UTRDITEV OBVEZNOSTI

SPLOŠNO O UTRDITVI OBVEZNOSTI

Cilj vsakega pogodbenega razmerja je izpolnitev obveznosti. Da bi se obveznosti pravilno izpolnile, obstajajo posebni pravni instrumenti, s katerimi se obveznost utrdi. Nekatere vrste utrditve obveznosti se uporabljajo le na podlagi sporazuma, nekatere so določene že v pravnih predpisih.

Sredstva za utrditev obveznosti se delijo :

  • OSEBNA ZAVAROVANJA : poroštvo, bančna garancija
  • STVARNA ZAVAROVANJA : zastavna pravica, pridržna pravica, stvarno breme, zemljiški dolg, pridržek lastninske pravice
  • PLAČILNI MEHANIZMI : menica, ček, dokumentarni akreditiv
  • DOLOČENE POGODBENE OBLIKE : ara, penali, zamudne obresti, pogodbena kazen
  • FIDUCIARNI PRAVNI POSLI : prenos lastninske pravice, odstop terjatve v zavarovanje, podaljšan pridržek lastninke pravice

ZASTAVNA PRAVICA

Zastavna pravice je stvarna pravica na tuji stvari. Hipoteka je zelo priljubljen instrument za utrditev obveznosti, ki pa je relativno drag. Zato se čezdalje bolj uveljavljal zastavna pravica na premičnih stvareh, t.i, neposestna zastavna pravica.

HIPOTEKA

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki.

ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. 

ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH

Zastavna pravica na vrednostnih papirjih je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.

PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE

Uporablja se pri prodaji premičnih stvari. Prodajalec ostane lastnik stvari do plačila. Overitev podpisa kupca na pogodbi je pogoj za učinkovitost v stečaju ali izvršbi.Posebne oblike so podaljšan pridržek, pridržek s klavzulo o predelavi. Pozor : premičnina postane z vgradnjo v nepremičnino sestavina nepremičnine.

RETENZIJSKA (PRIDRŽNA) PRAVICA

Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati do plačila terjatve. V stečaju je lahko terjatev tudi nezapadla.

Pridržna pravica je do neke mere podobna zastavni pravici. Pridržna pravica obstaja na podlagi predpisa, zastavna pravica pa na podlagi pogodbe. Če pridržni upravičenec izgubi stvar iz posesti, nima več prdržne pravice, medtem ko zastavni upnik lahko zahteva vrnitev stvari v njegovo posest.

Pridržati je mogoče samo stvar in vrednostne papirje, ne pa terjatve in druge pravice.

Pridržna pravice ni, če stvar ni v več v dolžnikovi posesti proti njegovi volji, ali če so bile izročene upniku v hrambo oz. na posodo. Pridržne pravica tudi ni mogoče na osebnih dokumentih ali drugih listinah.

Do poplačila upnik pride na enak način kot zastavni upnik. Predhodno je potrebno obvestiti dolžnika o nameravani prodaji.

STVARNO BREME

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

ZEMLJIŠKI DOLG

Zemljiški dolg je pravica stvarnega prava, katere vsebina je zahtevati poplačilo denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. 

POROŠTVO

Porok se zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če je ta ne bo izpolnil. Taka oblika poroštva se imenuje navadno ali subsidiarno poroštvo. Upnik sme zahtevati izpolnitev šele takrat, če jo glavni dolžnik ne izpolni v roku.

Če pa se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnika. Upnik lahko zahteva izpolnitev od glavnega dolžnika ali pa od poroka. V tem primeru gre za solidarno poroštvo. Poroštvo iz gospodarske pogodbe je solidarno, če ni drugače dogovorjeno.

Poroštvena pogodba mora biti v pisni obliki, sicer poroka ne zavezuje.

Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost. V kolikor je obveznost ugasnila, zastarana ali neveljavna, ugasne, preneha oz. je zastarano tudi poroštvo.

Porokova obveznost ne more biti večja kot je obveznost glavnega dolžnika, lahko pa porok prevzame le del obveznosti.

Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi (subrogacija). Porok lahko od glavnega dolžnika zahteva, da mu povrne vse kar je zanj plačal vključno z obrestmi od dneva plačila.

BANČNA GARANCIJA

Banka prevzame obveznost nasproti prejemniku garancije. Mora biti v pisni obliki. Tudi za nedenarne obveznosti, obveznost banke je vedno v denarju. Klavzula brez ugovora, na prvi poziv. Ugovori naročnika v razmerju banke do upravičenca neupoštevani.

MENICA

Menica je vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in drugih zavezancev, da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek. Ta znesek bo plačal izdajatelj sam, ali pa bo po njegovem nalogu plačala tretja oseba.

ČEK

Ček je plačilno sredstvo, s katerim izdajatelj pooblasti banko, da prejemniku čeka izplača določeno vsoto z bančnega računa osebe, ki je izdani ček podpisala.

DOKUMENTARNI AKREDITIV

Je instrument, pri katerem namesto vašega kupca v nepreklicno plačilno obvezo stopi kupčeva banka. Pogoj za plačilo je predložitev dokumentov, skladnih z akreditivnimi pogoji. Tako plačilna sposobnost kupca za vas ni več pomembna, poleg tega pa laže načrtujete svoj denarni tok.

PREDUJEM

Predujem je denarni znesek, ki ga ena pogodbena stranka da drugi ob sklenitvni pogodbe, ali med njenim izvrševanjem. Predujem pomeni že delno izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da z njim utrdimo ali olajšamo njeno izvrševanje.

ARA

Are je denarni znesek ali nadomestna stvar, ki jo ob sklenitvi pogodbe da ena pogodbena stranka drugi v znak, da je pogodba sklenjena. Ara ima utrjevalno naravo, saj gre v korist stranke ki je pogodbi zvesta. Istočano pa je dokaz, da je pogodba sklenjena.

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka ki je aro dala : Druga stranka sme zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode. Aro lahko všteje v odškodnino, jo vrne, ali pa zadrži.

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela : Druga stranka sme zahtevati ali izpolnitev pogodbe, ali povrnitev škode in vrnitev are, lahko pa zahteva vrnitev dvojne are.

ZAMUDNE OBRESTI

Zamudne obresti so denarni znesek, ki ga mora dolžnik plačati poleg glavnice upniku, če zamudi z izpolnitvijo obveznosti.

Določene so posebnimi predpisom in sicer Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Predpisana je letna obrestna mera od dneva nastale obveznosti, do dneva plačila. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti se ne uporablja, če se tako dogovorita upnik in dolžnik. Lahko se tudi dogovorita, da je obrestna mera višja ali nižja od predpisane z zakonom.

Dolžnik ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to ali je zaradi dolžnikove zamude utrpel škodo ali ne. Če pa je utrpel škodo ki je večja od zamudnih pbresti ima pravico tudi do razlike do popolne odškodnine.

POGODBENA KAZEN

Pogodbena kazen je s pogodbo določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo je dolžnik dolžan plačati upniku, če ne izpolni, ali če zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Šteje se, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude, če v pogodbi ni dogovorjeno drugače.

Pogodbena kazen mora biti dogorjena v pisni obliki, ki je predpisana za pogodbo. Pogodbena kazen je akcesorni pravni posel, saj ima sporazum o pogodbeni kazni usodo obveznosti za katero je sklenjen.

Pogodbena kazen je lahko določena poljubno. Lahko je v znesku, odstotku ali kako drugače.

Klavzula se lahko glasi npr:

  • Če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti po pogodbi, mora upniku plačati pogodbeno kazen v višini _____€.
  • Za vsak dan zamude bo dolžnik plačal upniku pogodbeno kazen v višini 0,5% pogodbene vrednosti, vendar skupno največ 5% pogodbene vrednosti, ki znaša __________€.

Na zahtevo upnika lahko sodišče zniža nesorazmerno določeno pogodbeno kazen. Če je pogodbena kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, ima upnik pravico zahtevati ali odškodnino, ali izpolnitev obveznosti. Če je zahteval plačilo pogodben kazni, ne more zahtevati še izpolnitve pogodbe. Dolžnik pa v tem primeru nima pravice izbire, saj ne more izbirati da bo plačal pogodbeno kazen, obveznosti iz pogodbe pa ne bo izpolnil.

Upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če ta presega povzročeno škodo in tudi če mu ni bila povzročena nobena škoda. Če pa je nastala škoda večja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati pogodbeno kazen in še razliko do višine škode. Pogodbene kazni pa upnik ne more zahtevati, če je prišlo do zamude oz. neizpolnitve, za katero dolžnik ni odgovoren.

ODSTOPNINA

Je denarni znesek ali določena količina nadomestnih stvari, ki je dogovorjen da lahko ena ali obe stranki odstopita  od pogodbe.

Plačilo odstopnine v bistvu omogoča razdrtje pogodbe, pogodbo tudi utrjuje, saj pogodbena stranka raje pogodbo izpolni, kot pa plača odstopnino.

Stanka ki ponudi odstopnino lahko izbira : Lahko pogodbo izpolni ali plača odstopnino. Odstopnina mora biti plačana hkrati z izjavo o odstopu.

Če rok do kdaj lahko pride do odstopa ni določen, se šteje da je ta rok takrat, ko mora biti pogodba izpolnjena. Ko ena pogodbena stranka začne izpolnjevati pogodbo, preneha pravica do odstopa druge pogodbene stranke.

PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE – FIDUCIARNI PRENOS

Prenos lastninske pravice se ne prenese. Pridobitelj (fiduciar) pridobi lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila terjatve. Neposredno izvršljiv notarski zapis. Terjatev ni plačana: izročitev premičnine fiduciarju, ta pa lahko obdrži ali proda. V stečaju : izločitvena pravica prenosnika, ločitvena pravica fiduciarja.

ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE

Prevzemnik (cesionar) pridobi terjatev pod razveznim pogojem plačila terjatve. V stečaju : izločitvena pravica prenosnika (cedenta), ločitvena pravica cesionarja le, če je sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top