FINANČNO NAČRTOVANJE – PRIMER

PRIMER 1

Janez Mesarec namerava odpreti svojo mesarijo in ga zanima, koliko mesa in mesnih izdelkov bi moral prodati na leto, da bi mu ostalo € 17.000 čistega dobička. Izračunal je že, da bodo stalni stroški poslovanja znašali € 33.000, delež spremenljivih stroškov v prodaji pa je v takšni dejavnosti 70 % prihodkov.

a. Pri kolikšnem obsegu prodaje doseže mesarija prelomno točko?
b. Kolikšen bo čisti dobiček, če obseg prodaje preseže prelomno točko za 10%?

Najprej izračunamo pri kakšnem prihodku bo imel 17.000€ dobička in sicer iz enačbe TP=TR-VC-FC sledi, da je TP = TR-0,7xTR -FC Iz tega izračunamo da bo imel pri prihodkih TR = 166.666,67€, dobiček TP=33.000€

a) Prelomno točko izračunamo po enačbi 

b) Če se obseg prodaje poveča za 10% bo znašal 110.000€x1,1=121.000€. S pomočjo enačbe

izračunamo, da bo

PRIMER 2

Izračunajte stopnjo poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda podjetja PAV, d.o.o., za katerega veljajo naslednji podatki:

– obseg prodaje: € 30 mio
– stalni stroški poslovanja: € 6 mio
– delež spremenljivih stroškov v prodaji: 60 %
– stroški obresti: € 1 mio

a. Izračunajte stopnjo poslovnega vzvoda!
b. Izračunajte stopnjo finančnega vzvoda1
c. Izračunajte stopnjo celotnega vzvoda

Najprej izračunamo dobiček po enačbi 

in sicer na naslednji način

Poslovni vzvod izračunamo po enačbi 

Torej

Finančni vzvod izračunamo po enačbi

Torej

In celotni vzvod izračunamo po enačbi 

 Rezultat je 2×1,2=2,4

Iz izračunov sledi, da če se prodaja poveča za 1%, se poveča dobiček za 2%. Če se spremeni dobiček iz poslovanja za 1%, se spremeni čisti dobiček za 1,2%.

PRIMER 3

Za podjetje VIHAR, d.d. sestavite projekcije finančnih izkazov za leto t+1 ob naslednjih predpostavkah :

  • Čisti prihodek iz prodaje: 20 %-na stopnja rasti
  • Drugi prihodki: 0 %-na stopnja rast
  • Amortizacija: 0 %-na stopnja rasti
  • Drugi odhodki: po metodi odstotka prodaje blaga
  • Obrestna mera na dolgoročni kredit: 8 %
  • Izplačilo dividend: 50 % čistega dobička
  • Dnevi vezave gibljivih sredstev in kratkoročnih obveznosti: za 5 dni krajši kot v letu t, razen obveznosti do države in delavcev, ki ostanejo nespremenjene (dneve vezave zaokrožimo na cela števila)
  • Investicije: € 40.000
  • Dolgoročni kredit: € -20.000

BILANCA STANJA

Bilančne postavkeleto t-1leto tleto t+1
Dolgoročna sredstva350430
Osnovna sredstva350430
Zemljišče6070
Zgradbe150140
Oprema140220
Kratkoročna sredstva650790773
Zaloge blaga380400
Kratkoročne terjatve do kupcev240320
Denarna sredstva307070 – 9,6 – 60
Sredstva skupaj1.0001.220
Kapital600720
Osnovni kapital100100
Preneseni dobički prejšnih let500500500 – 60
Nerazdeljeni dobiček tekočega leta120
Dolgoročni kredit100120
Kratkoročne obveznosti300380
Kratkoročen obveznosti do dobaviteljev250295
Obveznosti do države407070
Obveznosti do delavcev101515
Obveznosti do virov skupaj1.0001.220

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Bilančne postavkeleto tleto t+1
Čisti prihodki od prodaje1.0001,000×1,2=1.200
Drugi prihodki3030
Prihodki skupaj1.0301.230
Stroški blaga, materiala in storitev625750
nabavna vrednost blaga620620×1,2=744
material22×1,2=2,4
storitve33,6
Amortizacija4040
Stroški dela135135×1,2=162
Dobiček iz poslovanja230278
Odhodki financiranja109,6
Celotni dobiček220268
Davek iz dobička10053,6
Čisti dobiček120214,4

PRIMER 4

Podjetje SALAMANDER, d.d. je imelo v letu t pri banki odobreno kreditno linijo v višini € 12 mio, pri čemer je banka postavila pogoj, da ima podjetje na svojem računu pri banki v vsakem trenutku najmanj 10 % izposojenega zneska. Letna obrestna mera za kredit je znašala 10,5 %, provizija za neizkoriščeni del pa 0,7 %. V marcu je podjetje najelo kredit v višini € 9 mio za dobo šestih mesecev. Izračunajte dejansko letno obrestno mero, če vam je znano, da ima podjetje običajno na TR 7 70.000

Ker je koristilo kredit za dobo šest mesecev mora zanj plačati obresti v višini

Vendar podjetje drugih šest mesecev ni koristilo kredita, zato mora teh šest mesecev plačati premijo v višini 0,7%.

V času ko pa je koristilo kredit, pa ga ni koristilo v celoti, zato mora tudi za ta del plačati premijo

Premiji p1 in p2 predstavljata dodaten strošek kredita, tako da vsoto premij 52.500 lahko kar prištejemo k obrestim. Najetega kredita tudi ni moglo uporabljati v celoti, saj je moralo biti 10% najetega zneska vedno na TRR, kar pomeni da 830.000€ sposojenih € sploh ni moglo uporabljati. To pa pomeni, da je bila glavnica manjša za 830.000€, torej samo 8.170.000€. Izpeljemo

Kredit smo dejansko najeli po 12,85% letni obrestni meri in ne po 10,5%.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Scroll to Top