OSNOVE STVARNEGA PRAVA

KAJ JE STVARNO PRAVO

Stvarno pravo je del civilnega prava. Ureja razmerja med pravnimi subjekti glede stvari. Temeljni pravni vir je stvarnopravni zakonik. Poznamo pa še Zakon o zemljiški knjigi, Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, Zakon o kmetijskih zemljišč itd.

VRSTE STVARI

Stvari so samostojni deli narave, ki so ljudem dosegljivi in jim služijo za zadovoljevanje potreb. Poznamo :

  • Premičnine – nepremičnine
  • Potrošne – nepotrošne stvari
  • Nadomestne – nenadomestne stvari
  • Deljive – nedeljive stvari
  • Individulano določene – po vrsti določene stvari
  • Stvari ki so predmet pravnega prometa – Izven pravnega prometa

STVARNE PRAVICE

Stvarne pravice so :

  • Lastninska pravica
  • Zastavna pravica
  • Stvarno breme
  • Stavbna pravica
  • Služnosti

NAČELA STVARNEGA PRAVA

  • Omejeno število stvarnih pravic
  • Absolutni učinek
  • Prednostno načelo
  • Načelo specialnosti
  • Povezanost zemljišča in objekta
  • Domneva dobre vere
  • Zaupanje v zemljiško knjigo
  • Domneva lastninske pravice
  • Prepoved zlorabe pravic

POSEST

Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Poznamo :

  • Neposredna in posredna posest
  • Lastninska in nelastninska posest
  • Dobroverna in nedobroverna posest

VARSTVO POSESTI

  • SAMOPOMOČ
    • Takojšna in nujna
    • Neposredna nevarnost
    • Način mora ustrezati okoliščinam
  • SODNO VARSTVO
    • Subjektivni rok 30 dni, objektivni rok 1 leto
    • Ne upošteva se pravica do posesti in dobrovernost
    • Vrnitev odvzete posesti, prepoved motenja

LASTNINSKA PRAVICA

Lastninska pravice je absolutna pravica in učinkuje proti vsem. Zakon določa način pridobitve in uživanja tako, da je zagotovljena njena gospodarna, ekološka in socialna funkcija.

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi zakon. Lastninska pravica ne more biti vezana na rok in pogoj, razen če zakon določa drugače.

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

Lastninsko pravico se pridobi na :

  • Izvirni – originarni način
    • Na podlagi zakona
      • Nepremičnine in premičnine na podlagi priposestvovanja
      • Premičnine :
        • Okupacija
        • Najdba
        • Prirast
        • Spojitev, pomešanje
        • Izdelava nove stvari
        • Ločitev plodov
        • Pridobitev od nelastnika
    • Odločba državnega organa
  • Izvedeni – derivativni način
    • Pravni posel
      • Zavezovalni pravni posel
      • Razpolagalni pravni posel. Za nepremičnine je to zemljiškoknjižno dovolilo, za premičnine pa izročitev v posest
        • Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.
      • Načelo kavzalnosti
    • Dedovanje

VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

VRNITVENI ZAHTEVEK : Lastninska tožba s katero se zahteva vrnitev stvari

PREPOVEDNI ZAHTEVEK : Prepovedna tožba s katero se zahteva prenehanje posegov v lastninsko pravico, ki ne pomenijo njenega odvzema, npr. prenehanje vznemirjanja.

LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB

SOLASTNINA

V primeru solastnine na nerazdeljeni stvari so določeni deleži vsakega solastnika v sorazmerju s celoto – idealni deleži. Za redno upravljanje s solastnino je dovolj večina glasov, za posle ki presegajo redno upravljanje pa je potrebno soglasje. Če gre za nepremičnino imajo v primeru prodaje solastniki predkupno pravico.

SKUPNA LASTNINA

Za skupno lastnino pa gre v primeru ko stvar ni razdeljena in deleži niso določeni, npr. skupno premoženje zakoncev, dedišlinska skupnost. V tem primeru se stvar uporablja skupno in lastniki so solidarno odgovorni za obveznosti.

ETAŽNA LASTNINA

Je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delo. Solastniški delež na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.

Etažna lastnina nastane :

  • S pravnim poslom – vpisom v zemljiško knjigo
    • Na podlagi sporazuma o delitvi solastnine v etažno lastnino
    • Na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika
  • Z sodno odločbo v nepravdnem postopku

Razmerja med etažnimi lastniki in omejitve

  • Med etažnimi lastniki je lahko sklenjena pogodba o urejanju medsebojnih razmerij
  • Če sta več kot 2 lastnika in je več kot 8 posameznih delov stavbe se imejuje upravnik, obvezen je rezrvni sklad, zakonito stvarno breme
  • Če sta 2 ali več etažnih lastnikov in ni več kot 5 posameznih delov potem imajo pri prodaji etažni lastniki predkupno pravico.
  • Solastnina na skupnih delih stavbe
  • Možnost izključitvene tožbe

Odločanje o upravljanju skupnih delov stavbe v etažni lastnini

Stvarnopravni zakonik : Za redno upravljanje je za odločanje potrebna več kot polovica glasov. Če ni soglasja za nujen posel rednega upravljanja lahko o tem odloča sodišče. Za posle, ki presegajo redno upravljanje pa  je potrebno soglasje.

Stanovanjski zakon : Za odločanje o rednem upravljanju je potrebna polovica glasov. Če ni soglasja za nujen posel rednega upravljanja, lahko odloči o tem sodišče. Za odločanje o poslih ki presegajo redno upravljanje je potrebno 3/4 glasov ali soglasje. V nekaterih primerih pa lahko odloča tudi sodišče na predlog vsaj polovice glasov.

ZASTAVNA PRAVICA

Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Je akcesorna pravica, torej praviloma preneha s prenehanjem zavarovane terjatve.

Predmet zastavn pravice :

  • Premičnine
  • Nepremičnine – hipoteka
  • Terjatve
  • Vrednosti papirji
  • Premoženjske pravice

Nastanek zastavne pravice :

  • Pravni posel
  • Sodna odločba – prislilna zastavna pravica
  • Na podlagi zakona

Hipoteka na podlagi pravnega posla:

  • Navadna hipoteka : Pravni posel in vpis v zemljiško knjigo. Za poplačilo je potrebna je hipotekarna tožba
  • Na podlagi izvršljivega notarskega zapisa : Postopek prodaje brez hipotekarne tožbe.

Zastavna pravica na premičninah :

Ročna zastava : Zastavna pogodba in prenos posesti. Upnik stvari, če ni drugačnega dogovora, nima pravice uporabljati.
Neposestna zastavna pravica na premičninah : Podpiše se sporazum v obliki neposrednega izvršljivega notarskega zapisa. Zastavno pravio se vpiše v register neposestnih zastavnih pravic, če se za te predmete vodi.

Poplačilo iz zastavne pravice na premičninah :

Ročna zastava : Upnik od sodišla zahteva odločbo o prodaji. Pri gospodarskih pogodba se domneva da je dogovorjena izvesodna prodaja, drugače pa odvisno od dogovora.
Neposestna zastava : Zahteva se izročitev v neposredno posest. Domneva se obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

Zastavna pravica na pravicah

  • Zastavna pravica na terjatvah
    • Le na terjatvi katere predmet je dajatev
    • Nastanek : Obvestilo dolžniku
    • Dolžnosti upnika : izterjava
  • Zastavka pravica na vrednostnem papirju
    • Vrednostni papir na prinosnika :  izročitev
    • Vrednostni papir po odredbi : indosament in izročitev
    • Vrednostni papir na ime : obvestilo dolžniku
    • Nematerializirani vrednostni paprir : Vpis v centralni register nematerializiranih vrednostnmih papirjev
    • Poplačilo upnika : izterjava terjatve iz vrednostnega papirja oz. po predhodnem opozorilu prodaja nematerializiranega vrednostnega papirja na organiziranem trgu.

SLUŽNOST

Je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati do lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

Vrste služnosti :

  • Stvarne služnosti : V korist nepremičnin
    • Pozitivna stvarna služnost
    • Negativna stvarna služnost
    • Neprava stvarna služnost
  • Osebne služnosti (PO:30let)
    • Užitek
    • Raba
    • Služnost stanovanja

Nastane služnosti :

  • Pravni posel
  • Odločba državnega organa
  • Zakon

STVARNO BREME

Je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam. Nastane s pravnim poslom ali zakonom. Stvarno breme je v korist določene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.

STAVBNA PRAVICA

Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Pravica trajaj največ 99 let.Nastane na podlagi pravnega posla in vpisa v zemljiško knjigo. S prenehanjem postane zgradba sestavina nepremičnine. Lastnik nepremičnine plača imetniku nadomestilo, ki znaša vsaj polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top