STEČAJ

UVOD

Kadar je premoženje družbe manjše od obveznosti družbe in ne zadošča niti za poplačilo upnikov, se uvede stečajni postopek. V tem primeru imetniki deležev nimajo pravice družbo likvidirati, zato da bi si razdelili deleže. Uvede stečajni postopek po določbah Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi. Tako stečajni postopek, kot postopek prisilne poravnave sta postopka zaradi insolventnosti. Stečajni postopek se lahko vodi zoper pravno osebo, možen pa je tudi osebni stečaj in stečaj zapuščine.

STEČAJNI RAZLOG

Stečaj se opravi nad insolventnim dolžnikov. O insolventnosti govorimo, ko dolžnik :

  • V daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnavati svoji zapadlih obveznosti – trajnejša nelikvidnost.
    • Izpodbojna domneva : Pravna oseba, podjetnik ali zasebnik je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20% vseh njegovih obveznosti iz zadnjega letnega poročila pred zapadlostjo teh obveznosti.
    • Neizpodbojna domneva za pravne osebe : Če za več kot tri mesece zamuja :
      • Z izplačilo plač do višine minimalne plače
      • Z plačilo davkov in prispevkov od plač, razen če je bilo plačilo odloženo v skladu z zakonom o davčnem postopku.
  • Postane dolgoročno nelikviden
    • Izpodbojna domneva : Dolžnik je dolgoročno nelikviden če :
      • Je vrednost njegove premoženja manjša od obveznosti
      • Pri kapitalski družbi : Če je izguba tekočega leta, skupaj s prenešenimi izgubami dosegla polovico kapitala in izgube ni možno pokriti v breme prenesenega dobička oz. rezerv.

NAČELA POSTOPKA

Nekatera najpomembnejša načela stečajnega postopka :

  • Načelo subsidiarnosti : Če obstaja verjetnost da bo stečajni dolžnik sam odpravil nelikvidnost se predlog za stečaj začasno odloži.
  • Načelo univerzalnosti : Oblikuje se stečajna masa v katero spada celotno dolžnikovo premoženje, ne glede na lokacijo ali vrsto stvari.
  • Načelo sorazmernosti : Upniki se poplačajo sorazmerno glede na višino terjatev. Izjema so ločitveni in izločitveni upniki.
  • Načelo kritja stroškov : Stečajni postopek se izvede samo če višini premoženja zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
  • Načelo vnovčenja : Premoženje dolžnika se proda tako da se proda in iztirjajo terjatve.
  • Načelo koncentracije : Upnik lahko svoj zahtevek do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku
  • Načelo omejevanja tveganj : V stečajnem postopku je dovoljeno prevzemati samo tista tveganja, ki so nujna za uresničitev interesov upnikov. Poslovnih tveganj, ki so značilne za delujoče podjetje, ni dovoljeno prevzemati.
  • Načelo omejevanje dolžnikovih pravic : Dolžniku se odvzame pravica upravljati in prosto razpolagati s premoženjem. Ta pravica preide na upravitelja.

PRISOJNOST SODIŠČA, UPRAVITELJ, UPNIŠKI ODBOR

Za odločanje o postopkih zaradi insolventnosti (stečajni postopek in postopek prisilne poravnave)  je pristojno okrožno sodišče na območju katerega ima dolžnik sedež. V postopku sodi sodnik posameznik, ki daje navodila upravitelju.

Največji sklop nalog v insolvenem postopku opravi upravitelj. Ta vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka. Funkcijo upravitelja lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in ima dovoljenje ministra za pravosodje. Imeti mora izobrazbo VII. stopnje pravne ali ekonomske smeri in dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja. Opravljen mora imeti izpit za opravljanje funkcije upravitelja ter imeti tri leta delovnih izkušenj.

Upravitelj odgovarja stečajnim upnikom v za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti. Odškodninska odgovornost je omejena do višine petkratnega zneska nagrade, do katerega je upravičen v posameznem postopku, vendar ne manj kot 5 000€. Če pa je ravnal namenoma ali malomarno, ni omejitve višine odškodninske odgovornoti. Upravitelj ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoje delo, o kateri odloča sodišče.

Na zahtevo upnikov se lahko oblikuje upniški odbor z namenom da se zavarujejo koristi upnikov v stečajnem postopku. Upniški odbor odloča o mnenjih in soglasjih, obravnava poročila, ki ji predloži upravitelj.

STEČAJNI POSTOPEK

ZAČETEK POSTOPKA STEČAJA

Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolnik ali osebno odgovorni družbenik.

Upnik mora izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilno terjatve za več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko predlaga tudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatev delavcev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja z njihovim plačilom več kot dva meseca.

Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za stečaj položiti predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Predujem je enak :

  • Znesku objav sporočil v stečajnem postopku
  • Znesku najnižjega nadomestila upravitelja
  • Pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

O predlogu odloča sodišče, ki mora sklep o začetku stečajnega postopka izdati v treh dneh.

Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki mora med drugim pozvati upnike, da v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku. Rok je prekluziven, kar pomeni, da če terjatev ni pravočasno prijavljena, terjatev preneha.

PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV

Prijavljene terjatve do stečajnega dolžnika so lahko sporne iz različnih razlogov ali pa sploh več ne obstajajo. Če bi se takšne terjatve poplačale, bi bili ostali upniki oškodovani, zato je predviden postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku.

Terjatve je treba prijaviti v treh mesecih od oklica. Če je rok zamujen, terjatev preneha. Prijavljena terjatev mora vsebovati : določen znesek za priznanje terjatve, opis dejstev iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter dokaze. Prijavi se glavnica, kapitalizirani znesek morebitnih obresti obračunanih od dospelosti do začetka postopka stečaja in stroške, ki so nastali v povezavi s terjatvijo.

V treh mesecih od oklica je potrebno prijaviti tudi ločitvene in izločitvene pravice. Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice, ločitvena pravica preneha. Če pa upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, pravica ne preneha. Će upravitlej proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ima upnik pravico do denarnega nadomestila. Nima pa pravice zahtevati povračilo škode.

Stečajni upravitelj se mora v roku enega meseca po preteku roka za prijavo terjatev o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi izreči, ali jo priznava, ali jo prereka. To stori tako, da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. V seznamu mora biti za vsako terjatev dana izjava upravitelja ali jo priznava ali prereka.

Tudi vsak upnik v stečajnem postopku lahko prereka terjatev drugih upnikov. Ugovor mora vložiti v enem mesecu po objavi seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi ugovorov upravitelj dopolni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi. Ugovor je možen tudi proti dopolnjenem seznamu in sicer če upravitelj ugovora proti prvemu seznamu ni upošteval, če seznam ne vsebuje upnikovega ugovora, če so podatki v ugovoru napačni.

O preizkusu terjatev odloči sodišče. Upnik katerega terjatev je bila preklicana, mora v enem mesecu vložiti tožbo za ugotovitev obstoja terjatve.

PRAVNE POSLEDICE

Z dnem ko je oklic o začetku stečajnega postopka objavljen nastopijo naslednje pravne posledice :

  • Z dnem uvedbe stečaja se oblikuje stečajna masa. To je premoženje dolžnika, ki se unovči za poplačilo dolgov in kritje stroškov postopka. V stečajno maso spada vse premoženje, razen tistega ki je predmet ločitvene pravice.
  • Prenehanje pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje in vodenje poslov. Ta pooblastila preidejo na stečajnige upravitelja.
  • Prenehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postoka.
  • Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti izplačan, lahko zahteva da se mu vrne blago, ki je bilo na poti do dolžika in ga dolžnik še ni prevzel
  • Prenehajo veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkov stečajnega postopka
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka in sicere z enomesečnim odpovednim rokom
  • Zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
  • Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se pretvori v denarno terjatev.
  • Terjatev upnikov, katerih predmet so občasne dajatve, se pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
  • Terjatve upnikov, ki so izražene v tuji valuti, se pretvorijo v evre.
  • Obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti se spremeni tako, da od začetka postopka tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
  • Zastaranje terjatev se pretrga s prijavo terjatev v stečajni postopek.
  • Medsebojen terjatev in obveznosti stečajnega upnika in dolžnika se pobotajo.
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
  • Nastane pravica do izpodbijanja pravnih poslov in dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do uvedbe stečajnega postopka.
  • Preneha ločitvena pravica , ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku v obdobju od zadnjih dveh msecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
  • Razveljavijo se serijski vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih je izdal dolžnik
  • Stečajni upravitelj lahko odpove delovna razmerja zaposlenim s 15-dnevnim odpovednim rokom. Delavci imajo pravico do odpravnine. Če je stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba, imajo delavci prednostno pravico do zaposlitve.
  • Stečajni postopek učinkuje na druge sodne postopke, ki so v teku in sicer na pravdni, zemljiško-knjižni in izvršilni postopek. Tako po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Postopki izvršbe in zavarovanja začeti pred začetkom stečaja pa so prekinjeni. Nadaljujejo se lahko na podlagi sklepa stečajnega sodišča.

DOKONČANJE NUJNIH POSLOV IN NADALJEVANJE POSLOVANJA

Po začetku stečajnega postopka se lahko sklepajo le tisti pravni posli in dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčevanje stečajne mase. Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja in sicer na predlog upravitelja in soglasjem upniškega odbora. Nadaljne poslovanje se dovoli predvsem zato:

  • Ker je tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
  • Končanje je nujno, da se prepreči zmanjševanje stečajne mase
  • Če se zaradi končanja ne zavleče unovčevanje stečajne mase in ne krši načelo omejevanja tveganj.

UPRAVLJANJE TER UNOVČEVANJE DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA IN POPLAČILO UPNIKOV

Upravljanje stečajne mase pomeni oddajenje premožanja stečajnega dolžnika v najem in nalaganje njegovega dobroimetja. Upravitelj mora imeti soglasje sodišča. Premoženje se lahko da v najem le če se s tem na zavleče stečajni postopek. Pogodba je lahko sklenjena le za določen čas in ne več kot za eno leto. Dobroimetje dolžnika je možna naložiti samo v dolžniške vrednostne papirje katerih izdajatelj je RS ali ECB, BS ali centralna banka članice EU ali bančne denarne depozite banka v RS oz. EU

Unovčevanje stečajne mase pa je prodaja premoženja stečajnega dolžnika in izterjava njegovih terjatev. Unovčevanje se začne po pripravi otvoritvenega pročila in poteka v rokih določenih v načrtu poteka stečajnega postopka. Načrt določi na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora.

Pogodba o prodaji premoženja se lahko sklene le na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Če pa je bil tak način prodaje neuspešen, se lahko pogodba sklene tudi na podlagi pogajanja s kupcem, ki je dal nezavezujočo ponudbo.

Pred prodaji mora upravitelj pridobiti oceno vrednosti za vsak del premoženja stečajnega dolžnika. Oceno mora dati pooblaščen ocenjevalec vrednosti, izdelaba pa mora biti na podlagi tržne vredsnosti in likvidacijske vrednosti.

Če je predmet ocene poslovna enota, mora pooblaščeni ocenjevalec vredsnoti izdelati oceno vrednosti za vsako stvar ki je vključeno v premoženje in oceno vrednosti celotne poslovne enote ob predpostavki delujočega podjetja.

Izklicno ali izhodiščno vrednosti določi sodišče na podlagi ocenjene vrednosti premoženja. Pri prvem sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti nižja od polovice ocenjene vrednosti. Če je bila prva prodaja neuspešna, lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji določi nižjo izklicno ceno, vendar ob soglasju upniškega odbora.

Premoženje se ne sme prodati :

  • Osebi ki je zadnji dve leti pred uvedbo stečaja opravljala funkcijo člana poslovodstva, organa nadzora ali prokurista pri dolžniku
  • Upraviteljem ali sodnikov v stečajnem postopku
  • Družbeniku katerega delež v kapitalu je višji od 10%
  • Osebi, ki ima z osebami iz prejšnjih točk položaj ožje povezane osebe.
  • Pravni osebi, v kateri imajo osebe iz prejšnjih točk, več kot 50% delež

Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvni pogodbe. Upravitelj ne odgovarja za stvarne napake premoženje ki se prodaja. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče dalo soglasje in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče soglasja ne da.

Preden se začnejo poplačevati upniki se iz stečajne mase izloči znesek potreben za poplačilo stroškov stečajneg postopka. Prestala stečjana mase se imeju razdelitvena masa. Deli se na splošno in posebno. Terjatve se poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno njihovi višini. Sredstva ki morebiti ostanejo po poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oz. družbenikom v sorazmerju z deleži, če ni v družbeni pogodbi ali statutu določeno drugače.

Iz splošne razdelitvene mase se najprej poplačajo prednostne terjatve, nato navadne in na koncu še podrejene.

Prednostne terjatve so nezavarovane terjatve

  • Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece
  • Odškodnine za poškodbe povezane z delom in poklicne bolezni
  • Naizplačane odpravnine
  • Plače in nadomestila plač delavcem
  • Odpravnine delavcem ki jih je upravitelj odpovela pogodbno o delu
  • Davki in prispevki od plač in sicer v zadnjem letu pred začetkomv uvedbe stečajnega postopka

Iz posebne razdelitvene mase se poplačajo terjatve zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, če sta bila terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni.

Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča za stroške stečajnega postopka, lahko sodišče odloči, da se stečajni postopek konča brez razdelitve.

Če se po koncu stečajnega postopka najde še kak del dolžnikovega premoženja se lahko na predlog upnika ali družbenika nad njim opravi stečajni postopek.

IZLOČITVENE, LOČITVENE IN IZPODBOJNE PRAVICE UPNIKOV

Vsa sredstva stečajnega dolžnika tvorijo stečajno maso. S tem pa so lahko prizadete pravice posameznega stečajnega upnika, ki je ime pri dolžniku sredstva, ki so njegova last oz ima na sredstvu zastavno pravico.  V takih primerih se upniku prizna izločitvena oz. ločitvena pravica. Določeni postopki stečajnega dolžnika pred začetkom stečaja, pa se lahko izpodbijejo.

IZLOČITVENE PRAVICE

Izločitveno pravico ima upnik, ki ima lastninsko pravico na stvari v stečajni masi. Nastane lahko tudi na podlagi pridržka lastninske pravice, če je pridržek dogovorjen v pogodbi ali na podlagi drugih pravnih poslov, kot je npr. najemna pogodba, leasing.

Izločitveni upnik ne sodeluje v stečajnem postopku ampak zahteva da se njegova stvar iz stečajne mase izloči.

LOČITVENE PRAVICE

Ločitvena pravica nastane na podlagi pogodbe ali zastavne pogodbe. Ločitvena pravica se lahko pridobi tudi na podlagi drugih pravnih poslov, npr. pridržne pravice. Zastavni upnik se lahko poplača mimo ostalih upnikov iz predmeta zastave. Ločitvene pravice prenehajo veljati, če so bile pridobljene z izvršbo ali zavarovanjem v zadnjih dveh mesecih pred začetkom stečaja. Premoženje na katerem obstajajo ločitvene pravice tvori posebno razdelitveno maso. Če se stečajni upniki ne morejo poplačati iz te posebne stečajne mase imajo ločitveni upniki pravico uveljavljati neplačani del kot navadni stečajni upniki. Če pa je nastal presežek pri prodaji posebne stečajne mase, gre ta v splošno razdelitveno maso.

IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ

Pravna dejanja stečajnega dolžnika opravljena v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, se lahko izpodbijajo s tožbo. če je posledica teh dejanj neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov ali s temu dejanji posamezni upnik pridobiva ugodnosti.

Pravno dejanje stečajnega upnika je izpodbojno če :

  • Gre za zmanjševanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da drugi upniki prejmejo manjše poplačilo terjatev
  • Je oseba, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve. Ta pogoj pa je izpolnjen, če
    • Je bilo dejanja opravljeno zaradi izpolnitve stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika
    • Če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika
    • Če je bilo dejanje opravljeno pred pričetkov prisilne poravnave v nasprotju z 151. členom.

Dodatni pogoj za izpodbijanje je tudi, da je stranka v korist katere je dejanje opravljeno vedela ali pa bi morala vedeti v kakšnem finančnem stanju je dolžnik.

Izpodbojni zahtevek zahteva razveljavitev učinkov pravnega dejanja stečajnega dolžnika in osebe, ki ima od tega korist. Uveljavlja ga lahko upravitelj ali pa tudi vsak upnik, ki je svojo terjatev pravočasno prijavil. Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečaja.

ZAKLJUČEK STEČAJA

Upravitelj mora po končani razdelitvi pripraviti končno poročilo. Na podlagi poročila in mnenja upniškega odbora sodišče izda sklep o zaključku končanju postopka in sicer sodišče sklene da se stečajni postopek ustavi in razreši upravitelja. Stečajni dolžnik se izbriše iz sodnega registra in preneha kot pravna oseba.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top