PRIMER 1
Študentje so na izpitu dosegli naslednje ocene : 5, 6, 7, 6, 5, 10, 8, 6, 7, 5. Kolikšna je povprečna ocena?
M = (5 + 6 + 7 + 6 + 5 + 10 + 8 + 6 + 7 + 5) / 10 = 65/10 = 6,5
Povprečna ocena je 6,5
PRIMER 2
Izračunaj aritmetično sredino za starost udeležencev turnirja v šahu za mlade do 30 let, ki se ga je v Ljubljani 15.06.2002 udeležilo 200 šahistov. Podatki so razvrščeni v frekvenčno porazdelitev :
| starost šahistov v letih | število šahistov – frekvenca (f) | sredina razreda (y) | yf |
| 11-14 | 12 | 12,5 | 150 |
| 15-18 | 34 | 16,5 | 561 |
| 19-22 | 48 | 20,5 | 984 |
| 23-26 | 65 | 24,5 | 1592,5 |
| 27-30 | 41 | 28,5 | 1168,5 |
| Skupaj | 200 | 4456 |
Izračunamo sredino razreda : ( 11+14 ) / 2 = 12,5 in tako naprej za vsako starostno skupino.
Nato pa zračunamo sredino za vsak razred : 12 x 12,5 = 150 in še vsako starostno skupino.
Seštejemo vse vrednosti sredin razreda in delimo s številom šahistov : 4456/200 = 22,3 let
Povprečna starost udeležencev v šahu je 22,3 leta
PRIMER 3
Število opazovanih enot je liho
V zadnjih 7 mesecih so bile na 15.dan v mesecu cene izdelka x naslednje : 28, 48, 31, 35, 50, 50, 45
Najprej razvrstimo vrednosti po velikosti
28, 31, 35, 45, 48, 50, 50
Enot je 7.
PRIMER 4
Število opazovanih enot je sodo
V zadnjih štirih dneh so v trgovini prodali naslednje količine jajc : 350, 270, 450, 310
Razvrstimo po velikosti
270, 310, 350, 450
Rang je
Ker rang ni celo število je mediana izračunana kot povprečje R=2 in R=3
PRIMER 5
Izračunajmo mediano za starost udeležencev šahovskega turnirja v Ljubljani 15.06.2002, če so podatki razvrščeni v frekvenčni porazdelitvi
| starost šahistov v letih | število šahistov – frekvenca (f) | Kumulativa frekvenc |
| 11-14 | 12 | 12 |
| 15-18 | 34 | 46 |
| 19-22 | 48 | 94 |
| 23-26 | 65 | 159 |
| 27-30 | 41 | 200 |
| Skupaj | 200 |
Izračunamo rang
Vrednost 100,5 je v 4.razredu. Mediano izračunamo po enačbi :
PRIMER 6
Turnirja v šahu do 30 let se je v Ljubljani 15.06.2002 udeležilo 200 šahistov. Frekvence števila šahostov po starosti so podane v tabeli
| starost šahistov v letih | število šahistov – frekvenca (f) | Kumulativa frekvenc |
| 11-14 | 12 | 12 |
| 15-18 | 34 | 46 |
| 19-22 | 48 | 94 |
| 23-26 | 65 | 159 |
| 27-30 | 41 | 200 |
| Skupaj | 200 |
Največja frekvenca je v četrtem razredu, zato je to modalni razred.
Iz enačbe
izračunamo
PRIMER 7
Predpostavimo, da imamo 3 navadne delnice SOVA, DETELJ in KOS, ki so v časovnem obdobju 10 let imele naslednji hipotetični donos oz. odstopanja od zahtevanega (pričakovanega) donosa v %:
| Čas | Sova | Detelj | Kos |
| 1 | 10 | 11 | -6 |
| 2 | 8 | 4 | 18 |
| 3 | -4 | -3 | 4 |
| 4 | 22 | -2 | -5 |
| 5 | 8 | 14 | 32 |
| 6 | -11 | -9 | -7 |
| 7 | 14 | 15 | 24 |
| 8 | 12 | 13 | -17 |
| 9 | -9 | -3 | 2 |
| 10 | 12 | 4 | 27 |
a) Izračunajte povprečni donos PD za vsako izmed delnic!
b) Za vsako izmed delnic izračunajte varianco (V) in standardni odklon (SO)!
c) Vpišite v spodnjo preglednico manjkajoče vrednosti in analizirajte vrednosti posameznih kazalnikov!
| Sova | Detelj | Kos | |
| PD | 6,20 | 4,4 | 7,2 |
| V | 114,40 | 72,49 | 283,73 |
| SO | 10,70 | 8,51 | 16,84 |
Povprečni donos delnice Kos je višji kot pri ostalih, vendar je tudi standarni odklon višji, kar pomeni, da je delnica bolj tvegana. Najmanjši donos ima delnica Detelje in tudi tveganje je najmanjše