POSEST

POJEM POSESTI

Posest ni samostojna pravica, ampak upravičenje. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Že v antiki je uvedeno posestno varstvo, kot način uveljavljanja pravne države in sicer se posestnik predvideva kot lastnik stvari, vendar to dejstvo ne nadomesti lastninskega spora. Posest še ne priznava lastninske pravice. Poznamo več delitev vrsto posesti.

NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST

Neposredna posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Posredna posest pa je izvrševanje dejanske posesti preko nekoga drugega, ki ima neposredno posest, na podlagi določenega pravnega temelja. Pravne vez med posrednim in neposrednim posestnikom je posestno posredovalno razmerje.

LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST

Kdor ima stvar v posesti kot da je njegova je lastniški posestnik. Kdo pa ima stvar v posesti in priznava višjo pravno oblast, je nelastniški posestnik. Primer je lahko avto ki je v najemu. Najemnik je neposredni in nelastniški posestnik. Najemodajalec je lastniški in posredni posestnik.

DOBROVERNA IN NEDOBROVERNA POSEST

Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji dobrovernosti gre  za vprašanje stopnje zavedanja.

VARSTVO POSESTI

Posest je močno pravno varovana. V sporu med različnimi posestniki se šteje za motenje posesti vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Pomeni, da sodišče daje varstvo posesti oz. nastalo motenje glede na zadnje stanje posesti in se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tudi posestnik, ki je do posesti prišel s silo ali zvijačo ima pravico do varstva do posesti, razen če je lastnik izvrševal dovoljeno samopomoč.

SAMOPOMOČ

Posestnik ima pravico do samopomoči prosti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

SODNO VARSTVO

Sodno varstvo pred motenjem oz. odvzemom je možno zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca – subjektivni rok, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo – objektivni rok. Posestnik nima pravnega varstva če motenje temelji na zakonu.

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnega motenja oz. odredi vrnitev stvari in druge ukrepe potrebne pred nadaljnim motenjem posesti.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top