PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

NAČINI PRENEHANJA

Pogodba o zaposlitvi preneha

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

VRNITEV DOKUMENTOV IN IZDAJA POTRDILA

Ob prenehanju je delavcu treba vrniti vsa potrdila in dokumentacijo in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Preneha z potekom časa, po opravljenem delu ali po prenehanju razloga zaradi katerega je bila sklenjena. Preneha tudi na podlagi sporazuma.

Delavec ima pravico do opravnine po 79.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE

Pogodbe preneha s smrtjo delavca. Preneha tudi s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z dejavnostjo ne nadaljuje naslednik.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI S SPORAZUMOM

Sporazum mora bit v pisni obliki. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavaroanja za primer brezposelnosti. Če tega obvestila ni, to nima vpliva na veljavnosti sporazuma.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

SPLOŠNO O ODPOVEDI

Odpoved pogodbe je lahko redna ali izredna. Redna odpoved ima odpovedni rok, izredna nima odpovednega roka. Če gre za diskriminacijo ali povračilne ukrepe iz 6. člena ZDR-1, je odpoved neveljavna. Prav tako če je podana zaradi grožnje ali prevare.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, nesposobnost ali izredno odpoved mora delodajalec pisno obvestiti delavca o očitanih dejanjih in mu omogočiti zagovor v roku ne manj kot tri delovne dni. Seznanitev je lahko poslana preko emaila. Pri zagovoru lahko sodelujejo predstavniki sindikata oz. drug pooblaščenec. Če delavec tako zahteva mora delodajalec o odpovedi obvestiti sindikat oz. svet delavcev. Le ta da mnenje v skladu s 86. členom.

Odpoved mora biti v pisni obliki. Obrazložena morajo biti razlogi za odpoved. Delavec mora biti obveščen o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ter o obveznosti prijave v evidenco brezposelnih.

Odpoved mora biti vročena

  • V prostorih delodajalca : Vročitev je opravljena tudi če stranka ne želi prevzeti odpovedi. Dokazno breme je na strano tistega ki vroča
  • Priporočeno pošiljko s povratnico : Vročitev je opravljena oz. če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve.
  • Objava na oglasni deski delodajalca : Če delavec nima stalnega oz. začasnega prebivališča v RS, se odpoved objavi na oglasni deski v skladu z 88.členom.

SPLOŠNO O REDNI ODPOVEDI

Delavec lahko redno odpove brez razlogov. Delodajalec lahko redno odpove, če ima utemeljen razlog. Dokazno breme je na njegovi strani.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca v skladu z 85. členom. Opozorilo lahko pošlje tudi po emailu.

SPLOŠNO O IZREDNI ODPOVEDI

Izredna odpoved je možna iz razlogov navedenih v zakonu. Delodajalec mora navesti odpovedne razloge. Dokazno breme je na strani stranke, ki odpove.

REDNA ODPOVED

ODPOVEDNI RAZLOGI

Razlogi za redno odpoved iz 89. člena so :

  • Prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela
  • Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov – razlog nesposobnosti. Odpoved najkasneje v 6 mesecih
  • Kršenje pogodbene ali druge obveznosti – krivdni razlogi. Najkasneje 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Delodajalec lahko poda kazensko ovadbo in se mu prepove opravljati delo. Pripada pa mu nadomestilo v višini 1/2 njegove plače v zadnjih 3 mesecih.
  • Nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti.
  • Neuspešno opravljeno poskusno delo

Neutemeljeni odpovedni razlogi so navedeni v 90 členu. Delavcu ni možno odpovedati delovnega razmerja zaradi bolezni, dela v sindikatu, rasne oz. verske pripadnosti in podobno.

Delavcu je možno pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi pri istem oz. drugem delodajalcu. Vprašanje je urejeno v 91. in 92. členu ZDR-1

ODPOVEDNI ROKI

Pogodba je lahko odpovedana dogovorno oz. tako kot je navedeno v pogodbi, vendar rok ne more bit krajši kot zakonski odpovedni rok.

Odpovedni roki

  • Neuspešno poskusno delo : 7 dni
  • Redna opoved s trani delavca :
    • do enega leta 15dni
    • od enega leta zaposlitve 30dni
  • Redna odpoved delodajalca
    • do enega leta 15dni
    • od enega do dve leti zaposlitev 30 dni
    • nad dve leti zaposlitve : narašča za vsako leto za dva dni
    • nad 25 let : 80dni
  • Krivdni razlogi : 15 dni

Odpovedni rok začen teči naslednih dan po vročitvi. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za denarnem povračilu in sicer v pisni obliki.

Če odpove delodajalec ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve in sicer najmanj dve uri na teden. Pripada mu denarno nadomestilo in sicer 70% nadomestilo nadomestila iz 137. člena ZDR-1

ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

Vprašanje je urejeno od 98. člena do 103. člena ZDR-1

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI, POSTOPKIH PRISILNEGA PRENEHANJA IN V DRUGIH PRIMERIH PRENEHANJA DELODAJALCA

Vprašanje je urejeno od 104. člena do 107. člena ZDR-1

ODPRAVNINA

Če delodajalec odpove pogodbno iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, mora delavcu izplačati odpravnino. Osnova je povprečna mesečna plača, ki je pripadala delavcu v zadnjih treh mesecih. Višina odpravnine je naslednja :

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let

Odpravnina ne sme presegati 10 kratnika osnove. Če je podjetje v prisilni poravnavi, se lahko delodajalec in delavec pisno dogovorita o zmanjšanju odpravnine. Izplačilo mora biti o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

IZREDNA ODPOVED

Možna je če obstajajo razlogi določeni v ZDR-1 in če ni mogoče nadaljevati delovnega razmarja do izteka pogodbenega razmerja oz. izteka odpovednega roka.

Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasnejej v 6 mesecih od nastanka razloga. Če gre za kaznivo dejanje je možna odpoved ves čas ko je možen kazenski pregon in najkasneje v 30 dneh od ugotovitve.

IZREDNA ODPOVED DELODAJALCA

Razlogi za izredno odpoved so navedeni v 110. členu ZDR-1 :

  • Delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti in ima dejanje znake kaznivega dejanja. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Namenoma ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Kot kandidat v izbirnem postopku predloži lažne listine in dokazila
  • Najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogi odsotnosti ne obvesti delodajalca. čeprav bi to lahko storil : Pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se ne vrne na delo ob vročitvi izredne odpovedi.
  • Če mu je po pravnomočnosti odločbe prepovedano opravljati delo, je v zaporu in podobno. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Če odklopi prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku
  • Če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil zdravnika
IZREDNA ODPOVED DELAVCA

Delavec lahko izredno odpove iz naslednjih razlogov :

  • Več kot dva meseca ni dela in mu delodajalec ni izplačal nadomestil.
  • Mu ni omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpekcije
  • Delodajalec mu vsaj dva meseca izplačal plače oz. bistveno manjšo plačo
  • Dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni zplačal plačo v zakonskem ali pogodbenem roku
  • Tri mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev no v celoti plačal prispevkov
  • Delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu
  • Delodajalec ni zagotovil enake obravnave v smislu 6. člena ZDR-1
  • Delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanja

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec pisno obvestiti delodajalca in inšpektorat za delo. Če v 30 dneh delodajalec ne izpolni svojh obveznosti, lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dnevnem roku. Delavec je upravičen do odpravnine in do odškodnine.

POSEBNO PRAVNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku in sindikalnemu zaupniku brez soglasja sveta delavcev oz. sindikata. Pogodbo se mu odpove le, če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno zaposlitev pri delodajalcu, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo take osebe traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po prenehanju.

Odpoved je možno zadržati v skladu 113. členim ZDR-1.

Delavcu ki je dopolnil 58 let in mu do starostne pokojnine manjka do 5 let delovne dobe, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja, razen v primerih iz 2. odst. 114. člena ZDR-1

Pogodbe se ne more odpovedati noseči delavki, ter delavki ki doma doji otroka in pa staršem, ki izrabljajo starševski dopust oz. pogodbe se ne da odpovedati še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Če delodajalec ne ve za nosečnost, mora delavka še pred iztekom odpovednega roka predloži zdravniško potrdilo. Pogodbo o zaposlitvi pa je vseeno možno odpovedati v soglasju inšpekcije za delo, če gre izredno odpoved ali so uvedeni postopki za prenehanje delodajalca.

Odpoved invalidu je urejena v 116. členu.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA

Urejeno je v 118.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI PO SAMEM ZAKONU

Urejeno v 119.členu ZDR-1

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top