TVEGANJE IN DONOSNOST

TVEGANJE

Tveganje je nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnost, oz. nezmožnost nadzorovati, ali bodo rezultati prihodnjih dogodkov enaki načrtovanim. Ljudje želijo tveganje čimbolj zmanjšati, saj si večino ljudi želi zagotoviti čimbolj zanesljivo prihodnost. Tako lahko rečemo, da so ljudje in podjetja nenaklonjeni tveganju. Vendar pa je tudi res, da so ljudje bolj pripravljeni tvegati, če je donos, ki si ga obetajo večji.

Dve naložbi lahko primerjamo tako, da delimo donos z vloženimi sredstvi oz. ceno, ki jo treba plačati za določen donos. Koeficient ki ga tako dobimo imenujemo donosnost.

                         donos
donosnost = ————— x 100
                         cena

Od stopnje nagnjenosti k tveganju pa je odvisno, ali se bo posameznik odločil tvegati in naložiti denar v naložbo, ki ima večjo donosnost, pa je zato tudi bolj tvegana. Različni ljudje imajo različno stopnjo nagnejenosti k tveganju, kar pomeni, da določeni ljudje nalagajo svoje prihranke samo na hranilno knjižico, drugi pa zgubijo svoje premoženje v igralnicah.

ODNOS MED TVEGANJE IN DONOSNOSTJO

Posamezna naložba : Posamenik povezuje donosnost in tveganje vsake posamezne naložbe. Torej izbira vsako posamezno naložbo posebaj. Poskuša določiti pričakovano donosnost in pa verjetnost, da bo dejanska donosnost odstopala od pričakovane. Pri tem je treba povedati, da je kdaj donosnost zelo težko oceniti, npr. nakup hiše ali nakup umetnine. Tako da posameznik velikokrat sprejema odločitve po občutku.

Sestavljeno premoženje iz več naložb : Ljudje niso v težavah zato ker ena od njihovih naložb ne prinaša pričakovanega donosa, ampak zato, ker vse njihove naložbe skupaj ne prinašajo pričakovanih donosov. Ljudje iz izkušenj vedo, da je bolje premoženje nalagati v več različnih naložb. Tvaganje torej lahko zmanjša ustrezna razdelitev premoženja v več različnih naložb, saj je verjetnost, da vse naložbe ne bodo prinašale pričakovanih donosov, manjše.

Zahtevana donosnost : Je plačilo za tveganja. Zahtevano donosnost ljudje ne povezujejo z neposrednim tveganjem posamezne naložbe, ampak s tveganjem, ki ga prinaša posamezna naložba za celotno premoženje, naložene v več naložb. Tako se na trgu za vsako naložbo oblikuje zahtevana donosnost, glede na njen prispevek k tveganju. Npr. obveznice Telekoma so lahko pokupljene pri donosnosti 10%. Vendar pa so delnice nekega drugega podjetja veliko bolj rizične, tako da bi take delnice k tveganju prispevale bolj kot obveznice Telekoma in zanje bi bila zahtevana donosnost npr.14%.

KAKO ZMANJŠATI TVEGANJE NALOŽB

Znanje in analize : Več kot ima investitor znanja, bolj se tveganje zmanjša. Običajno pri tem ne pomagajo niti nasveti strokovnjakov.

Razpršitev naložb (diverzifikacija) : Lahko jo dosežemo na neposreden ali pa posreden način.

Neposredna razpršitev : Naložbe so različne med seboj glede na obliko, čas do vnovčitve in kvaliteto.

Oblike naložb : Naložbe lahko razdelimo v zelo veliko različnih skupin. Npr. obveznice javnih družb, delnice računalniških družb itd. Če bi npr. kupovali samo obveznice javnih družb, ne bi bistveno zmanjšali tveganja, saj obstaja velika verjetnost, da določeni pogoji poslovanja veljajo za vse javne družbe.

Čas do vnovčitve : K zmanjšanju prispeva razpršitev naložb v naložbe z različnim časom do vnovčitve. Če imamo več naložb s kratko dobo do vnovčitev, to pomeni večjo likvidnost, večja likvidnost pa pomeni manjše tveganje.

Kvaliteta : Bolj kvalitetne naložbe so tiste, ki imajo sicer nižjo donosnost. Potrebno je imeti v portfelju naložbe visoke kot visoke nizke kvalitete. Ob velikem deležu kvalitetnih naložb, si lahko namreč privoščino tudi nekaj bolj rizičnih naložb s visokimi pričakovanimi donosi.

Posredna razpršitev naložb : Če gre za naložbe v finančne institucije

Zavarovanje pri zavarovalnici : Je najbolj neposredna oblika zavarovanja. Tako lahko zavarujemo svojo naložbo pred požarom, vlomom itd. Pri tem pa obstajajo omejitve. Zavarovalnica ne zavaruje vsega in pa cena zavarovanja.

Leave a Comment

Your email address will not be published.

Scroll to Top