RAČUNOVODSKE ZASNOVE
Temeljni cilj računovodskega procesa je izdelava številnih računovodskih podatkov o preteklih poslovnih dogodkih. Finančniki in investitorji te podatke potrebujejo pri napovedovanju prihodnosti. Zato pa morajo vedeti kako nastanejo.
Slovenski računovodski standardi pravijo, da so temeljne računovodske predpostavke : časovno neomejeno delovanje (podjetje bo vedno poslovalo) , dosledna stanovitnost ( iz obdobja v obdobje veljajo iste računovodske usmeritve) in strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka (stroški in prohodki nastanejo pri nastanku, ne pa pri plačilu – odhodki so prodani stroški ).
Zgodovinsko načelo računovodstva : postavke so ovrednotene po ceni ki je veljala na dan transakcije. Tako je npr. osnovno sredstvo vrednoteno po ceni, ki je veljala ob nakupu, pa čeprav je potem ta cena bistveno zrasla.
Ocenjevanje stroškov : Računovodje pogosto ocenjujejo stroške. Tak primer je ocenjevanje neplačanih računov.
ODNOS MED RAČUNOVODSTVOM IN FINANCAMI
Na podatkih, ki jih pripravi računovodstvo, temeljijo finančne odločitve. Obstaja pa veliko uporabnikov računovodskih informacij. Delimo jih na notranje in zunanje uporabnik.
Notranji uporabniki : direktorji v podjetju (imajo veliko več informacij kot ostali) , lahko tudi sindikati. Računovodski sistem prilagojen vodstvu imenujemo upravljalno računovodstvo.
Zunanji uporabniki : investitorji, lastniki, država. Računovodski izkazi so prilagojeni posamezni skupini, npr. država predpisuje določene izkaze. Takšen izkaze izdeluje finančno računovodstvo.
Prilagajanje računovodskih izkazov : Različni uporabniki računovodskih izkazov imajo različne potrebe, zato jim je potrebno prilagoditi računovodske izkaze. Za doseganje tekoče plačilne sposobnosti je bolj priročen izkaz denarnih tokov, kot pa izkaz poslovnega izida. Za prodajo osnovnih sredstev pa moramo poleg knjigovodske vrednosti spremljati tudi tržno vrednost.
Poznavanje računovodskih podatkov nam omogoča bistevo bolje napovedati prihodnost.
VRSTE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POSLOVANJA
BILANCA STANJA
Pove nam, kolikšna sredstva so bila vložena, kako je podjetje prišlo do teh sredstev in kako jih je naložilo, na točno določen dan.
Bilanca stanja ima dve strani, aktiva (sredstva oz. v financah naložbe ) in pasivo (obveznosti do virov sredstev oz. v financah sredstva), ki morata biti izenačeni.
Bilanca stanja :
| Aktiva | Pasiva |
| A. Dolgoročna sredstva | A. Kapital |
| I.Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitveII.Opredmetena osnovna sredstvaIII.Naložbene nepremičnineIV.Dolgoročne finančne naložbeV.Dolgoročne poslovne terjatveVI.Odložene terjatve za davek | I.Vpoklicani kapitalII.Kapitalske rezerveIII.Rezerve iz dobičkaIV.Presežek iz prevrednotenjaV.Preneseni čisti dobičekVI.Prenesena čista izgubaVII.Čisti dobiček poslovnega letaVIII.Čista izguba poslovnega leta |
| B. Kratkoročna sredstva | B.Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razm. |
| I.Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajoII.ZalogeIII.Kratkoročne finančne naložbeIV.Kratkoročne poslovne terjatveV.Denarna sredstva | 1.Rezervacije2.Dolgoročne pasivne časovne razmejitve |
| C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve | C. Dolgoročne obveznosti |
| I.Dolgoročne finančne obveznostiII.Dolgoročne poslovne obveznostiIII.Odložene obveznosti za davek | |
| Č. Kratkoročne obveznosti | |
| I.Obveznosti, vključene v skupine za odtujitevII.Kratkoročne finančne obveznostiIII.Kratkoročne poslovne obveznosti | |
| D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
Prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid (dobiček ali izgubo) podjetja v določenem časovnem obdobju. Je pomemben izkaz uspešnosti upravljanja s podjetjem. V izkazu uspeha postavke prikazujejo tok vrednosti v obdobju.
Izkaz uspeha :
| A.ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE |
| I.Čisti prihodki od prodaje na domačem trguII.Čisti prihodki od prodaje na trgu EUIII.Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU |
| B.POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE |
| C.ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE |
| Č.USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE |
| D.SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI |
| E.DRUGI POSLOVNI PRIHODKI |
| F.KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA ( A + B – C + Č + D + E + F ) |
| G.POSLOVNI ODHODKI |
| I.Stroški blaga, materiala in storitevII.Stroški delaIII.Odpisi vrednostiIV.Drugi poslovni odhodki |
| H.DOBIČEK IZ POSLOVANJA ( F – G ) |
| I.IZGUBA IZ POSLOVANJA ( G – F ) |
| J.FINANČNI PRIHODKI |
| I.Finančni prihodki iz deleževII.Finančni prihodki iz danih posojilIII.Finančni prihodki iz poslovnih terjatev |
| K.FINANČNI ODHODKI |
| I.Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložbII.Finančni odhodki iz finančnih obveznostiIII.Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti |
| L.DRUGI PRIHODKI |
| I.Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinkiII.Drugi finančni prihodki in ostali prihodki |
| M.DRUGI ODHODKI |
| N.CELOTNI DOBIČEK ( H – I + J – K + L – M ) |
| O.CELOTNA IZGUBA ( I – H – J + K – L + M ) |
| P.DAVEK IZ DOBIČKA |
| R.ODLOŽENI DAVKI |
| S.ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( N – P – R ) |
| Š.ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA ( O + P + R ) oz. ( P – N + R ) |
Iz izkaza poslovnega izida lahko razberemo naslednje informacije :
Rezultat iz poslovanja : Kakšen rezultat smo dosegli iz osnovne dejavnosti.
Rezultat iz financiranja : Kakšen rezultat smo dosegli iz financiranja. Poenostavljeno razlika med plačanimi in dobljenimi obrestmi. Razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki.
Rezultat iz izrednosti : So izredni dogodki, ki se dogodijo enkrat in nikoli več. Razlika med drugimi prihodki in drugimi odhodki.
IZKAZ FINANČNIH TOKOV
Izkaz prikazuje pritoke in odtoke finančnih sredstev (ne samo denarja) v določenem časovnem obdobju. Je smiselna združitev bilance stanja na začetku in koncu obdobja in izkaza poslovnega izida. Vsebuje torej podatke iz bilanc stanja in izkaza uspeha.
| Finančni pritoki | Finančni odtoki |
| Čisti dobiček | Obračunane dividende |
| Drugi pritoki iz poslovanja | Povečanje gibljivih sredstev |
| AmortizacijaOdloženi davki | Denar, kratkoročne naložbeterjatve do kupcevzaloge |
| Povečanje kratkoročnih obveznosti | Povečanje osnovnih sredstev |
| obveznosti do dobaviteljevtekoča dospetja dolgoročnih obveznostiobveznosti do države | |
| Povečanje dolgoročne zadolženosti | Zmanjšanje dolgoročnih obveznosti |
| Drugo | Drugo |
Izkaz finančnih tokov nam odkriva :
Koliko finančnih sredstev je v obdobju priteklo zaradi :
- poslovanja in v kakšnih oblikah ( dobiček, amortizacija )
- koliko z novimi zadolžitvami oz. naložbami lastnikov
- koliko s prodajo aktive (osnovnih sredstev, zalog)
Kam je bil ta pritok finančnih sredstev usmerjen :
- koliko je bilo razporejenega lastnikom v obliki dividend
- koliko je naloženega v poslovanje ( npr. povečanje zalog, osnovnih sredstev)
- koliko v zmanjšanje obveznosti oz. naložb lastnikov.
IZKAZ DENARNIH TOKOV
Pove nam, s kakšnimi transakcijami in koliko denarja je priteklo na TRR in s kakšnimi transakcijami in koliko je denarja odteklo v določenem časovnem obdobju. Torej prikazuje prejemke in izdatke podjetja v določenem obdobju.
Izkaz preteklih denarnih tokov je osnova za izkaz načrtovanih denarnih tokov, ki je predpogoj za ohranjanje likvidnosti podjetja.
Izkaza, tako preteklih in načrtovanih denarnih tokov, se v razvitih tržnih gospodarstvih izdelujeta dnevno, tedensko in mesečno. Namenjeni so notranjim finančnikom in pa velikim upnikom.
Lastnike dolgoročno zanima sposobnost podjetja izplačevati dividende, velike upnike pa zanima sposobnost podjetje odplačevati obresti in glavnico. Vendar dobiček iz poslovanja, ki ga razberemo iz bilance stanja in v izkazu poslovnega uspeha, ne odraža plačilno sposobnost podjetja. To lahko razberemo iz izkaza denarnih tokov, ki je ustrezno razdeljen na nekaj ključnih delov, ki so običajno :
- denarni tokovi iz poslovanja
- denarni tokovi iz investicijske dejavnosti
- denarni tokovi iz finančne dejavnosti
| Denarni tokovi iz poslovanja |
| +prejemki iz prodaje-poslovni izdatki=čisti denarni tok rednega poslovanja+drugi prejemki ( npr. prejete plačane obresti)-drugi izdatki (npr. plačane obresti)-davki in prispevki=čisti denarni tok poslovanja |
| + Denarni tokovi iz investicijske dejavnosti |
| -za osnovna sredstva-za neopredmetena dolgoročna sredstva-za dolgoročne finančne naložbe=čisti denarni tok investicijske dejavnosti |
| + Denarni tokovi iz finančne dejavnosti |
| +prejeti kratkoročni krediti+prejeti dolgoročni kredit-odplačani oz. dani kratkoročni krediti-odplačani oz. dani dolgoročni kredit=čisti denarni tok finančne dejavnosti |
| – izplačilo dividend |
| Čisti denarni tok |
ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POSLOVANJA
Računovodski izkazi vsebujejo veliko koristnih informacij, do katerih pridemo z ustrezno finančno analizo. Najbolj razširjena je analiza s finančnimi kazalci.
Analiza trenda pomeni, da analiziramo gibanje vrednosti istega kazalca v časovnih obdobjih. S tem lahko sklepamo, ali se določen vidik poslovanja izboljšuje ali slabša.
Panožna primerjalna analiza pa pomeni, da primerjamo vrednosti finančnih kazalcev podjeta z istovrstnimi kazalci v panogi.
Najpomembnejši kazalci:
DELEŽ DOBIČKA IZ POSLOVANJA V PRIHODKIH OD PRODAJE
Merilo sposobnosti uprave, da upravlja podjetje.
KRATKOROČNI KOEFICIENT
Najbolj uporabljen kazalec. Meri sposobnost podjetja poravnavati kratkoročne obveznosti z denarjem in ostalimi gibljivimi sredstvi. Vrednost kazalca, pri kateri podjetje še poravnava svoje kratkoročne obveznosti je odvisna od dejavnosti (stabilnost denarnih prejemkov od prodaje, velikost potrebnih zalog)
KAZALCI KAPITALIZACIJE
in
in
Kazalci prikazujejo deleže dolga in delnic v kapitalu. Kapital je seštevek dolgoročnega dolga, prednostnih in navadnih delnic. Optimalne vrednosti kazalcev so odvisne od panoge.
DELEŽ PRIHODKOV OD PRODAJE V SEDANJI VREDNOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
Meri učinkovitost uporabe osnovnih sredstev. Vrednosti so odvisne tudi od panoge. V železarstvu so vrednosti nižje kot za storitveno podjetje.
OBRAČANJE ZALOG
Meri hitrost s katero se zaloge spremenijo v denar. Višji koeficient pomeni večjo sposobnost vodstva upravljati z zalogami, vendar previsok koeficient lahko pomeni, da zalog ni dovolj za normalno poslovanje, kar pomeni izgubo.
DONOSNOST LASTNIŠKEGA KAPITALA
Najpomembnejši kazalec, saj meri donosnost naložbe lastnikov.
POMEN RAZLIČNIH RAČUNOVODSKIH POLITIK
Na vrednost finančnih kazalcev lahko bistveno vplivajo različne računovodske politike.
AMORTIZACIJA
Osnovna sredstva imajo življensko dobo daljšo od enega leta, zato sodelujejo pri doseganju prihodkov v več obračunskih obdobjih. Tako je amortizacija enega obračunskega obdobja samo en delež vrednosti celotnega osnovnega sredstva. Ocene kolikšen del celotne vrednosti sredstva se je prenesel v odhodke, pa so lahko različne in odvisne od izbire metode amortiziranja.
ZALOGE
Možno je izbrati različne metode vrednotenja zalog (FIFO, LIFO itd) , prav tako lahko pri proizvodnih podjetjih določene stroške prenaša podjetje neposredno v odhodke, druge pa zadržuje v zalogah.
IZJEMNI DOGODKI
Naravne nesreče politični dogodki so izjemni dogodki, ki vplivajo tudi na bilance.
NAVKLJUČENE POSTAVKE
V računovodskih poročilih ni tržnih vrednosti patentov, licenc, znanja zaposlenih.
PRIMER 1
Oprema z nabavno vrednostjo € 6.500.000 ima stopnjo odpisanosti 0,42. Ko iz nje izločimo rabljen stroj z neodpisano vrednostjo € 150.000, se je stopnja odpisanosti opreme znižala za 0,10. Kolikšna je stopnja odpisanosti izločenega stroja?
Uporabimo naslednje enačbe
Za izračun stopnje odpisanosti izločenega stroja – st.odp.(S) – moramo poznati odpisano vrednost stroja – odp.vr.(S) – in nabavno vrednost stroj – nab.vr.(S). Oba podatka bomo izračunali kot razliko med vrednostmi pred in po izločitvi.
Iz nabavne vrednosti opreme – nab.vr.(1) = 6.500.000€ izračunamo, da je odpisana vrednost opreme – odp.vr(1) = 0,42 x 6.500.000 = 2.730.000€.
Neodpisana vrednost opreme – neodp.vr(1) = Nab.vr(1) – odp.vr(1) = 6.500.000-2.730.000=3.770.000
Sedaj poznamo za celotno vrednost opreme podatke o nab.vr(1)= 6.500.000, odp.vr(1)=2.730.000 in neod.vr.(1)=3.770.000, pred izločitvijo stroja.
Ko izločimo stroj po neodp.vr.(S) = 150.000 , lahko od celotne neodp.vr.(1) ta znesek odštejemo. Torej neodp.vr(1) – neodp.vr(S) = Neodp.vr(2) = 3.620.000
Ker vemo da je stopnja odpisanosti po izločitvi – st.odp(2) = 0,32, lahko izračunamo neod.vr(2), odp.vr(2) in nab.vr(2).
Torej nab.vr.(2) = odp.vr.(2) / ( 1 – st.odp.(2) ) = 5.323.529.
Iz tega sledi da je odp.vr.(2) = nab.vr(2)- naodp.vr.(2) = 5.323.529-3.620.000=1.703.529
Zaradi izločitve stroje se je nabavna vrednost spremenila za nab.vr(1) – nab.vr(2)=6.500.000 – 5.323.529 = 1.176.471. Odpisana vrednost se je spremenila za odp.vr.(1)-odp.vr.(2) = 2.730.000 – 1.703.529=1.026.471, kar pomeni, da je odp.vr.(S) = 1.026.471 in nab.vr.(S)=2.730.000
Sedaj pa lahko izračunamo st.odp.(S) = odp.vr.(s) / nab.vr.(S) = 1.026.471/1.176.471=87%
PRIMER 2
Stalni strošek amortizacije za obdelovalni stroj HELLER z zmogljivostjo 6.000 kosov na dan letno znaša € 120.000. Stroj HELLER lahko nadomestimo s strojem OKUMA z zmogljivostjo 10.000 kosov na dan. Pri 80 %-ni stopnji izkoriščenosti zmogljivosti stroja OKUMA so povprečni stalni stroški stroja OKUMA izenačeni s povprečnimi stalnimi stroški stroja HELLER pri 100 %-ni izkoriščenosti zmogljivosti. Ugotovite, s katerim obdelovalnim strojem dosežemo najnižje stalne stroške na enoto učinka in koliko znašajo!
Za stroj Heller velja da so FC = 120.000€ in q = 6.000 kom. Iz tega sledi da so AFC = FC/q = 20€/kom
Za stroj Okuma ne vemo koliko so FC amortizacije. Vemo pa, da če proizvedemo 80% od polne zmogljivosti, t.j. 8000kom, bodo AFC za oba stroja enaki, torej 20€/kom. Iz tega lahko izračunamo kakšni so FC za stroj Okuma. Torej FC = AFC x q = 20€/kom x 8000= 160.000€.
Zdaj vemo da so FC za stroj Okuma 160.000€ in tako lahko zračunamo AFC za ta stroj. Torej 160.000/10000 = 16€/kom