davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI V DAVČNEM OBRAČUNU DDPO IN DohDej

Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.

I. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

II. Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

2. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[7] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

3. Povračilo nadomestila plače za delavce

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[8] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

4. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[9] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[10]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

III. Obravnava akontacij, ki so bile v aprilu in maju oproščene plačila

Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje  znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).

V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem pa je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za fizične osebe
Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za pravne osebe
Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za fizične osebe z dejavnostjo
e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami. V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška. Torej če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne splača se delat. Ne splača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Rast neto plače in dajatev - dohodnina
Scroll to Top