COVID

Ukrep velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom za največ 6 mesecev. Zavezanec mora prek eDavkov predložiti vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. Rok za oddajo vloge je 15. januar 2022. Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki.

Kdo je upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Samozaposleni, družbeniki in kmetje.

V kakšnem primeru?

Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi:

• odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali
• obveznosti varstva otroka zaradi:
  • odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali
  • druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (na primer zaprtje šole ali vrtca).

Kakšni so kriteriji za delno povrnitev izgubljenega dohodka?

Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:

• odrejene karantene, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če mu je karantena odrejena z odločbo ali potrdilom zaradi naslednjih razlogov:
  • odpravi se v drugo državo in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo ali
  • zaradi stika z okuženo osebo.
•  obveznosti varstva otroka, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če:
  • je otroku odrejena karantena z odločbo o karanteni ali ali potrdilom o napotitvi v karanteno ali
  • če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (na primer potrdilo vrtca ali šole, da je oddelek, vrtec ali šola zaprta, razen v primeru splošno znanih dejstev – na primer. šolanje na daljavo). Kot zunanje objektivne okoliščine se upoštevajo okoliščine, povezane s COVID-19,  če povzročijo, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole. Torej gre običajno za primere, ko vrtec ali šola zapre oddelek ali celoten vrtec ali šolo zaradi okužbe enega ali več zaposlenih ali učencev ali otrok, ki obiskujejo vrtec s COVID-19. Ne pride torej v poštev v primeru drugih bolezni, ki niso povezane s COVID-19 (na primer gripa)

Pomembno: Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?

Višina povračila izgubljenega dohodka znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu.

S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.

Kaj moram narediti, da se mi nakaže delno povrnjen izgubljeni dohodek?

Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec preko informacijskega sistema Finančni upravi predloži vlogo najpozneje do 15. januarja 2022. Zavezanec mora prek eDavkov predloži vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 evrov.

Upravičencu nakaže Finančni upravi delno izgubljeni dohodek najkasneje do 15. februarja 2022.

Podrobnejše informacije so na voljo v dokumentu Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z delnim povračilom izgubljenega dohodka zaradi karantene in obveznosti varstva otrok.

V zadnjih dneh so se po različnih spletnih platformah začeli pojavljati oglasi fizičnih oseb, ki ponujajo odkup in prepis turističnih bonov v zameno za izplačilo določenega zneska. Potrošnike in ponudnike nastanitvenih obratov opozarjamo, da je takšen način delovanja neskladen z veljavno zakonodajo.

Turistične bone je namreč mogoče unovčiti le pri ponudnikih nastanitvenih obratov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in pod pogojem, da je bila storitev, ki je bila plačana s turističnim bonom, dejansko opravljena. V nasprotnem primeru so za kršitve predvidene tudi globe, in sicer v razponu od 1200 do 40.000 evrov.

Poleg tega opozarjamo tudi, da je turistični bon sicer prenosljiv, a le med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Upravičenec do bona, ki bon prenese v nasprotju z zgoraj navedenim, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 200 do 600 evrov.

Ukrepi se podaljšajo do 30.09.2021

Za ublažitev negativnih posledic epidemije so bili tako v obdobju prvega kot tudi v obdobju drugega vala epidemije sprejeti številni zakonski blažilni ukrepi. Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) so bili s tako imenovanim sedmim protikoronskim zakonom sprejeti tudi ukrepi na področju postopkov zaradi insolventnosti; urejata jih 56. in 57. člen ZIUPOPDVE.

Na podlagi prvega odstavka 56. člena ZIUPOPDVE je poslovodstvo družbe, ponovno kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Po prvem odstavku 57. člena ZIUPOPDVE pa je kot začasen ukrep podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil tako imenovanega stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom se je dolžnikom (za enako obdobje kot v prvem valu epidemije) dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo.

Oba navedena zakonska ukrepa sta le začasne narave. Opisani izredni pravni režim je veljal najpozneje do 31. marca 2021, Vlada pa je oba navedena ukrepa s sklepom podaljšala do 30. junija 2021, saj so glede na takratne razmere in dejansko stanje obstajali vsi razlogi, zaradi katerih so bili določeni ukrepi na področju tako imenovanih insolvenčnih zadev sprejeti.

V mesecu juniju 2021 je Ministrstvo za pravosodje ponovno izvedlo posvetovanje z zainteresirano strokovno javnostjo. Na podlagi izvedenega posvetovanja Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da glede na razmere in dejansko stanje še vedno obstojijo razlogi, zaradi katerih sta bila ukrepa uzakonjena in prvotno že podaljšana, zato ju s spremembo sklepa podaljšuje še do 30. septembra 2021.

Vlada je izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja od 6. februarja 2021 do vključno 12. februarja 2021.

Z namenom omejitve gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije Covid-19 je vlada izdala nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije z nekaterimi izjemami, ki so dovoljene, saj so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Vse statistične regije v Republiki Sloveniji se obravnava kot rdeče statistične regije z bolj ugodno epidemiološko sliko.

Izjeme od prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki niso pogojene z izvedbo testa, veljajo za:

• lekarne,
• bencinske servise,
• finančne storitve,
• geodetske storitve,
• pošto,
• dostavne službe,
• dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
• gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
• individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
• osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
• trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
• storitve frizerskih salonov ter medicinske pedikure in medicinske manikure,
• čistilne servise in čistilnice,
• premične stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev,
• servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
• druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Izjeme od prepoved, ki zahtevajo izvedbo testa, pa veljajo za:

• prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
• prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
• kmetijske prodajalne,
• specializirane prodajalne z otroškim programom,
• prodajalne s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga,
• tržnice,
• druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
• storitve nepremičninskega posredovanja,
• storitve higienske nege, ki niso storitve frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure (kot na primer kozmetične dejavnosti, pedikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
• individualne storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
• storitve salonov za nego živali.

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storite, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji. 

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev iz 8. do 11. točke izjem, ki zahtevajo izvedbo testiranja, pa je dovoljeno le pod pogojem, da potrošniki predhodno opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi in da osebi, ki izvaja tovrstno ponudbo ter prodajo blaga in storitev, predložijo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji, ki ni starejši od 24 ur.

Za izjeme, določene pod točkami 1, 2, 3, 4 in 6, ki zahtevajo izvedbo testa, začne pogoj tedenskega testiranja zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, veljati 12. februarja 2021.

Izjeme, določene v 5. in 7. do 11. točki, ki zahtevajo izvedbo testa, začnejo veljati od 9. februarja 2021 dalje, ob pogoju negativnega izvida testa zaposlenih na prisotnost na SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi, oziroma so dejavnosti lahko odprte že od 6. februarja 2021, v kolikor zaposleni že izpolnjujejo pogoj zagotovitve negativnega izvida testa.

Iz tabele se jasno vidi, da je število umrlih v mesecih oktober, november in december 2020 poraslo glede na pretekla leta. Povprečno je v letih 2017 do 2019 umrlo v oktobru 1668 ljudi, v novembru 1634 in v decembru 1831 ljudi. V letu 2020 je tako glede na statistične podatke v oktobru umrlo 405 ljudi več kot jih v povprečju umre v oktobru. V novembru je umrlo 1425 ljudi več kot v triletnem povprečju in v decembru 2020 je umrlo 1390 ljudi več kot v povprečju.

COVIDu je tako statistično možno pripisat 3220 smrti.

Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 (PKP8), ki ga je potrdil Državni zbor dne 3. 2. 2021, je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic širjenja koronavirusa na prebivalstvo, gospodarstvo in na drugih področjih. V ospredje so ponovno postavljeni ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu, prioritetno pa se naslavlja tudi celostno skrb za starejše. PKP8 širi solidarnostne dodatke na še nekatere skupine ranljivih.

Ukrepi za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu

Od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od 1. aprila 2020 do konca januarja 2021, je bilo za vse interventne ukrepe (začasno čakanje na delo, karantena, višja sila, skrajšani polni delovni čas in začasno denarno nadomestilo) skupaj izplačanih okoli 433 milijonov evrov. Samo ukrep čakanja na delo je koristilo ali koristi skoraj 32 000 poslovnih subjektov.

Eden ključnih interventnih ukrepov za ohranitev številnih delovnih mest je ukrep subvencioniranja čakanje na delo doma, ki se ga v PKP8 podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2021. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavili vsi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje 31. decembra 2020 in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020.

Država bo še naprej krila 80 odstotkov nadomestila plače, pri čemer je višina subvencije omejena z višino povprečne plače za oktober 2020. Delodajalci, ki ne dosegajo praga 1,2 milijona evrov državne pomoči po interventnih zakonih, bodo lahko prejeli povračilo v celoti. V obeh primerih subvencija vključuje nadomestilo plače in prispevke za socialna zavarovanja (bruto I).

Za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, pa je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije država, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Subvencioniranje dviga minimalne plače

Drugi ključni ukrep za gospodarstvo predstavlja subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju.

Delodajalci bodo po PKP8 za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, v prvi polovici leta upravičeni do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 evrov. Za zaposlene s krajšim delovnim časom bodo delodajalci upravičeni do
subvencije sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo.

Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali v obdobju od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Najnižja osnova se bo začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bodo v določenem obsegu razbremenili delodajalci, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivem položaju, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavcev, za katere je prejemal subvencije, ali odpustiti večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.

Krizni dodatek

PKP8 tudi odpravlja neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila (na primer božičnica) in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja.

Solidarnostni dodatki

S PKP7 so bili zagotovljeni solidarnostni dodatki za različne skupine ljudi, od upokojencev, zaposlenih z nizkimi dohodki, za družine z otroki in starejši kmetje z nizkimi prejemki in druge. PKP8 širi krog upravičencev do solidarnostnih dodatkov.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 evrov bo upravičen dijak s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v šolskem letu 2020/2021 redno izobražuje po javnoveljavnih izobraževalnih programih v Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ2 in je dopolnil 18 let pred 19. oktobrom 2020. Dijaki morajo oddati zahtevek za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka preko e-uprave do 28. februarja 2021. Zahtevek bo objavljen na e-upravi dne 11. 2. 2021 in ga bodo polnoletni dijaki lahko vložili z ali brez e-identitete. Izplačilo se predvideva do 31. marca 2021.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo prejeli študentje s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.

PKP8 predvideva razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na invalide z izredno nizkim denarnimi prejemki. Solidarnostni dodatek do zneska 150 evrov bodo prejeli prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas (višina bo vezana na obseg delovne obveznosti in na znesek invalidskega nadomestila) ter vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in sicer v višini 150 evrov.

Solidarnostni dodatek bodo dobile tudi brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile od 12. marca do uveljavitve tega zakona. Enkratni solidarnostni dodatek je združljiv z denarnim nadomestilom za brezposelnost oz. začasnim denarnim nadomestilom za brezposelnost.

Ukrepi za starejše

Vsi do sedaj sprejeti ukrepi na področju oskrbe starejših so bili sprejeti na način, da se finančno breme prenese na proračun in ne na oskrbovance. Iz naslova vseh protikorona interventnih ukrepov v letih 2020 in 2021 je bilo skupaj zagotovljenih prek 56 milijonov evrov, in sicer za: dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, pomoč izvajalcem pomoči na domu, povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, stroške za zaposlene ki so opravljali zdravstveno dejavnost pri izvajalcih institucionalnega varstva, dodatke zaposlenim, financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih institucionalnega varstva za 2 leti, dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, varovalno oprema za zaposlene v sivi in rdeči coni (samo za osnovno in socialno oskrbo) ter dezinfekcijo, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.

Po 15 letih so bili v 10 mesecih realizirani prvi pomembni koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Na podlagi interventnih zakonov je bilo dodatno zaposlenih 541 oseb (sklenjene pogodbe o zaposlitvi), 116 je trenutno zaposlenih prek javnih del, na podlagi začasnega in občasnega dela je bilo predvsem v domovih za starejše opravljenih 3527 ur, opravljenih je bilo tudi 55.019 ur dijakov in študentov.

PKP8 uvaja pomembne nove ukrepe, to je ureja povračilo stroškov, povezanih z zdravljenjem s kisikom pri osebah s koronavirusno boleznijo v socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost ter izvajalcih podaljšane nege. Eden izmed pomembnejših ukrepov v predlogu PKP8 na področju oskrbe starejših je tudi izvajanje podaljšanje obravnave, ki se nanaša na čas potreben za okrevanje.

Drugi ukrepi

• Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega se omogoča tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.
• Začasni ukrep polnega plačila prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence.
• Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za nosilce kmetijskih gospodarstev in nosilce dopolnilne dejavnosti tudi za nazaj, od 1. oktobra 2020.
• Do 30. junija 2021 se podaljšuje ukrep nadomestila izpada prihodkov izvajalca prevoza potnikov v železniškem prometu, za izvajalce prevozov potnikov z avtobusi in imetnikom licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo občasni prevoz s kombiniranimi vozili.
• Podaljšuje se ukrep nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov in sicer do 24. 6. 2021.