LIKVIDACIJSKI POSTOPEK

Razlikujemo redno in prisilno likvidacijo. Pri redni likvidaciji družba preneha, ko sklep o prenehanju sprejmejo družbeniki. Pri prisilni likvidaciji pa sklep o prenehanju sprejme sodišče, če so podani zakonski razlogi, in sicer, če poslovodstvo ne deluje eno leto, če osnovni kapital pade pod zakonsko določenega oz. če se ugotovi ničnosti kapitalske družbe. Prostovoljno likvidacijo ureja ZGD-1, prisilno pa ZPPSI. Redna in prisilna likvidacija pa ni enaka prenehanju družbe po skrajšanem postopku urejenem v ZGD-1, pri katerem se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali vse obveznosti družbe.

ZAČETEK POSTOPKA

Hkrati s sklepom o prenehanju družbe se sprejme tudi sklep o začetku postopka likvidacije. Za sprejem sklepa je pristijna skupščina delničarjev oz. družbenikov. Sklep se vpiše v sodni register in mora vsebovati podatke o likvidacijskem upravitelju ter rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika. Rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa. Od objave sklepa dalje mora družba v svojem imenu navajati “v likvidaciji”

LIKVIDACIJSKI UPRAVITELJ

Postopek likvidaciji vodi likvidacijski upravitelj. Praviloma je član dotedanjega poslovodstva, ni pa nujno.

Temeljne naloge likvidacijskega upravitelja so :

  • Zastopanje in predstavljanje družbe
  • Sestava začetne likvidacijske bilance
  • Dokončanje začetih pravnih poslov
  • Poplačilo terjatev upnikov
  • Poziv upnikom za prijavo terjatev
  • Izterjava terjatev družbe
  • Vnovčevanje likvidacijske masa
  • Sestava poročila o poteku likvidacijskega postopka in predlog razdelitve premoženje
  • Vložitev predloga za izbris iz sodnega registra

Likvidacijski upravitelja lahko sklepa nove posle le z dovoljenjem organa ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če se ugotovi da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti, se likvidacijski postopek ustavi in začne stečajni postopek.

Plačilo za delo likvidacijskega upravitelja se določi s sklepom skupščine. Izplača se iz premoženja družbe po poplačilu vseh dolgov in pred razdelitvijo premoženja med družbenike.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Za škodo povzročeno upnikom je likvidacijski upravitelj do višine petkratne nagarade za svoje delo. Če ta znesek ne zadošča, so upnikom odgovorni solidarno vsi družbeniki do višine izplačanih deležev. Pogoj za priznanje škode je pravočasno prijavljena terjatev.

Za škodo povzročeno družbenikom, pa je likvidacijski upravitelj odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.

Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja zastara v enem letu od izbrisa družbe iz registra.

RAZDELITEV PREMOŽENJA

Premoženje mora biti razdeljeno v 30-ih dneh od sklepa o razdelitvi. Premoženje se razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži in ob izpolnjenih pogojih :

  • Poplačane so vse obveznosti družbe
  • Sprejet je sklep o razdelitvi premoženja zoper katerega ni vložena izpodbojna tožba
  • Delničarji so v likvidacijsko maso vplačali še ne vplačane deleže
  • Je minilo najmanj 6 mesecev od javne objave sklepa o likvidaciji

Po končani razdelitvi likvidacijski upravitelj izroči registrskemu organu na skupščini sprejeto poročilo o poteku likvidacijskega postopka, sklep skupščine o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno v skladu s sklepom o razdelitvi in predlaga izbris iz registra.

HRAMBA POSLOVNIH KNJIG

Poslovna dokumetacija mora bi shranjena pri enem od družbenikov, ki ga določi likvidacijski upravitelj ali pri organizacijio določeni z zakonom. Upniki in delničarji imajo pravico do vpogleda še tri leta po končanem postopku likvidacije. Kje se hrani dokumentacija mora biti navedeno v registru.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top