice samo toliko časa, dokler razmerje med delnicami in dolgovi ne presega npr. 50%.
Časovna omejitev, da ne sme svojih obveznic z odpoklicem odkupit in izdati novih po nižji obrestni meri.
Da mora po določenem času od izdaje (npr. 10 let) izdvajati sredstva na poseben račun, ki je namenjen končnemu plačilu obveznic. Dogovori o višini in času izdvajanja so odvisni od rizičnosti obveznice.
Pri javnih prodajah pogoje ne postavlja vsak posamezni kupec, ampak investicijska banka.
Običajne
Obresti so fiksne, običajno v nominalnem znesku.
Nezavarovane
V anglosaksonskih državah je taka večina industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne (15-30 let) oz. srednjeročne (7-10 let)
Zavarovane
Takšne so izdaje storitvenih in želežniških obveznic.
S hipoteko
Z začasno odstopljenemi vrednostnimi papirji
S potrdilom o začasnem lastništvu
Nenavadne
Nenavadne so predvsem zaradi izračuna obresti. Po obsegu jih je pa manj izdanih.
Obresti vezane na poslovni uspeh
Dobičkovne
Pogodbene obresti so izplačene samo, če dobiček podjetja to omogoča
Participativne
Poleg pogodbenih nizklih obresti, je lastnik tudi udeležen v dobičku.
Obresti vezane na nekatere dejavnike
Indeksirane
Obrestna mera se prilagaja inflaciji.
S plavajočo obrestno mero
Obrestna mera je vezana ne neko tržno obrestno mero.
Obrestna mera nižja od tržne
Pomeni, da se ob izdaji obresti prodajajo po diskontirani vrednosti. Poseben primer so obveznice, ki sploh ne prinašajo obresti – brezkuponske obveznice.
V tuji valuti
Če podjetje investira v tujini in bo zato prihodek v tuji valuti, lahko izplačilo obresti v tej valuti pomeni za podjetje manjše tečajno tveganje. Lahko pa je motiv tudi nezaupanje v domačo valuto.
Zamenljive
Imetniku dajejo pravico, da pod določenimi pogoji zamenja obveznice v prednostne ali navadne delnice.
Terminski krediti
Naložba je bolj primerna za banke in zavarovalnice, kot pa za podjetja in posameznike. Gre za kredit, ki ni v obliki prenosnega vrednostnega papirja in se ga ne da prodati pred dospetjem oz. po delih. Podjetje bo takšnen kredit odobrilo v posebnih primerih, banke in zavarovalnice pa imajo pri odobravanju zelo stroga merila.
Kredit je delno zavarovan tako, da je odobren za točno določeno opremo. Osnovna in gibljiva sredstva ne smejo biti financirana s takšnimi krediti do več kot tretjine. Banka zahteva tudi zavarovanje starejših vodilnih delavcev za primer njihove nezmožnosti za delo.
Kredit se običajno odplačuje anuitetno. Lahko da velja prvih nekaj let moratorij. Obrestna mera je lahko določena za celotno obdobje odplačevanje, večinoma pa je gibljiva. Banka tudi zahteva da podjetje prenese del sredstev na poseben brezobrestni račun. Pogosto se kreditni pogoji med odplačevanjem spremenijo.
Bančni
Revolving
Kreditna linija do treh let. Od dospetju ga podjetje po želji obnovi.
Zimzeleni
Kreditna linija brez dospetja. Za podjetje je zelo drag, saj je za banko nezavarovana, neprenosna terjatev brez dospetja.
Zavarovalniški
Zakup
Pravno gledano zakup ni finančna naložba, ampak je realna naložba. Ekonomsko gledano pa je zavarovana finančna naložba in sicer je zavarovanje lastništvo realnega premoženja.
Kratkoročni bančni kredit
Nezavarovan
Za začasen porast zalog
Dolg se sam odplača s prodajo in prejemom plačila
Kreditna linija
Podjetje lahko kadarkoli črpa kredit do določene višine, vendar ga ne sme uporabljati za dolgoročno financiranje. Zato mora imeti vsaj en mesec stanje na kredita enako 0 in običajna je zahteva po brezobrestni vlogi.
Premostitveno kreditiranje
Banka začasno financira investicijo podjetja.
Zavarovan
Z zastavo terjatev do kupcev
Gre za terjatve s časovno ustreznimi roki dospetja.
Z zalogami
Lahko jih prenese v skladiščenje v javna skladišča, skladiščnica pa je v lasti banke. Lahko pa se dogovorijo tako, da javno skladišče najame del skladiščnega prostora v podjetju, ali pa tako da odkupi zaloge in jih preda podjetju v komisijsko prodajo.
Terjatve kupcev
Glede na dobre poslovne običaje je obvezna naložba.
Komercialni kredit na odprt račun
Za redne kupce, ki so dobri plačniki. Kupec brez omejitev naroča blago. Rok plačila je enotno dogovorjen za vse dobave.
Komercialni kredit na pisno obljubo
Kupec da pisno obljubo da bo plačal.
Komercialna menica
Menica ja zavarovanje plačila, saj z njo lahko blokiramo račun kupca.
Nepreklicno kreditno pismo
Je zelo dobro zavarovanje, saj za plačilo jamči banka
Finančne naložbe v državo
Dolgoročne naložbe
Državne obveznice
Izdaja jih država in za njihovo plačilo tudi jamči, drugače pa so nezavarovane. V glavnem imajo fiksno obrestno mero. Zbran denar je namenjen za kritje primanjkljaja v proračunu. Je zelo varna naložba, saj država lahko pobira davke in izdaja denar. Zaradi varnosti pa je donosnost majhna.
Občinske oz. mestne obveznice
Izdajajo jih občine in mesta za financiranje občinskih investicij. Te obveznice so manj kvalitetne od državnih, saj občine ne pobirajo davkov in tiskajo denarja, vseeno pa v primeru nezmožnosti plačila lahko plačajo iz proračuna. Donosnost je zato nekoliko višja.
Obveznice državnih ustanov in podjetij
Takšne so npr. obveznice Telekoma. Za te obveznice ne jamči država, vendar je zelo verjetno da ta podjetja ne bodo šla v stečaj, saj je ustanovitelj država.
Kratkoročne naložbe
Zakladne menice
So kratkoročni državni vrednostni papir. Obrestna mera je fiksa, dospetje do enega leta. Kupujejo jih predvsem finančne institucije in velika podjetja.
Kratkoročni krediti
Država lahko najema tudi kredite predvsem pri Banki Slovenije. Sekundarni trg za njih ne obstaja.
Naložbe v finančne institucije
Investicijski skladi
Izdajajo predvsem delnice in obveznice. Delnice so lahko vnovčljive pri samih skladih (odprti skladi), ali pa samo na sekundarnem trgu (zaprti skladi). So manj tvegane od naložb v podjetja, saj je tveganje v skladu razpršeno.
Banke in hranilnice
Gre predvsem za vloge in blagajniške zapise. Vloge so neprenosne in v obliki raznih računov ( tekoči računi, vezane vloge itd ). Pogoji se lahko v času zelo spreminjajo. Razlike pa so tudi med institucijami. Za vloge jamči država, zato je tveganje in donos nizek.
Vloge ki pa so prenosne so potrdila o vlogi. Rok dospetja je od 30 dni do lahko tudi 8 let. Potrdilo je možno prodati pred dospetjem.
Pokojninski načrti
Država pokojninske načrte podpira z olajšavami, omogočajo pa dodatno pokojnino poleg obvezne. Naložbe so dolgoročne in so neprenosne. Vplačevati jih je potrebno običajno mesečno.
Zavarovalnice
Določene oblike zavarovanj, kot so življenjsko in nezgodno, so tudi lahko naložbe.
Izvedene finančne naložbe
Donosnost in tveganje je odvisna od neke druge naložbe, iz katere so izvedene.
Opcija
Lastniku dajejo v določenem časovnem obdobju ali na določen datum možnost, ne pa dolžnost, kupiti oz. prodati naložbo, ali predmet potrošnje po določeni ceni. Nakupna opcija daje možnost nakupa, prodajna opcija pa možnost prodaje. Najbolj razširjene so opcije na navadne delnice.
Primer : Cene za delnico je danes 100€. Nakupna opcija daje možnost, da od izdajatelja opcije lahko kupi to delnico čez tri mesece za 105€. Zato mora kupec opcije plačati premijo. Ker se pričakuje da bo čez tri mesece delnica vredna 110€, je premija 5€. Torej če bo vrednost delnice čez tri mesece 108€ in kupec opcije delnico tudi kupi, je prodajalec opcije zaslužil 2€. Lahko pa se zgodi obratno in prodajalec opcije utrpi izgubo.
Opcije zmanjšujejo tveganje, po drugi strani pa se z njimi veliko špekulira.
Nakupni boni
Po vsebini so zelo podobni opciji. Gre za pravico kupca obveznic, da kupi tudi navadne delnice po določeni ceni. Pravica nakupa pa je bistveno dolgoročnejša od opcije.
Terminska pogodba
Pri terminski pogodbni ne gre za pravico ampak za obvezo nakupa oz. prodaje, običajno na točno določen dan. Tak primer je obveznost nakupa aluminija po ceni 1200€ 30.junija. Kupec s tem prevzame tveganje, da na trgu na ta dan cena ne bo padla pod 1200€ Lahko pa pogodbo proda pred dospetjem.
NALOŽBE V ZNANJE
Naložbe v znanje so visoke in tvegane, vendar so očitno čezdalje bolj zanimive. Študij je za posameznika velika denarna naložba. Stroški predstavljajo neposredni stroški in pa tudi izgubljene druge možnosti. Lahko bi se npr. zaposlil in prejemal plačo, lahko pa bi se samozaposlil in v tem času vpeljal posle, za ketere kasneje ni več možnosti. Vendar raziskave kažejo, da je letni dohodek zaposlenega z visoko šolo dvakrat večji kot zaposlenega z osnovno šolo. Tako da na koncu lahko ugotovimo, da naložba v znanje se splača.
Tudi pri podjetjih se pokaže približno enaka slika. Podjetja, ki več vlagajo v raziskave in razvoj, so v prihodnosti bolj uspešna kot tista, ki v raziskave in razvoj ne vlagajo. Čeprav pa je res, da so takšne investicije izredno tvegane, saj lahko da ne dajo nikakršnih rezultatov.
REALNE NALOŽBE
NALOŽBA V NEPREMIČNINE
Posamezniku prinaša korist saj lahko v njej prebiva, lahko pa jo oddaja v najem, oz. v njej opravlja dejavnost. Lahko jo tudi v prihodnosti proda z dobičkom. Donosnost nepremičnine je težko meriti, pa tudi tveganje je težko meriti. V času recesije vrednosti napremičnin zelo padejo in s tega stelišča so tvegana naložba.
TRAJNE POTROŠNE DOBRINE
So pralni stroj, avto, hladilnik, tv. itd. Donosnost je zelo težko določiti.
Temeljni cilj računovodskega procesa je izdelava številnih računovodskih podatkov o preteklih poslovnih dogodkih. Finančniki in investitorji te podatke potrebujejo pri napovedovanju prihodnosti. Zato pa morajo vedeti kako nastanejo.
Slovenski računovodski standardi pravijo, da so temeljne računovodske predpostavke : časovno neomejeno delovanje (podjetje bo vedno poslovalo) , dosledna stanovitnost ( iz obdobja v obdobje veljajo iste računovodske usmeritve) in strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka (stroški in prohodki nastanejo pri nastanku, ne pa pri plačilu – odhodki so prodani stroški ).
Zgodovinsko načelo računovodstva : postavke so ovrednotene po ceni ki je veljala na dan transakcije. Tako je npr. osnovno sredstvo vrednoteno po ceni, ki je veljala ob nakupu, pa čeprav je potem ta cena bistveno zrasla.
Ocenjevanje stroškov : Računovodje pogosto ocenjujejo stroške. Tak primer je ocenjevanje neplačanih računov.
ODNOS MED RAČUNOVODSTVOM IN FINANCAMI
Na podatkih, ki jih pripravi računovodstvo, temeljijo finančne odločitve. Obstaja pa veliko uporabnikov računovodskih informacij. Delimo jih na notranje in zunanje uporabnik.
Notranji uporabniki : direktorji v podjetju (imajo veliko več informacij kot ostali) , lahko tudi sindikati. Računovodski sistem prilagojen vodstvu imenujemo upravljalno računovodstvo.
Zunanji uporabniki : investitorji, lastniki, država. Računovodski izkazi so prilagojeni posamezni skupini, npr. država predpisuje določene izkaze. Takšen izkaze izdeluje finančno računovodstvo.
Prilagajanje računovodskih izkazov : Različni uporabniki računovodskih izkazov imajo različne potrebe, zato jim je potrebno prilagoditi računovodske izkaze. Za doseganje tekoče plačilne sposobnosti je bolj priročen izkaz denarnih tokov, kot pa izkaz poslovnega izida. Za prodajo osnovnih sredstev pa moramo poleg knjigovodske vrednosti spremljati tudi tržno vrednost.
Poznavanje računovodskih podatkov nam omogoča bistevo bolje napovedati prihodnost.
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POSLOVANJA
BILANCA STANJA
Pove nam, kolikšna sredstva so bila vložena, kako je podjetje prišlo do teh sredstev in kako jih je naložilo, na točno določen dan.
Bilanca stanja ima dve strani, aktiva (sredstva oz. v financah naložbe ) in pasivo (obveznosti do virov sredstev oz. v financah sredstva), ki morata biti izenačeni.
Bilanca stanja :
Aktiva
Pasiva
A. Dolgoročna sredstva
A. Kapital
I.Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitveII.Opredmetena osnovna sredstvaIII.Naložbene nepremičnineIV.Dolgoročne finančne naložbeV.Dolgoročne poslovne terjatveVI.Odložene terjatve za davek
I.Vpoklicani kapitalII.Kapitalske rezerveIII.Rezerve iz dobičkaIV.Presežek iz prevrednotenjaV.Preneseni čisti dobičekVI.Prenesena čista izgubaVII.Čisti dobiček poslovnega letaVIII.Čista izguba poslovnega leta
B. Kratkoročna sredstva
B.Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razm.
I.Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajoII.ZalogeIII.Kratkoročne finančne naložbeIV.Kratkoročne poslovne terjatveV.Denarna sredstva
I.Dolgoročne finančne obveznostiII.Dolgoročne poslovne obveznostiIII.Odložene obveznosti za davek
Č. Kratkoročne obveznosti
I.Obveznosti, vključene v skupine za odtujitevII.Kratkoročne finančne obveznostiIII.Kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid (dobiček ali izgubo) podjetja v določenem časovnem obdobju. Je pomemben izkaz uspešnosti upravljanja s podjetjem. V izkazu uspeha postavke prikazujejo tok vrednosti v obdobju.
Izkaz uspeha :
A.ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
I.Čisti prihodki od prodaje na domačem trguII.Čisti prihodki od prodaje na trgu EUIII.Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU
B.POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
C.ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
Č.USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE
D.SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI
E.DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
F.KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA ( A + B – C + Č + D + E + F )
G.POSLOVNI ODHODKI
I.Stroški blaga, materiala in storitevII.Stroški delaIII.Odpisi vrednostiIV.Drugi poslovni odhodki
H.DOBIČEK IZ POSLOVANJA ( F – G )
I.IZGUBA IZ POSLOVANJA ( G – F )
J.FINANČNI PRIHODKI
I.Finančni prihodki iz deleževII.Finančni prihodki iz danih posojilIII.Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
K.FINANČNI ODHODKI
I.Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložbII.Finančni odhodki iz finančnih obveznostiIII.Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
L.DRUGI PRIHODKI
I.Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinkiII.Drugi finančni prihodki in ostali prihodki
M.DRUGI ODHODKI
N.CELOTNI DOBIČEK ( H – I + J – K + L – M )
O.CELOTNA IZGUBA ( I – H – J + K – L + M )
P.DAVEK IZ DOBIČKA
R.ODLOŽENI DAVKI
S.ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( N – P – R )
Š.ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( O + P + R ) oz. ( P – N + R )
Iz izkaza poslovnega izida lahko razberemo naslednje informacije :
Rezultat iz poslovanja : Kakšen rezultat smo dosegli iz osnovne dejavnosti.
Rezultat iz financiranja : Kakšen rezultat smo dosegli iz financiranja. Poenostavljeno razlika med plačanimi in dobljenimi obrestmi. Razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki.
Rezultat iz izrednosti : So izredni dogodki, ki se dogodijo enkrat in nikoli več. Razlika med drugimi prihodki in drugimi odhodki.
IZKAZ FINANČNIH TOKOV
Izkaz prikazuje pritoke in odtoke finančnih sredstev (ne samo denarja) v določenem časovnem obdobju. Je smiselna združitev bilance stanja na začetku in koncu obdobja in izkaza poslovnega izida. Vsebuje torej podatke iz bilanc stanja in izkaza uspeha.
Finančni pritoki
Finančni odtoki
Čisti dobiček
Obračunane dividende
Drugi pritoki iz poslovanja
Povečanje gibljivih sredstev
AmortizacijaOdloženi davki
Denar, kratkoročne naložbeterjatve do kupcevzaloge
Povečanje kratkoročnih obveznosti
Povečanje osnovnih sredstev
obveznosti do dobaviteljevtekoča dospetja dolgoročnih obveznostiobveznosti do države
Povečanje dolgoročne zadolženosti
Zmanjšanje dolgoročnih obveznosti
Drugo
Drugo
Izkaz finančnih tokov nam odkriva :
Koliko finančnih sredstev je v obdobju priteklo zaradi :
poslovanja in v kakšnih oblikah ( dobiček, amortizacija )
koliko z novimi zadolžitvami oz. naložbami lastnikov
koliko s prodajo aktive (osnovnih sredstev, zalog)
Kam je bil ta pritok finančnih sredstev usmerjen :
koliko je bilo razporejenega lastnikom v obliki dividend
koliko je naloženega v poslovanje ( npr. povečanje zalog, osnovnih sredstev)
koliko v zmanjšanje obveznosti oz. naložb lastnikov.
IZKAZ DENARNIH TOKOV
Pove nam, s kakšnimi transakcijami in koliko denarja je priteklo na TRR in s kakšnimi transakcijami in koliko je denarja odteklo v določenem časovnem obdobju. Torej prikazuje prejemke in izdatke podjetja v določenem obdobju.
Izkaz preteklih denarnih tokov je osnova za izkaz načrtovanih denarnih tokov, ki je predpogoj za ohranjanje likvidnosti podjetja.
Izkaza, tako preteklih in načrtovanih denarnih tokov, se v razvitih tržnih gospodarstvih izdelujeta dnevno, tedensko in mesečno. Namenjeni so notranjim finančnikom in pa velikim upnikom.
Lastnike dolgoročno zanima sposobnost podjetja izplačevati dividende, velike upnike pa zanima sposobnost podjetje odplačevati obresti in glavnico. Vendar dobiček iz poslovanja, ki ga razberemo iz bilance stanja in v izkazu poslovnega uspeha, ne odraža plačilno sposobnost podjetja. To lahko razberemo iz izkaza denarnih tokov, ki je ustrezno razdeljen na nekaj ključnih delov, ki so običajno :
denarni tokovi iz poslovanja
denarni tokovi iz investicijske dejavnosti
denarni tokovi iz finančne dejavnosti
Denarni tokovi iz poslovanja
+prejemki iz prodaje-poslovni izdatki=čisti denarni tok rednega poslovanja+drugi prejemki ( npr. prejete plačane obresti)-drugi izdatki (npr. plačane obresti)-davki in prispevki=čisti denarni tok poslovanja
+ Denarni tokovi iz investicijske dejavnosti
-za osnovna sredstva-za neopredmetena dolgoročna sredstva-za dolgoročne finančne naložbe=čisti denarni tok investicijske dejavnosti
+ Denarni tokovi iz finančne dejavnosti
+prejeti kratkoročni krediti+prejeti dolgoročni kredit-odplačani oz. dani kratkoročni krediti-odplačani oz. dani dolgoročni kredit=čisti denarni tok finančne dejavnosti
– izplačilo dividend
Čisti denarni tok
ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POSLOVANJA
Računovodski izkazi vsebujejo veliko koristnih informacij, do katerih pridemo z ustrezno finančno analizo. Najbolj razširjena je analiza s finančnimi kazalci.
Analiza trenda pomeni, da analiziramo gibanje vrednosti istega kazalca v časovnih obdobjih. S tem lahko sklepamo, ali se določen vidik poslovanja izboljšuje ali slabša.
Panožna primerjalna analiza pa pomeni, da primerjamo vrednosti finančnih kazalcev podjeta z istovrstnimi kazalci v panogi.
Najpomembnejši kazalci:
DELEŽ DOBIČKA IZ POSLOVANJA V PRIHODKIH OD PRODAJE
Merilo sposobnosti uprave, da upravlja podjetje.
KRATKOROČNI KOEFICIENT
Najbolj uporabljen kazalec. Meri sposobnost podjetja poravnavati kratkoročne obveznosti z denarjem in ostalimi gibljivimi sredstvi. Vrednost kazalca, pri kateri podjetje še poravnava svoje kratkoročne obveznosti je odvisna od dejavnosti (stabilnost denarnih prejemkov od prodaje, velikost potrebnih zalog)
KAZALCI KAPITALIZACIJE
in
in
Kazalci prikazujejo deleže dolga in delnic v kapitalu. Kapital je seštevek dolgoročnega dolga, prednostnih in navadnih delnic. Optimalne vrednosti kazalcev so odvisne od panoge.
DELEŽ PRIHODKOV OD PRODAJE V SEDANJI VREDNOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
Meri učinkovitost uporabe osnovnih sredstev. Vrednosti so odvisne tudi od panoge. V železarstvu so vrednosti nižje kot za storitveno podjetje.
OBRAČANJE ZALOG
Meri hitrost s katero se zaloge spremenijo v denar. Višji koeficient pomeni večjo sposobnost vodstva upravljati z zalogami, vendar previsok koeficient lahko pomeni, da zalog ni dovolj za normalno poslovanje, kar pomeni izgubo.
DONOSNOST LASTNIŠKEGA KAPITALA
Najpomembnejši kazalec, saj meri donosnost naložbe lastnikov.
POMEN RAZLIČNIH RAČUNOVODSKIH POLITIK
Na vrednost finančnih kazalcev lahko bistveno vplivajo različne računovodske politike.
AMORTIZACIJA
Osnovna sredstva imajo življensko dobo daljšo od enega leta, zato sodelujejo pri doseganju prihodkov v več obračunskih obdobjih. Tako je amortizacija enega obračunskega obdobja samo en delež vrednosti celotnega osnovnega sredstva. Ocene kolikšen del celotne vrednosti sredstva se je prenesel v odhodke, pa so lahko različne in odvisne od izbire metode amortiziranja.
ZALOGE
Možno je izbrati različne metode vrednotenja zalog (FIFO, LIFO itd) , prav tako lahko pri proizvodnih podjetjih določene stroške prenaša podjetje neposredno v odhodke, druge pa zadržuje v zalogah.
IZJEMNI DOGODKI
Naravne nesreče politični dogodki so izjemni dogodki, ki vplivajo tudi na bilance.
NAVKLJUČENE POSTAVKE
V računovodskih poročilih ni tržnih vrednosti patentov, licenc, znanja zaposlenih.
PRIMER 1
Oprema z nabavno vrednostjo € 6.500.000 ima stopnjo odpisanosti 0,42. Ko iz nje izločimo rabljen stroj z neodpisano vrednostjo € 150.000, se je stopnja odpisanosti opreme znižala za 0,10. Kolikšna je stopnja odpisanosti izločenega stroja?
Uporabimo naslednje enačbe
Za izračun stopnje odpisanosti izločenega stroja – st.odp.(S) – moramo poznati odpisano vrednost stroja – odp.vr.(S) – in nabavno vrednost stroj – nab.vr.(S). Oba podatka bomo izračunali kot razliko med vrednostmi pred in po izločitvi.
Iz nabavne vrednosti opreme – nab.vr.(1) = 6.500.000€ izračunamo, da je odpisana vrednost opreme – odp.vr(1) = 0,42 x 6.500.000 = 2.730.000€.
Sedaj poznamo za celotno vrednost opreme podatke o nab.vr(1)= 6.500.000, odp.vr(1)=2.730.000 in neod.vr.(1)=3.770.000, pred izločitvijo stroja.
Ko izločimo stroj po neodp.vr.(S) = 150.000 , lahko od celotne neodp.vr.(1) ta znesek odštejemo. Torej neodp.vr(1) – neodp.vr(S) = Neodp.vr(2) = 3.620.000
Ker vemo da je stopnja odpisanosti po izločitvi – st.odp(2) = 0,32, lahko izračunamo neod.vr(2), odp.vr(2) in nab.vr(2).
Iz tega sledi da je odp.vr.(2) = nab.vr(2)- naodp.vr.(2) = 5.323.529-3.620.000=1.703.529
Zaradi izločitve stroje se je nabavna vrednost spremenila za nab.vr(1) – nab.vr(2)=6.500.000 – 5.323.529 = 1.176.471. Odpisana vrednost se je spremenila za odp.vr.(1)-odp.vr.(2) = 2.730.000 – 1.703.529=1.026.471, kar pomeni, da je odp.vr.(S) = 1.026.471 in nab.vr.(S)=2.730.000
Sedaj pa lahko izračunamo st.odp.(S) = odp.vr.(s) / nab.vr.(S) = 1.026.471/1.176.471=87%
PRIMER 2
Stalni strošek amortizacije za obdelovalni stroj HELLER z zmogljivostjo 6.000 kosov na dan letno znaša € 120.000. Stroj HELLER lahko nadomestimo s strojem OKUMA z zmogljivostjo 10.000 kosov na dan. Pri 80 %-ni stopnji izkoriščenosti zmogljivosti stroja OKUMA so povprečni stalni stroški stroja OKUMA izenačeni s povprečnimi stalnimi stroški stroja HELLER pri 100 %-ni izkoriščenosti zmogljivosti. Ugotovite, s katerim obdelovalnim strojem dosežemo najnižje stalne stroške na enoto učinka in koliko znašajo!
Za stroj Heller velja da so FC = 120.000€ in q = 6.000 kom. Iz tega sledi da so AFC = FC/q = 20€/kom
Za stroj Okuma ne vemo koliko so FC amortizacije. Vemo pa, da če proizvedemo 80% od polne zmogljivosti, t.j. 8000kom, bodo AFC za oba stroja enaki, torej 20€/kom. Iz tega lahko izračunamo kakšni so FC za stroj Okuma. Torej FC = AFC x q = 20€/kom x 8000= 160.000€.
Zdaj vemo da so FC za stroj Okuma 160.000€ in tako lahko zračunamo AFC za ta stroj. Torej 160.000/10000 = 16€/kom
Ekonomski subjekt zahteva določeno nadomestilo zato, da se danes odreče uporabi razpoložljivega denarja. In čim daljši je čas, za katerega se odreče uporabi denarja, večje je nadomestilo. To nadomestilo pa imenujemo donos.
Torej ima enaka denarna enota za ekonomske subjekte različno vrednost glede na to, kdaj v času se porabi. Cilj poslovanja podjetja je maksimiziranje tržne vrednosti, ki je tem večja, če lastnikom prinese več denarja. Ni pa pomembna samo količina denarja, ampak tudi časovna razporeditev denarja.
PRIHODNJA VREDNOST
SPLOŠNO
Prihodnja vrednost označuje vsoto denarja, na katero bo narasla naložba v določenem časovnem obdobju. Če je to časovno obdobje daljše od časovnega obdobja, za katerega se obračunavajo obresti, se pri izračunu uporablja obrestno obrestni račun.
ENO PLAČILO
Če želimo izračunat koliko bo vredna vloga v banki v enem letu, če se obresti pripišejo po enem letu uporabimo formulo :
FV – future value oz. prihodnja vrednost PV – glavnica r – obrestna mera
Banka običajno pripisuje obresti ob koncu leta, oz. ob koncu določenega obdobja, ki je lahko tudi pol leta. Torej če imamo glavnico npr. 1000€ in obrestno mero 10%, bo prihodnja vrednost ob koncu leta 1100€. V drugem letu se obrestuje znesek 1100€ in prihodnja vrednost ob koncu drugega leta je 1.210€. Formula za ta izračun pa je naslednja :
FV – prihodnja vrednost r – obrestna mera n – število obdobij obrestovanja (1+r)n – faktor prihodnje vrednosti
V praksi pa se v glavnem dogaja, da imamo več različnih vplačil v različnih časovnih obdobjih. V takem primeru pa moramo za vsako vplačilo posebaj izračunati kakšna bo prihodnja vrednost. Splošna enačba prihodnje vrednosti za večkratna vplačila je naslednja :
Pri čemer je FVIF = (1+r)n , torej faktor prihodnje vrednosti n – število obdobij obrestovanja It – glavnica obdobja t
Sedanja vrednost je ravno nasprotni pojem od prihodnje vrednosti. Gre za to, da izračunamo koliko je nek prihodnji donos vreden danes. Če imamo npr. možnost vlagati prihranke v nekaj različnih naložb za katere vemo da nam bo prva npr. prinesla drugo leto 130€, druga čez leto in pol 150€, nas zanima, koliko pa sta ta dva donosa vredna danes.
ENO PLAČILO
Enačba za eno plačilo je naslednja :
PV – sedanja vrednost FV – Prihodnja vrednost r – diskontna stopnja n – stevilo obdobij
Koliko bo vredna začetna naložba 100€ čez sedem let pri letni obrestni meri 9%.
Začetna naložba bo čez 7 let vredna 182,80€.
PRIMER 3
V začetku prvega leta vložimo na banko 1000€, v začetku drugega 500€ in v začetku tretjega leta 600€. Kolikšna je prihodnja vrednost na koncu tretjega leta, če je letna obrestna mera 9%.
Enačba
v tem primeru izgleda takole
Vplačila
FVIF
I0 x FVIF
1.000,00€
1,093 = 1,295029
1.1295,03€
500,00€
1,092 = 1,1881
594,05€
600,00€
1,091 = 1,09
654,00€
2.100,00€
2.543,08€
Prihodna vrednost vloge konec tretjega leta znaša 2.543,08€.
PRIMER 4
Koliko moramo vložiti v banko danes, da bomo čez 4 leta lahko kupili avto za 20.000€, če je letna obrestna mera 6%?
PRIMER 5
Državna obveznica nam obljublja naslednja izplačila vsak konec leta in sicer konec prvega leta 1.000€, konec drugega 1.100€, konec tretjega leta pa 1.200€. Diskontna stopnja je 8%. Izračuna neto sedanjo vrednost.
Enačba
za posebni primer izgleda takole:
Donosi
DF
R x DF
1.000,00€
0,9259
925,90€
1.100,00€
0,8573
943,03€
1.200,00€
0,7938
952,56€
3.300,00€
2.821,49€
Donosi državnih obveznic so na današnji dan vredni 2.821.49€.
PRIMER 6
Na razpolago imamo 100 000€, ki jih lahko investiramo za 3 leta. Obrestne mere na hranilne vloge znašajo 5%, medtem ko državne obveznice prinašajo 8% letne obresti. Koliko bo vrednih naših 100 000€ čez tri leta, če jih vložimo na hranilno knjižico ali če kupimo državne obveznice.
PRIMER 7
Študent Peter želi na smučanje, to pa ga bo stalo 3.000€. Leta 1990 znašajo njegovi prihranki 2.253,94€. Po najmanj kakšni obresti meri mora Peter naložiti svoje prihranke leta 1990, da bo imel čez tri leta dovolj denarja za smučanje
Izpeljemo obrazec
in vstavimo podatke
Peter bi moral naložiti svoje prihranke vsaj po 10% letni obrestni meri.
PRIMER 8
Kolikšna je stopnja donosa investicije, pri kateri morate danes plačati polog 40.000€ in dobite čez 10 let izplačanih 100.000€?
Izpeljemo enačbo
in vstavimo podatke
Stopnja donosa je 9,59%
PRIMER 9
Poslovni partner nam ponuja naložbo, ki obljublja izplačilo 60.000€ ob koncu šestega leta in 60.000€ ob koncu dvanajstega leta. Zahtevana donosnost je 10%. Koliko moramo vložiti danes, da bomo dobili ta izplačila?
Enačba za sedanjo vrednost večkratnih plačil je
vstavimo podatke in dobimo:
PRIMER 10
Pred kratkim smo zadeli na loteriji. Zadetek je izplačljv na dva načina:
enkratno izplačilo v višini 1.125.000€
plačilo 350.000€ danes in še 60.000€ vsako leto prihodnjih 20 let.
Diskontna stopnja je 8%
Iz izračuna v Excelovi tabeli je vidno da je današnja vrednost prihodnjih donosov 971.297,24€. Glede na to, da je takojšnje izplačilo 1.125.000€ se bomo odločili za takojšnje izplačilo
PRIMER 11
Zavarovalniški zastopnik bi vas rad navdušil za naslednjo obliko zavarovanja. V primeru da prihodnjih 10 let vsako leto plačate zavarovalnici 150.000€ boste od 25.leta dalje dobivali 15 let vsako leto 250.000€. Diskontna stopnja je 6%. Ali bi se odločili za to zavarovanje?
Iz primerjave neto sedanje vrednosti vplačil in izplačil sledi, da je neto sedanja vrednost vplačil 1.104.013,06€, neto sedanja vrednost izplačil pa 599.679,29€. Torej se za to naložbo ne bomo odločili.
PRIMER 12
Kolikšna je stopnja donosnosti investicije, pri kateri morate danes plačati polog € 400.000 in dobite čez 10 let izplačanih € 1 mio?
Poslovni partner pa vam ponuja naložbo, ki obljublja izplačilo € 600.000 ob koncu šestega leta ter € 600.000 ob koncu dvanajstega leta. Glede na tveganje je zahtevana stopnja donosa 10 %
Kateri investiciji bi dali prednost, če bi se morali odločiti le za eno izmed obeh možnosti?
Iz enačbe
izračunamo
Stopnja donosnosti investicije je 9,6%.
Za izračun neto sedanje vrednosti prihodnjih donosov uporabimo enačbo
in sicer je neto sedanja vrednost dveh plačil po 600.000€ na koncu šestega in dvanajstega leta
Odločil bi se za drugo možnost, ker je neto sedanja vrednost 529.876,23€ in to je več kot 400.000€.
PRIMER 13
Franc Koren ima na razpolago € 100.000, ki jih je pripravljen investirati za obdobje treh let. Obrestne mere na hranilne vloge trenutno znašajo 6 %, medtem ko državne obveznice prinašajo 8 %-ne letne obresti. Izračunajte, koliko bo vrednih Francetovih € 100.000 čez tri leta, če jih vloži na hranilno knjižico ali če kupi državno obveznico!
V začetku leta t-1 ste na hranilno knjižico vložili € 60.000. Čez eno leto ste vložili dodatnih € 80.000 in čez dve leti še € 100.000. Konec leta t+3 želite dvigniti s hranilne knjižice vse prihranke, ki so se obrestovali po 8 %-ni letni obrestni meri. Koliko denarja boste dvignili?
t-1
t
t+1
t+2
t+3
60.000
80.000
100.000
dvig
Skupaj bo dvig znašal 290.406,29€.
PRIMER 15
Študent VŠP Sebastian se zelo rad smuča in želi zimo leta t+3 preživeti v Vailu v ZDA. Meni, da bi ga to stalo približno € 2.100. Danes, leta t, znašajo njegovi prihranki natanko € 1.500. Po najmanj kakšni obrestni meri mora Sebastian naložiti svoje prihranke danes, leta t, da bo imel čez tri leta dovolj denarja za smučanje v ZDA?
