NOVOLETNA OBDARITEV OTROK
4.odst. 39.člena Zakon o dohodnini
Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.
PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST
Je drugi izraz za božičnico oz. trinajsto plačo. Izražano mora biti v denarju in ne v delnicah, ugodnosti, naravi in podobno. Izplačilo do višine 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji se ne všteva v osnovo za dohodnino, kar pomeni, da dohodnine ni. Plačati je treba vse prispevke za socialno varnost.
POZOR : COVID-19 V primeru prejema pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je potrebno pomoč vračati
V Zakonu o dohodnini ZDoh-2 (12.točka 44.člena) so navedeni pogoji in sicer :
Izplačilo poslovne uspešnosti je del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
- imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
- je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,
in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;
POGOJI ZA IZPLAČILO
Za izplačilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- Pravica do izplačila določena v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi
- Izplačilo v neposredni povezavi z poslovno uspešnostjo delodajalca
- Izplača se enkrat letno in vsem zaposlenim hkrati
Merila na podlagi splošnega akta
Merila morajo biti za vse delavce enaka in morajo vsi delavci imeti možnost, da merila izpolnijo. Merila ne morejo biti določena po posameznih delovnih mestih, poslovnih enotah, vezana na individualno delovno uspešnost. To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti enak znesek nagrade. Tudi ni nujno, da pogoje vsi dejansko izpolnijo
Seznanitev
ZDoh-2 ne določa koliko prej morajo biti delavci seznanjeni z merili. ZDR-1 v 10.členu določa, da morajo biti obveščeni sindikati pred sprejetjem akta.
POGOJ ENKRATNEGA IZPLAČILA VSEM UPRAVIČENIM ZAPOSLENIM
Če je delodajalec izplačal več izplačil, se kot davčno bolj ugodno obravnava le eno izplačilo. Če ima delavec več delodajalcev, se pogoj enkratnega izplačila ugotavlja za vsakega delodajalca posebej in ne na ravni delavca.
Če delodajalec ne izplača poslovne uspešnosti hkrati, se to izplačilo v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Če pri prekinitvi delovnega razmerja podjetje izplača poslovno uspešnost zaposlenemu, ki ne dela več v podjetju ob odhodu, preostalim zaposlenim pa na drug dan, se tako izplačilo obdavči. Takšnemu delavcu se mora poslovna uspešnost izplačati skupaj z vsemi delavci.
OSNOVA pri izplačilu poslovne uspešnosti, ki se všteva v davčno osnovo
Za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.
V primeru izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se uporabi določba 5.odst. 127. člena ZDoh-2. Pri izračunu povprečne stopnje akontacije dohodnine plačnik davka prejeti dohodek razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se dohodek nanaša, oziroma največ na 12 mesecev.
Zaposlenemu je omogočeno, da se lahko ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost odloči za neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave (navedeno ne vpliva na davčno obravnavo pri letni odmeri). Zaposleni lahko namreč v posameznem letu tovrstni dohodek prejme pri več kot enem izplačevalcu, zaradi česar bi skupni znesek tega dohodka na letni ravni lahko presegel povprečno letno plačo, izračunano na mesec, kar bi pomenilo doplačilo dohodnine na letni ravni. O takšni odločitvi mora zavezanec obvestiti delodajalca, kar določa štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2.
OSNOVA ZA PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST
Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca
CORONA
V skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZZUOOP mora subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
