COVID

Subvencije

VSE O BONIH

KAKO SE USTVARI UPORABNIŠKI RAČUN

NOVO OBVESTILO

Pred sprejetjem (ZIUPGT) je bila kot pogoj za unovčevanje turističnih bonov predpisana registracija v letu 2020. Poslovni subjekti, ki so se registrirali v letu 2021, tega pogoja niso izpolnjevali. To pomeni, da sezonski sobodajalci, ki so se ponovno registrirali v letu 2021, do uveljavitve (ZIUPGT) niso bili upravičeni do unovčevanja turističnih bonov. Omenjeni zakon je pogoj registriranosti v letu 2020 odpravil. Po novem se upošteva registracija na dan unovčevanja bona.

Kaj upravičencem prinašajo novi boni, kako jih unovčiti in kakšne so razlike v primerjavi s turističnimi boni iz lanskega leta?

1. Skoraj vse je enako kot lani:

  • Upravičenci novega bona (BON 21), ki so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. 6. 2021, bodo tudi letos lahko bone unovčili pri ponudnikih povsem enostavno, z osebnim dokumentom.
  • Bon bo mogoče unovčevati po delih in ga prenašati na drugo osebo enako kot lani.
  • Za prenos bona in unovčevanje bonov mladoletnih oseb bo spet potrebno izpolniti obrazce.
  • Oba bona veljata do 31. 12. 2021.

Podrobnosti so objavljene na spletni strani Finančne uprave.

2. Ključni razliki med turističnim bonom in novim bonom (BON21):

  • Vrednost turističnega bona za odrasle je 200 eur, za mladoletne pa 50 eur. Vrednost BON21 za odrasle je 100 eur, za mladoletne pa 50 eur.
  • Turistični bon je mogoče porabiti za nočitev in za nočitev v zajtrkom. BON21 je mogoče porabiti za turistične, gostinske, športne in kulturne storitve. Podroben seznam dejavnosti je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Ponudniki BON21 lahko unovčevanje bona omejijo na določen minimalni znesek.

POMEMBEN NASVET:

Vsi upravičenci, ki želijo unovčiti BON21, naj se predhodno OBVEZNO dogovorijo s ponudnikom storitve, ali lahko pri njih unovčijo BON21 in v kakšni višini.

Vse informacije dobite na spletni strani Finančne uprave, na številki 08 200 1005 ali na elektronski naslov bon.info@gov.si

NOVO OBVESTILO z dne 16.07.2021

Od 16. 7. 2021, pa vse do 31. 12. 2021 bo mogoče koristiti nove bone, in sicer na področju gostinstva, turizma, športa in kulture.

Upravičenec do bona je oseba, ki je imela na dan 30. 6. 2021 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, in sicer vsaka polnoletna oseba in oseba, ki bo v letu 2021 izpolnila pogoj polnoletnosti, v višini 100 EUR, mladoletna oseba pa v višini 50 EUR.

Bon bo mogoče koristiti pri tistih ponudnikih, ki so oziroma bodo na dan unovčitve bona vpisani v Poslovni register Slovenije in ki imajo kot glavno dejavnost registrirano eno izmed zakonsko predpisanih SKD dejavnosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da se lahko bon unovči le za plačilo tiste opravljene storitve, ki sodi pod zakonsko predpisane SKD dejavnosti, ne pa tudi za morebitne ostale, ki jih ima ponudnik opredeljene v ustanovitvenem aktu.

Potrebno je poudariti tudi, da ponudniki storitev niso dolžni sprejemati bonov, zato je priporočljivo, da se upravičenec predhodno informira, ali določen ponudnik sprejema bone. Prav tako ima ponudnik pravico, da določi najnižji možni znesek, ki ga je mogoče plačati z bonom.

Tako kot to velja za turistične bone iz leta 2020, tudi za te bone velja, da so prenosljivi med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Niso pa prenosljivi med npr. brati in sestrami, bratranci in sestričnami, sodelavci, sosedi ipd.

Bon se unovči z izpolnitvijo ustrezne izjave, ki je, med drugim, dosegljiva tudi na spletni strani Finančne uprave RS, kjer je mogoče dobiti tudi druge podrobnejše informacije o novih bonih.

Umrli zaradi COVID

ODKUP TURISTIČNIH BONOV

V zadnjih dneh so se po različnih spletnih platformah začeli pojavljati oglasi fizičnih oseb, ki ponujajo odkup in prepis turističnih bonov v zameno za izplačilo določenega zneska. Potrošnike in ponudnike nastanitvenih obratov opozarjamo, da je takšen način delovanja neskladen z veljavno zakonodajo.

Turistične bone je namreč mogoče unovčiti le pri ponudnikih nastanitvenih obratov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in pod pogojem, da je bila storitev, ki je bila plačana s turističnim bonom, dejansko opravljena. V nasprotnem primeru so za kršitve predvidene tudi globe, in sicer v razponu od 1200 do 40.000 evrov.

Poleg tega opozarjamo tudi, da je turistični bon sicer prenosljiv, a le med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Upravičenec do bona, ki bon prenese v nasprotju z zgoraj navedenim, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 200 do 600 evrov.

Insolventnost, postopki insolventnosti

PODALJŠANJE UKREPOV NA PODROČJU POSTOPKOV ZARADI INSOLVENTNOSTI

Ukrepi se podaljšajo do 30.09.2021

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) so bili s tako imenovanim sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE.

Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je kot začasen ukrep podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil tako imenovanega stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom se je dolžnikom (za enako obdobje kot v prvem valu epidemije) dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo.

Oba navedena zakonska ukrepa sta le začasne narave. Opisani izredni pravni režim je veljal najpozneje do 31. marca 2021, Vlada pa je oba navedena ukrepa s sklepom podaljšala do 30. junija 2021, saj so glede na takratne razmere in dejansko stanje obstajali vsi razlogi, zaradi katerih so bili določeni ukrepi na področju tako imenovanih insolvenčnih zadev sprejeti.

V mesecu juniju 2021 je Ministrstvo za pravosodje ponovno izvedlo posvetovanje z zainteresirano strokovno javnostjo. Na podlagi izvedenega posvetovanja Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da glede na razmere in dejansko stanje še vedno obstojijo razlogi, zaradi katerih sta bila ukrepa uzakonjena in prvotno že podaljšana, zato ju s spremembo sklepa podaljšuje še do 30. septembra 2021.

PRED POTOVANJEM PREVERITE POGOJE PREHAJANJE MEJE

Situacija v Sloveniji se v zvezi z epidemijo se izboljšuje. Podatki za včerajšnji dan kažejo, da je bilo včeraj opravljenih 2.038 PCR testov in 17.715 hitrih antigenskih testov. Včeraj je bilo potrjenih 50 novih okužb, aktivnih okužb v državi pa je po oceni NIJZ še manj kot 1.200.

14-dnevna incidenca, to je število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh, še nekoliko znižala in sicer danes znaša 56 (včeraj 66). Tudi  povprečje potrjenih primerov v zadnjih 7 dneh se še naprej znižuje in danes znaša 59 (včeraj 69).

Cepljenje proti COVID-19 se nadaljuje, je v uvodu novinarske konference povedala Maja Bratuša. Doslej je bilo s prvim odmerkom cepljenih že 46 % oseb starejših od 18 let, z vsemi odmerki pa 35 odstotkov.  V celotni populaciji pa delež tistih, ki so bili cepljeni s prvim odmerkom znaša 38 odstotkov, z vsemi odmerki pa je bilo v celotni populaciji cepljenih 29 odstotkov oseb.

Da bi bilo cepljenje še lažje dostopno vsem bodo po vsej Sloveniji na voljo tudi mobilne enote, ki bodo izvajale cepljenje. Danes mobilne delujejo v Ljubljani in sicer na dveh lokacijah – v Tivoliju in Vilharjevem podhodu – ter v Mariboru in na Ptuju.

Evropsko digitalno potrdilo bo olajšalo poti po EU

Pred odhodom na potovanje se mora vsak prepričati, kakšne so trenutne razmere in kakšen je trend v posamezni državi, je poudaril vodja konzularne službe. Vedeti je treba, da dobro stanje ni doseženo enkrat za vselej, ampak ga je treba vzdrževati. Vsak bi moral prispevati k temu. Cepljenje je pri tem najučinkovitejši ukrep, je poudaril vodja konzularne službe pri ministrstvu za zdravje Andrej Šter.

Evropsko digitalno potrdilo bo prav tako zelo olajšal potovanja, saj so se države EU dogovorile za poenotene pogoje pri prehodu meja. V svetu ni veliko primerov, ko bi se države uspele tako dogovoriti, je poudaril Šter.

O trenutnih pogojih vstopa v Slovenijo je podrobno spregovoril namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak. Vlada Republike Slovenije je namreč 18. junija spremenila pogoje vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19. Odlok začne veljati velja do vključno 27. junija 2021, ključne novosti pa so:

  • uvedba oranžnega in zelenega seznama držav,
  • vse države, ki niso izrecno navedene na zelenem, rdečem in temno rdečem seznamu, spadajo med oranžne,
  • negativni test PCR se podaljšuje na 72 ur od odvzema brisa, pri negativnem hitrem antigenskem testu (test HAG) ostaja 48 ur,
  • za prihod iz rdečih in temno rdečih držav se ob vstopu v Slovenijo zahteva predložitev testa PCR, oseba pa se nato napoti v karanteno na domu. To ne velja za cepljene in prebolele osebe, ki lahko v Slovenijo vstopijo, če predložijo potrdilo o cepljenju, potrdilo o prebolelosti ali potrdilo o cepljenju za prebolevnike.

Pečjak je poudaril, da mora posameznik ob prihodu z zelenega območja dokazati bivanje na takšnem območju, sicer se šteje, da prihaja z oranžnega oz. rdečega območja. Poudaril je tudi, da bo uvedba evropskega digitalnega potrdila zelo poenostavila potovanja med državami EU, a vseeno je treba pričakovati podaljšan čas pri opravljanju mejne kontrole, še posebej glede na obdobje pred epidemijo. 

covid-19

SPROŠČANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU PONUJANJA IN PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV POTROŠNIKOM

V ponedeljek, 21. 6. 2021, je začel veljati Odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki pod določenimi pogoji omogoča izvajanje vseh dejavnosti ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom.

Z vidika nadzora Tržnega inšpektorata pri opravljanju trgovinske dejavnosti, tako v prodajalnah kot zunaj prodajaln, ni več potrebno testiranje zaposlenih. Še vedno pa velja omejitev števila oseb v javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, in sicer se omeji na 10 m2 na posamezno stranko ali na 1 stranko, če je poslovni prostor manjši od 10 m2.

Gostinska dejavnost se še vedno lahko opravlja le pod pogojem, da so zaposleni testirani oziroma razpolagajo z drugimi ustreznimi dokazili (PCT pogoj). Gostje, ki želijo gostinske storitve koristiti v notranjosti gostinskega obrata, morajo tudi izpolnjevati PCT pogoj, kar pa ne velja za osebe mlajše od 18 let, ki so skupaj z ožjimi družinskimi člani ali skrbniki. Odlok ne omejuje več obratovalnega časa gostinskih obratov, kar pomeni, da mora gostinec upoštevati obratovalni čas, ki ga ima prijavljenega pri pristojnem organu lokalne skupnosti. Prav tako ni več predpisana sedeča postrežba in tudi ni več omejitve glede števila oseb za mizo ( lahko jih je več kot 4). Ostaja pa pogoj 3 metre razdalje med robovi miz. Obratovanje nočnih klubov in diskotek je omejeno na čas od 5. do 24. ure.

Kljub sproščanju pa se morajo tako ponudniki blaga in storitev kot tudi potrošniki še naprej držati preventivnih ukrepov, ki zmanjšujejo možnost širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2: uporaba zaščitne maske v notranjih javnih prostorih, redno razkuževanje rok, higiena kašlja, varna medosebna razdalja.

Testiranja ne COVID

TESTIRANJE NA COVID IN PREPOVED PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV

Vlada je izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja od 6. februarja 2021 do vključno 12. februarja 2021.

Z namenom omejitve gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije Covid-19 je vlada izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije z nekaterimi izjemami, ki so dovoljene, saj so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Vse statistične regije v Republiki Sloveniji se obravnava kot rdeče statistične regije z bolj ugodno epidemiološko sliko.

Izjeme od prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki niso pogojene z izvedbo testa, veljajo za:

  • lekarne,
  • bencinske servise,
  • finančne storitve,
  • geodetske storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe,
  • dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  • trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  • storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
  • čistilne servise in čistilnice,
  • premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepoved, ki zahtevajo izvedbo testa, pa veljajo za:

  • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  • prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  • kmetijske prodajalne,
  • specializirane prodajalne z otroškim programom,
  • prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
  • tržnice,
  • druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
  • storitve nepremičninskega posredovanja,
  • storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
  • individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
  • storitve salonov za nego živali.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storite, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji. 

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi in da osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložijo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021, v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Umrli zaradi COVID

UMRLI V SLOVENIJI PO MESECIH V LETIH 2017 DO 2020

2017201820192020
JANUAR2425183621401971
FEBRUAR1989186519531889
MAREC1790204718871851
APRIL1583171016521750
MAJ1596157616411593
JUNIJ1464148014661613
JULIJ1526154215871583
AVGUST1556163916141622
SEPTEMBER1503158415311666
OKTOBER1657171216352073
NOVEMBER1657163216143059
DECEMBER1763186218683221
20509204852058823891
Vir : SURS

Iz tabele se jasno vidi, da je število umrlih v mesecih oktober, november in december 2020 poraslo glede na pretekla leta. Povprečno je v letih 2017 do 2019 umrlo v oktobru 1668 ljudi, v novembru 1634 in v decembru 1831 ljudi. V letu 2020 je tako glede na statistične podatke v oktobru umrlo 405 ljudi več kot jih v povprečju umre v oktobru. V novembru je umrlo 1425 ljudi več kot v triletnem povprečju in v decembru 2020 je umrlo 1390 ljudi več kot v povprečju.

COVIDu je tako statistično možno pripisat 3220 smrti.

covid-19

PROTIKORONA PAKET 8 (PKP 8)

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih.

Ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu

Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov.

Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020.

Država bo še naprej krila 80 odstotkov nadomestila plače, pri čemer je višina subvencije omejena z višino povprečne plače za oktober 2020. Delodajalci, ki ne dosegajo praga 1,2 milijona evrov državne pomoči po interventnih zakonih, bodo lahko prejeli povračilo v celoti. V obeh primerih subvencija vključuje nadomestilo plače in prispevke za socialna zavarovanja (bruto I).

Za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, pa je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Subvencioniranje dviga minimalne plače

Drugi ključni ukrep za gospodarstvo predstavlja subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Delodajalci bodo po PKP8 za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, v prvi polovici leta upravičeni do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov. Za zaposlene s krajšim delovnim časom bodo delodajalci upravičeni do
subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova se bo začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencije, ali odpustiti večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.

Krizni dodatek

PKP8 tudi odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila (na primer božičnica) in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja.

Solidarnostni dodatki

S PKP7 so bili zagotovljeni solidarnostni dodatki za različne skupine ljudi, od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki, za družine z otroki in starejši kmetje z nizkimi prejemki in druge. PKP8 širi krog upravičencev do solidarnostnih dodatkov.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov bo upravičen dijak s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražuje po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ2 in je dopolnil 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki morajo oddati zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka preko e-uprave do 28. februarja 2021. Zahtevek bo objavljen na e-upravi dne 11. 2. 2021 in ga bodo polnoletni dijaki lahko vložili z ali brez e-identitete. Izplačilo se predvideva do 31. marca 2021.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkim denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek do zneska 150 evrov bodo prejeli prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanjaki delajo krajši delovni čas (višina bo vezana na obseg delovne obveznosti in na znesek invalidskega nadomestila) ter vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in sicer v višini 150 evrov.

Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oz. začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost.

Ukrepi za starejše

Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme prenese na proračun in ne na oskrbovance. Iz naslova vseh protikorona interventnih ukrepov v letih 2020 in 2021 je bilo skupaj zagotovljenih prek 56 milijonov evrov, in sicer za: dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, stroške za zaposlene ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za 2 leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno oprema za zaposlene v sivi in rdeči coni (samo za osnovno in socialno oskrbo) ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.

Po 15 letih so bili v 10 mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Na podlagi interventnih zakonov je bilo dodatno zaposlenih 541 oseb (sklenjene pogodbe o zaposlitvi), 116 je trenutno zaposlenih prek javnih del, na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše opravljenih 3527 ur, opravljenih je bilo tudi 55.019 ur dijakov in študentov.

PKP8 uvaja pomembne nove ukrepe, to je ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost ter izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je tudi izvajanje podaljšanje obravnave, ki se nanaša na čas potreben za okrevanje.

Drugi ukrepi

  • Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega se omogoča tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.
  • Začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence.
  • Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti tudi za nazaj, od 1. oktobra 2020.
  • Do 30. junija 2021 se podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili.
  • Podaljšuje se ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24. 6. 2021.
Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI V DAVČNEM OBRAČUNU DDPO IN DohDej

Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.

I. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

II. Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

2. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[7] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

3. Povračilo nadomestila plače za delavce

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[8] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

4. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[9] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[10]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

III. Obravnava akontacij, ki so bile v aprilu in maju oproščene plačila

Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje  znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).

V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).

OMEJITVE PRODAJANJA BLAGA IN STORITEV V ČASU BOŽIČA

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati v četrtek 24. 12. 2020 uvaja strožje ukrepe in krajša seznam izjem, ki lahko ponujajo in prodajajo blago in storitve neposredno .

Poleg lekarn, bencinskih servisov, prodajaln z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijskih prodajaln in pošte, lahko prodajo blaga neposredno potrošnikom izvajajo le prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, vendar pa v teh prodajalnah ni dovoljeno prodajati oblačil in obutve.

Tržnice ne sodijo več med izjeme, kar pomeni, da v času od 24. 12. 2020  do predvidoma 4. 1. 2021, blaga na tržnicah ni dovoljeno prodajati. Prav tako  med izjeme  v tem času ne sodijo trafike in kioski za prodajo  časopisov in revij .

Dodatna pojasnila glede omejitev pri  prodaji blaga in storitev si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo.

Scroll to Top