davki

BOLNIŠKA

Leave a Comment / PLAČE, PRAVO / By /

Moja datoteka izracun.xls je namenjena temu, da si sam lahko izračunaš višino refundacije.

Razlaga refundacije na ZZZS

Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plačam med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Hrbtna stran potrdila :

PRAVILNIK O OBRAČUNU BRUTO NADOMESTIL PLAČ MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA V BREME OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN O NAČINU VLAGANJA ZAHTEVKOV DELODAJALCEV ZA POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL (neuradno prečiščeno besedilo)

1. člen

Ta pravilnik ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju: nadomestila plač) delodajalcem

Pravne podlage :

  • Zakonom o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št. 42/02),
  • Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 20/04-ZZVZZ-UPB1)
  • Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 30/03-prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03 in 84/04).
  • Za usklajevanje osnove za nadomestilo plače se uporabljajo določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).

2. člen

Izrazi v tem pravilniku pomenijo:

  • Zavod – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
  • zakon – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
  • pravila – Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • nadomestila plač – nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • zahtevek za refundacijo – zahtevek delodajalca za povračilo izplačanih bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela;
  • delodajalec – pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • delavec – fizična oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 15.člena zakona.
  • POTRDILO – Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela;
  • obračunski dokumenti – skupni izraz za: Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, potrdilo o darovanju krvi, potrdilo delodajalca za primer darovanja krvi, na katerem se nahajajo podatki o osnovi in urni osnovi za delo v mesecu zadržanosti (limitu), in pravnomočno sodno odločbo;
  • dejanski obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela izključno na podlagi dejanske delovne obveznosti;
  • fiksni obračun nadomestil plač – obračun nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti;
  • splošni delovni koledar – delovni koledar v primeru, ko je 40-urna tedenska delovna obveznost razporejena od ponedeljka do petka, vsak dan po 8 ur;
  • posebni delovni koledar – delovni koledar v primeru, da je tedenska delovna obveznost delavca krajša od 40 ur oziroma če je delovna obveznost razporejena drugače kot v primeru splošnega delovnega koledarja;
  • II. bruto nadomestila plače – bruto nadomestilo (I. bruto) povečano za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
  • količnik valorizacije – količnik, izračunan na 4 decimalna mesta, iz katerega je razviden porast ali znižanje zadnje povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v primerjavi s povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v koledarskem letu, iz katerega je osnova;

3. člen

Kdo izplačuje

Nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci:

Koliko dni se odbije
od prvega delovnega dne zadržanosti od dela

zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe
zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri
posledic dajanja krvi
nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter
zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona:

od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz 3. in 4. točke tega odstavka;

od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo delavca

zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni

od prekinitve dalje

če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja .

Odločanje

O zadržanosti od dela mora odločati imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija,

Razen :

  • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik
  • če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali v primeru iz 5. odstavka tega člena.
Kdaj povrne nadomestila – dokumentacija

Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila plač po

  • predložitvi zahtevka za refundacijo,
  • kateremu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjena POTRDILA in druge obračunske dokumente.
  • Hrbtno stran POTRDILA in potrdila delodajalca v
    • primeru darovanja krvi lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani POTRDILA in v potrdilu delodajalca v primeru darovanja krvi, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.
  • V primeru uveljavljanja refundacije za primere iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora delodajalec na hrbtni strani POTRDILA izpolniti podatke v zadnji rubriki.
  • V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila plače za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec dolžan zahtevku za refundacijo priložiti potrdilo o darovanju krvi in potrdilo delodajalca za primere darovanja krvi na posebnem obrazcu (priloga 2). Potrdilo o darovanju krvi izstavi ustanova, v kateri je delavec daroval kri.

4. člen

Koliko povrne

Zavod povrne II. bruto nadomestila plače.

razen v primerih, ko je kot ukrep ekonomske politike s posebnim zakonom delodajalec oproščen plačila ali upravičen do povračila prispevkov za socialno varnost.

Darovanje krvi

Delodajalec lahko uveljavi refundacijo nadomestila plače pri Zavodu za čas, ko je delavec po ugotovitvi osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije upravičeno zadržan od dela oziroma ko ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

V katerih primerih oziroma od kdaj je odločanje v pristojnosti imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, je razvidno iz preglednice v prilogi 1.

5. člen

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač:
  • če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni;
  • če ni izkazano, da je delodajalec plačal delavcu iz lastnih sredstev nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu v primeru začasne nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe,
  • če ne izkaže, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, in je v posameznem primeru prekinitev med in eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni (recidiv);
  • če v primerih začasne nezmožnosti za delo, ko gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni odločal imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, da je zadržanost od dela utemeljena,
    • razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik ali če gre za nego otroka, o kateri odloča otrokov osebni zdravnik ali če gre za odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi.

DELOVNA OBVEZNOST

6. člen

Kateri dnevi

Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela zaradi razlogov zadržanosti, ki jih opredeljujeta zakon in pravila in za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Sobote

V primeru, da bi imel zavarovanec v času zadržanosti od dela v breme delodajalca po delovnem koledarju delovne sobote, je potrebno datume delovnih sobot vpisati v predvideno rubriko na hrbtni strani POTRDILA, vendar le ob prehodu nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Hrbtna stran potrdila

Za mesec zadržanosti od dela, za katerega delodajalec vlaga zahtevek za refundacijo, mora biti iz hrbtne strani POTRDILA ali iz računalniške specifikacije, kinadomešča izpis hrbtne strani POTRDILA, razvidna:

  • dejanska mesečna delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • dejanska tedenska delovna obveznost v urah in na koliko dni bi bila razporejena,
  • morebitna delovna obveznost ob sobotah, in sicer z navedbo datuma in števila ur,
  • število ur delovne obveznosti v ostalih dneh tedna z delovno soboto,
  • v primeru fiksnega obračuna nadomestil plač pa tudi povprečna mesečna delovna obveznost v urah.
Druge priloge

V kolikor za delavca specifične delovne obveznosti ni možno pregledno in razumljivo vpisati na hrbtni strani POTRDILA, mora biti zahtevku za refundacijo priložen posebni delovni koledar za posameznega delavca, skupino delavcev ali vse delavce pri delodajalcu, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kako je razporejena delovna obveznost delavca v obdobju, za katerega delodajalec uveljavlja refundacijo nadomestila plače. Upošteva se delovna obveznost delavca, po kateri bi se mu tudi sicer obračunala plača, če bi v tem obdobju delal.

IZRAČUN NORMIRANIH UR

7. člen

Kako se izračunajo normirane ure, če uporablja fiksni izračuna

Če delodajalec pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uporablja fiksni obračun na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, mora višino nadomestila plače izračunati s pomočjo normiranih ur.

število normiranih ur zadržanosti = število dejanskih ur zadržanosti x povprečna mesečna obveznost
dejanska mesečna obveznost

Število normiranih ur zadržanosti se izračuna na dve decimalni mesti.

Princip normiranih ur se uporabi pri obračunu nadomestil plač za vse razloge zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

VIŠINA OSNOVEZA NADOMESTILO

8. člen

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije osnove. Iz preglednice v prilogi 1 tega pravilnika so razvidne zakonsko določene višine odstotkov od osnove za nadomestilo po posameznih razlogih zadržanosti.

9. člen

Osnova

Osnova za nadomestilo je :

  • delavčeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela
  • povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Če ni imel plače v lanskem letu
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
  • Delavcu, ki ni imel plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz izplačanih mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.
  • Za delavce, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače in nadomestila oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter delavcu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Hrbtna stran potrdila

Podatke o obdobju osnove za nadomestilo, skupni višini osnove in številu ur osnove vpiše delodajalec na hrbtni strani POTRDILA. Te podatke je potrebno v primeru neprekinjene zadržanosti od dela, za katero je v njenem celotnem trajanju izdanih več POTRDIL, vpisati le ob prvem prehodu začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

10. člen

V osnovo za izračun nadomestila plače se ne vštevajo:

  • dohodki iz drugega pogodbenega razmerja,
  • regres, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč,
  • povračila stroškov v zvezi z delom,
  • dohodek prejet v naravi,
  • poračuni plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila,
  • nadomestila izplačana v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
  • bonitete.

Se šteje v osnovo

V osnovo se štejejo vsa nadomestila, ki jih je delavec prejel iz naslova delovnega razmerja, nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila, izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Več delodajalcev

Če je delavec v delovnem razmerju pri več delodajalcih in s tem dosega polni delovni čas ali če je v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih za polni delovni čas, pri drugem pa največ za 8 ur na teden, se v osnovo za izračun nadomestila vštevajo plače in nadomestila, ki jih je prejel pri vseh delodajalcih.

VALORIZACIJA OSNOVE

11. člen

Osnova za nadomestilo plače se v primeru, da ima zavarovanec osnovo iz preteklega ali tekočega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti , ne usklajuje. V tem primeru se pri izračunu nadomestila plače uporablja količnik 1,0000.

IZRAČUN KOLIČNIKA VALORIZACIJE

12. člen

Če ima zavarovanec osnovo za nadomestilo plače najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti, se osnova za nadomestilo plače uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije

13.člen

Pri obračunu nadomestila plač za vse mesece v letu 2007 se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela s pričetkom 31.12.2006 ali prej osnova poveča s količnikom valorizacije za december 2006, ki je bil določen na podlagi določb zakona in pravil, ki so bile razveljavljene z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Če je bil količnik valorizacije za december 2006 nižji od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december 2006 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2005, se v primeru neprekinjene zadržanosti od dela uskladitev izvede na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.

NAJVIŠJE IN NAJNIŽJE NADOMESTILO PLAČE

14. člen

Nadomestilo plače ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.

Dokazilo o višini plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, predstavlja podatek o urni osnovi za delo, ki ga delodajalec vpiše v posebno rubriko na hrbtni strani POTRDILA.

Višino urne osnove za delo v mesecu zadržanosti, za katerega je bil opravljen obračun nadomestila plače, delodajalec za vsak mesec posebej potrdi na hrbtni strani POTRDILA.

IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA PLAČE

15. člen

Uvod

Vse potrebne podatke, na podlagi katerih je bilo izračunano nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora delodajalec zagotoviti z izpolnitvijo rubrik na obračunskih dokumentih ali na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka.

II.bruto

Višina II. bruto nadomestila plače se izračuna na podlagi:
– izhodiščne urne osnove,
– urne osnove za nadomestilo,
– upoštevanja določb glede najvišjega in najnižjega nadomestila plač,
– veljavnih višin prispevkov delodajalcev.


izhodiščna urna osnova = skupna bruto osnova za nadomestilo
skupno število ur osnove


urna osnova za nadomestilo = izhodiščna urna osnova x količnik valorizacije x odstotek osnove glede na razlog
100

V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo nižja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za nadomestilo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za nadomestilo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

2. V primeru, ko je urna osnova za nadomestilo višja od urne osnove za delo, se bruto nadomestilo plače izračuna na podlagi urne osnove za delo:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število dejanskih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

bruto nadomestilo (I. bruto) = urna osnova za delo x število normiranih ur zadržanosti
II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

V primeru, ko je bruto nadomestilo plače (I. bruto), izračunano iz urne osnove za nadomestilo, nižje od preračunane zajamčene plače, se pri izračunu bruto nadomestila plače upošteva zajamčena plača:

pri dejanskem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevkidelodajalca

pri fiksnem obračunu nadomestil plač:

preračunana zajamčena plača = veljavna zajamčena plača x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

bruto nadomestilo (I. bruto) = preračunana zajamčena plača

II. bruto = bruto nadomestilo (I. bruto) + prispevki delodajalca

OBRAČUN PRISPEVKOV OD RAZLIKE MED MINIMALNO PLAČO IN BRUTO NADOMESTILOM PLAČE

16. člen

Uvod

Zavod povrne delodajalcem na podlagi zahtevka tudi obračunane in plačane zakonsko določene prispevke od razlike med višino minimalne plače in višino nadomestila plače po predpisih obveznega zdravstvenega zavarovanja, če je nadomestilo plače nižje od minimalne plače.

Zahtevek za refundacijo prispevkov od te razlike se praviloma vloži sočasno z zahtevkom za refundacijo bruto nadomestil plač.

Delodajalec mora v zahtevku za refundacijo (v prilogi 3 oziroma 4) prikazati skupno višino prispevkov, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje obračunal od razlike med minimalno plačo in bruto nadomestilom plače. Pri obračunu se upoštevajo zakonsko določene prispevne stopnje tistih vrst prispevkov, za katere je zakonsko določeno, da se plačujejo od minimalne plače.

V primeru, ko je v breme Zavoda obračunano nadomestilo za celomesečno delovno obveznost, se izračun prispevkov izvede na naslednji način:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače

Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja

V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda enako ali višje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izvede izračun po naslednjem postopku:
  • V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število dejanskih ur zadržanosti v breme Zavoda
    dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu

  • V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:
  • Preračunana minimalna plača = veljavna minimalna plača x število normiranih ur zadržanosti v breme Zavoda
    povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu
  • Razlika do minimalne plače = Preračunana minimalna plača – znesek bruto nadomestila plače
  • Prispevki v breme Zavoda = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
    100
V primeru, ko v breme Zavoda nadomestilo ni obračunano za celomesečno delovno obveznost in ko je na uro preračunano nadomestilo plače v breme Zavoda nižje od na uro preračunane plače oziroma nadomestila v breme delodajalca, se izračun izvede po naslednjih formulah:

V primeru dejanskega obračuna nadomestil plač:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število dejanskih ur v breme Zavoda
dejanska celomesečna obveznost pri delodajalcu


V primeru fiksnega obračuna nadomestil plač na podlagi povprečne mesečne obveznosti:

Razlika do minimalne plače = minimalna plača – skupni znesek plač in nadomestil v mesecu (I.bruto)

Prispevki od razlike do minimalne plače = razlika do minimalne plače x prispevna stopnja
100

Prispevki v breme Zavoda = Prispevki od razlike do minimalne plače x število normiranih ur v breme Zavoda
povprečna celomesečna obveznost pri delodajalcu

ZAOKROŽEVANJE

17. člen

Količnik valorizacije se zaokroži na štiri decimalna mesta.
Vmesni zneski v postopku izračuna višine nadomestila plače se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

Podatek o višini I. bruto in II. bruto nadomestila plače se zaokroži na dve decimalni mesti.

VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA REFUNDACIJO IN ZASTARALNI ROK

18. člen

Delodajalci predložijo Zavodu zahtevek za refundacijo, ki mu morajo priložiti pravilno in popolno izpolnjene obračunske dokumente. S tem pravilnikom je predpisana le obvezna vsebina zahtevka za refundacijo, ne pa tudi njegova natančna oblika.

Nabor podatkov, ki mora biti zajet na zahtevku za refundacijo, je razviden iz priloge 3 in priloge 4 tega pravilnika.

V primeru, da delodajalec ne izpolni hrbtne strani POTRDILA, mora biti v računalniško izpisani specifikaciji zahtevka obvezna vsebina zahtevka iz priloge 3 in priloge 4 razširjena za podatke iz hrbtnestrani POTRDILA.

Zahtevek za refundacijo mora delodajalec pripraviti za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.

Obračuni morajo biti pripravljeni za vsako iz obračunskega dokumenta razvidno obdobje zadržanosti posebej in ločeno prikazani na zahtevku za refundacijo, četudi se nanašajo na en koledarski mesec. V primeru, ko je na enem POTRDILU navedeno obdobje zadržanosti za polni delovni čas in obdobje zadržanosti za krajši delovni čas, je potrebno za vsako obdobje izvesti ločen obračun.

19. člen

Delodajalcem se iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prizna povračilo oziroma refundacija izplačanih nadomestil plač delavcem v višini, ki jo izračuna Zavod na podlagi veljavnih predpisov in razpoložljivih podatkov.

V primeru, da je s strani Zavoda izračunan znesek nadomestila plače za posameznega delavca višji od prikazanega v zahtevku za refundacijo, Zavod zavrne povračilo nadomestila plače za tega delavca in vrne delodajalcu originalni obračunski dokument. Delodajalec lahko po ugotovitvi vzroka za neskladje med svojim obračunom in obračunom Zavoda ter po izvedenem poračunu delavcu vloži nov zahtevek za refundacijo.

20. člen

Če delodajalec po izvedenem nakazilu povračila nadomestil plač izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, je delodajalec dolžan delavcu poračunati razliko med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače in vložiti pri Zavodu nov zahtevek za refundacijo.

21. člen

Pravica delodajalca zahtevati refundacijo nadomestila plače zastara v treh letih od dne, ko je bilo nadomestilo plače delavcem izplačano.

V primeru, da nadomestilo plače delavcu ni bilo izplačano do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, začne teči zastaranje pravice zahtevati refundacijo nadomestila plače 19. dan v mesecu, v katerem bi moralo biti le-to izplačano.

ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST POSREDOVANIH PODATKOV

22. člen

Odgovorna oseba delodajalca z žigom in podpisom potrdi pravilnost vpisanih podatkov na obračunskih dokumentih in na zahtevku za refundacijo oziroma na računalniško izpisani specifikaciji zahtevka, ki vključuje zahtevane podatke na hrbtni strani POTRDILA in potrdila delodajalca v primeru darovanja krvi.
Zavod lahko pri delodajalcu preveri pravilnost vpisanih podatkov v obračunskih dokumentih in dejansko višino izplačanega nadomestila plače delavcem.

22.a člen

Delodajalci vse zahtevke za refundacijo, ki jih bodo predložili Zavodu od vključno 1.1.2007 dalje in vsa potrdila, ki so obvezna priloga k zahtevku, pripravijo v eurih, in sicer ne glede na to, na kateri mesec zadržanosti se nanašajo.

V primeru, da so posamezni vhodni podatki oziroma parametri za obračun nadomestila plač v slovenskih tolarjih, se pred izvedbo obračuna oziroma pri pripravi refundacijskega zahtevka, vsak posamezni vhodni tolarski podatek oziroma parameter preračuna v eure po tečaju zamenjave.

VELJAVNOST IN UPORABA PRAVILNIKA

23. člen

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 01.01.2005 ter se uporablja za vsa nadomestila plač, ki bodo obračunana in izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od vključno 01.01.2005 dalje.

Vzorec zahtevka za refundacijo za dejanski obračun (priloga 3) ter vzorec zahtevka za refundacijo za fiksni obračun (priloga 4) se začneta uporabljati s 01.03.2005.

Izpoljevanje zahtevka

Dejanska mesečna obveznost :Vpisi število ur iz plačilne liste za mesec
Razporejena naVpiši število delovnih dni tudi prazniki in ostali prosti dnevi
Dejanska tedenska obveznostVpiši 40 ur – pravilnik
Razporejena naVpiši 5 dni
datumi delovnih sobotVpiši datume sobot katere je delal, če je delal.
OdPrepiši s Potrdila
DoPrepiši s Potrdila
Šifra razloga zadržanostiPrepiši s Potrdila
Količni valorizacijePreberi poglavje valorizacija
Leto osnoveVpiši preteklo leto oz. po navodilih pravilnika
Meseci izplačilizpolni če delavec ni ime plače v celotnem koledarskem letu pred nastopom zadržanosti
Skupno bruto osnova za nadomestiloče je v preteklem letu imel plačo prepiši iz dohodninske napovedi
Skupno število ur osnovePoglej obračunksi koledar na www.swtool.si za leto iz katere je osnova
Urna osnova za deloJe bruto urna postavka iz plačilne liste pravilnik

Izpolnjevanje POTRDILA o upravičeni zadržanosti od dela

V letu:
oziroma v mesecih:
leta:
je bilo delavcu za:
ur izplačanih:
Če bi… bi znašala urna osnova za delo:
dejanska mesečna delovna obveznost:
razporejena na:
dejanska tedenska delovna obveznost:
razporejena na:
delovna obveznost ob sobotah datum:
povprečna mesečna delovna obveznost:
Datumi delovnih sobot:
V tekočem letu:
izven dela za:
izplačano za dan:

Če je vzrok bolezen in ima bolniško npr. od 01.09 do 31.12. Ali jaz oddam zahtevek od 01.09, ali odštejem 31 delovnih dni?

Kako je če dela samo po 4ure.

TRGOVINA

Leave a Comment / PRAVO / By /

SPLOŠNO O TRGOVSKI DEJAVNOSTI

Načini in pogoji za opravljanja trgovinske dejavnosti so opredeljeni v Zakonu o trgovini.

Trgovina je trgovinska dejavnost, ki obsega nakupovanje trgovskega blaga z namenom nadaljnje prodaje, ne glede ali je blago prodana v spremenjenem ali nespremenjenem stanju.

TRGOVINSKA DEJAVNOST

Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih, prodajalnah ali zunaj njih in sicer v skladu z Zakonom o trgovini. Če se v prodajalni opravljajo tudi druge dejavnosti, mora biti prostor namenjen drugim dejavnostim jasno ločen.

Trgovec lahko hrano obdela v svoji prodajalni,  tako da je primerna za uživanje, ne sme pa kupcu omogočiti uživanje hrane ali pijače v prodajalni ali pred njo. Dovoljenje so samo brezplačne degustacije hrane ali pijače.

Zunaj prodajalen se opravlja prodaja kot potujoča prodajalna, na premični stojnici, prodajnem avtomatu, od vrat do vrat, na daljavo in na tržnici.

Prodaja na debelo se lahko opravlja tudi na posebno urejenem prostoru ali v tranzitu.

POGOJI ZA OPRAVLJANJE TRGOVINSKE DEJAVNOSTI

Minimalni tehnični pogoji so predpisani s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI

Blago se v prodajalni neposredno prodaja kupcu. Skladišče je lahko v prodajalni ali zunaj nje in ni obvezen prostor prodajalne. Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotoviti varno gibanje kupcev in zaposlenih.

Če se prodaja nepakirano blago, mora biti v prodajalni tehtnica skladna z meroslovnimi predpisi. Če se blago tehta skupaj z embalažo, mora imeti tehtnica vgrajeno funkcijo tariranja, ki omogoča da se pri določitvi cene upošteva dejanska teža blaga.

Če se prodajajo oblačila, mora biti v prodajalni kabina za pomerjanje z ogledalom, obešalnikom in sedežem. Če se prodaja obutev, mora biti v prodajalni sedež in ogledalo. Pri samopostrežnem načinu prodaje, morajo biti v prodajalni vozički, razen če to ne ustreza vrsti in načinu prodaje.

Dostop do vhoda mora biti neoviran. Na zunanji strani prodajalne mora biti na vidnem mestu napisana firma in sedež podjetja, ter morebitno ime prodajalne.

MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI PRI PRODAJI ZUNAJ PRODAJALN

Pri prodaji na premičnih stojnicah, z prodajnimi avtomati in pri potujoči prodajalni mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika prostora, v katerem je določen čas in prostor prodaje. Pri prodaji na prireditvah lahko organizator od lokalne skupnosti pridobi soglasje za vse trgovce.

POTUJOČA PRODAJALNA

Vozilo mora biti prilagojeno tako, da omogoča prodajo blaga.

PREMIČNA STOJNICA

Premična stojnica je mizi podobna priprava, ki omogoča prodajo blaga.

PRODAJNI AVTOMAT

Prodajni avtomat je tehnična priprava, ki omogoča prodajo brez človekovega sodelovanja.

PRODAJA OD VRAT DO VRAT

Prodaja od vrat do vrat je prodaja zunaj prostorov trgovca. Prodajalec mora kupcu predložiti dokazilo, s katerim izkaže firmo in sedež trgovca, priimek in ime prodajalca in pooblastilo za zastopanje, ki ne sme biti starejše od enega leta.

TRŽNICA

Tržnica je poseben organiziran prostor ki omogoča prodajo blaga. Lahko je pokrita ali odprta. Imeti mora tržni red, ki ga določi upravljalec in potrdi lokalna skupnost. Na vidnem mestu mora biti obešen tržni red in urnik obratovanja.

TRGOVINA NA DEBELO

Za prostor kje se opravlja trgovina na debelo se šteje skladišče in veletržnica. Skladišče je namenjeno skladiščenju in prodajanju. Veletržnica je urejen prostor, kjer se trguje v izvirno pakiranih enotah (zaboji, palete, zabojniki in podobno)

PODATKI O TRGOVSKEM BLAGU

Trgovec mora evidentirati poslovne dogodke v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Na prodajnem mestu mora izpolniti prejemni list z naslednjimi podatki

  • Številko in datum prevzemnega dokumenta
  • Ime dobavitelja
  • Številko in datum dobaviteljevega dokumenta
  • Ime, mersko enoto in količino blaga
  • Prodajno ceno blaga
  • Podatke o spremembi prodajne cene blaga

Če se evidence o spremembah prodajnih cen ne vodi na prodajnem mestu, mora te evidence trgovec zagotoviti v 24 urah po zahtevi inšpektorja.

OBRATOVALNI ČAS

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne glede na potrebe potrošnikov in svojo poslovno odločitvijo. Upoštevati pa mora število zaposlenih v prodajalni in njihove pravice iz delovnega razmerja. Prodajalna mora obratovati v skladu z objavljenim urnikom.

SEZONSKA RAZPRODAJA

Pravila sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve so urejene v Zakonu o varstvu potrošnikov, izvajanje pa nadzoruje tržni inšpektorat.

Razprodaja mora biti objavljeno na krajevno običajen način. Objavljeni morajo biti podatki o vrsti razprodaje, odstotku znižanja in času trajanja razprodaje. Blago na razprodaji mora biti označeno s ceno pred in po znižanju. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.

Blago ki je na razprodaji ker bo v kratkem pretekel rok uporabo, mora imeti označeno ceno pred in po znižanju, ter datum kdaj bo rok uporabe pretekel.

Če pristojni tržni inšpektor ugotovi, da najvišji objavljen odstotek znižanja ne zajema vsaj eno četrtino blaga na razprodaji, izda odločbo s katero prepove prodajo tega blaga oz. storitev do odprave pomanjkljivosti. Globa znaša od 3.000 do 40.000€. Če razprodaja ni objavljena na krajevno običajen način, ali če blago ni označeno s ceno pred in po razprodaji, je globa 1.200€.

ODPIS BLAGA – KALO, RAZSIP, RAZBITJE, OKVARA

DOLOČBE PRAVILNIKA

Odpis blaga – kalo, razpis, razbitje, okvara je določen v Pravilniku o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), ki velja za dejavnost trgovine. Pravilnik določa običajen primanjkljaj in uničenje blaga, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem, prevozom, in prodajo blaga pri opravljanju trgovinske dejavnosti. Pri tem ne gre za jemanje blaga iz zaloge zaradi neposlovne namene po predpisih o davki na dodano vrednost.

Določene stopnje pomenijo najvišjo dovoljeno vrednosti odpisa blaga od katere se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost.

Pravilnik velja le za tiste pravne in fizične osebe, ki opravljajo trgovinsko dejavnosti in so za to registriranje. Šifre dejavnosti so objavljene v Pravilniku.

POJMI

  • Kalo je izguba oziroma uničenje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga s sušenjem, krčenjem, izhlapevanjem in se kaže na teži, obsegu ali površini blaga.
  • Razsip je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z blagom v tekočem stanju (olje, kis, pijače ipd.) ali v sipkem stanju (moka, sladkor, sol, cement, semena ipd.).
  • Razbitje je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z lomljivim blagom (pohištvo, steklo, porcelan, keramika ipd.).
  • Okvara je izguba ali uničenje blaga, ki nastane zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti blaga in ima za posledico spremembo kemičnih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti blaga.

UGOTAVLJANJE UNIČENJA

Uničenje blaga se ugotavlja tako :

  • Neposredno po nastanku uničenja pri prevozu, skladiščenju in podobno
  • Z izrednim ali rednim popisom blaga v prodajalni ali skladišču

O uničenju blaga se sestavi zapisnik.

ODPIS

Odpis blaga zaradi kala, razsipa, razbitja ali okvare se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Če pa je odpis večji ko je dovoljen v pravilniku se od presežka plača davek na dodano vrednost. Ugotovljene izgube in uničenja se evidentirajo v poslovnih knjigah.

STOPNJE OBIČAJNEGA ODPISA

Normalen odpis blaga, ki se pojavi pri normalnih pogojih poslovanja ter skrbnem ravnanju, se izračuna tako da se dovoljeno maksimalno stopnjo pomnoži z nabavno vrednostjo nabavljenega blaga v določenem obračunskem obdobju. Maksimalne stopnje odpisa so objavljene v Pravilniko o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti .

Za primer vzemimo, da smo v enem letu nabavili 10.000€ blaga, ki spada v skupino C4 (živilski izdelki v stekleni embalaži). Za to skupino trgovskega blaga je določena maksimalna stopnja odpisa 0,50%. Torej je normalen odpisa blaga od katerega se na plača DDV 10.000€ x 0,50% = 50€.

IZOBRAZBA

Za tipična delovna mesta v trgovini je s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti predpisana minimalna stopnja izobrazbe. Tipični delovni mesta sta prodajalec in trgovski poslovodja. Predpisana izobrazba po tem pravilniku pa ne velja, če je po drugih predpisih določena drugačna izobrazba.

Prodajalec je oseba, ki neposredno prodaja blago v prodajalni, svetuje kupcem in sprejema plačila. Imeti mora najmanj srednjo poklicno izobrazbo (IV. stopnja)

Trgovski poslovodja je oseba, ki vodi postopke nabave, skladiščenja in prodaje blaga v poslovnih enotah trgovine. Imeti mora najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo (V. stopnja)

NADZOR

Nadzor nad izvajanje izvaja tržni inšpektorat .

revizor

ZAKON O REVIDIRANJU (ZRev-2)

Leave a Comment / PRAVO / By /

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen (vsebina zakona) : Zakon ureja revidiranje, nadzor nad revidiranje in ocenjevanje vrednosti.
Delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem

2. člen (prenos glaj zakon)

3. člen (pojmi) glej zakon

4. člen (način revidiranja) Potekati mora na način kot ga določajo zakon, Mednarodni revizijski standardi in drugimi pravili.
Opravlja se če to zahteva zakon ali ga naroči stranka.

5. člen (opravljanje storitev revidiranja) Revidiranje lahko opravlja samo revizijska družba.

6. člen (nadzor nad kakovostjo revidiranja) Opravlja Inštirut in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem

7. člen (strokovna področja, povezana z revidiranjem) računovodstvo, poslovne finance, notranja revizija, revidiranje informacijskih sistemov, davčno svetovanje, ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin, strojev in opreme.

2. INŠTITUT

2.1. Položaj in naloge Inštituta

8. člen (Inštitut) Ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Lahko so tudi revizorji.
Pravna oseba zasevnega prava. Uporablja se zakonodaja ki ureja zavode.

9. člen (naloge in pristojnosti Inštituta) Sprejema računovodska pravila – standarde
Določa strokovna znanja za revizorja in pooblaščene ocenjevalce
Organizira strokovna izobr/aževanja
Nadzor nad kakovostjo dela revizorjev
Izdaja dovoljenja za opravljanje revidiranja in pooblaščenih ocenjevalcev
Določa strokovna znanja za pridobitev nazivov preizkušeni revizor, računovodja, davčnik, finančnik revizor informacijskih sistemov Organizira izobr/aževanja za pridobitev teh nazivov
Vodi register revizijskih družb, revizorjev, ocenjevalcev in drugih oseb ki so pridobile strokovni naziv

10. člen (statut Inštituta, tarifa in letno poročilo) Podrobnejšo organizacijo določa statut. Potrdi ga državni zbor. Tarifo potrdi vlada.

11. člen (objava standardov in splošnih aktov) V Uradnem listu mora objaviti Standarde in druga pravila, tarifo in druge podzakonske akte.

2.2. Organi Inštituta

12. člen (organi Inštituta) Svet inštituta, direktor, revizijski svet, strokovni svet

13. člen (svet Inštituta) Upravlja inštitut
Ima devet članov. Imenovani so za štiri leta.

14. člen (direktor) Vodi poslovanje
Mora biti revizor, izkušnje, zna slovensko, ni bil obsojen
Imenuje ga Svet inštituta za štiri leta.

15. člen (revizijski svet) Izdaja dovoljenja za opravljanje dela revizorja in pooblaščenih ocenjevalcev
Daje strokovno mnenje o nadzoru kakovosti
Sprejema pravila revidiranja
Določa pogoje za pridobitev potrdil o strokovnih znanjih
Ima sedem članov. Direktor je član revizijskega sveta. Štirje so revizorji, imenujejo jih revizorji. Dva sta iz strokovne javnosti, imenuje ju minister za finance.

16. člen (strokovni svet) Odloča o izdaji dovoljenj za pooblaščene ocenjevalce
Daje strokovna mnenja
Sprejema računovodske standarde, pravila revidiranja
Ima devet članov. Osem jih imenujejo osebe ki so pridobile strokovnih naziv. Eden je imenovan s strani visokošolskih ustanov.

2.3. Izvajalci nadzora

17. člen (izvajalci nadzora) So osebe ki izvajajo nadzor in osebe ki vodijo postopke nadzora.
Pogoji za imenovanje. glej zakon.

3. AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM

18. člen (položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem) Je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Je samostojna in neodvisna.

19. člen (organi Agencije) Strokovni svet in direktor. Imenuje in razrešuje Vlada za šest let.

20. člen (pogoji za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta) glej zakon

21. člen (nezdružljivost opravljanja funkcije direktorja in člana strokovnega sveta) Kdor je direkor ali član Agencije ne more :
biti član organa vodenje banke, zavarovalnice itd. in družbe zavezane k reviziji
imeti funkcije v politični stranki
ne more opravljati pridobitne dejavnosti razen pedagoške

22. člen (predčasna razrešitev člana in direktorja) Vlada razreši direktorja in člane sveta
če odstopijo
je obsojen
izgubi delovno zmožnost
pri delu ne ravna v skladu z zakonom

23. člen (pristojnosti direktorja) Vodi, zastopa Agencijo

24. člen (javni natečaj za imenovanje direktorja) Direktor je izbr/an na podlagi javnega natečaja

25. člen (strokovni svet Agencije) Ima devet članov. Imenuje jih glej zakon
Odloča o soglasjih, ukrepih nadzora, sprejema predpise če zakon tako določa, sprejema poslovnik, sprejema letni načrt dela itd.

26. člen (mednarodno sodelovanje) Sodeluje s sorodnimi organi čanic EU

27. člen (splošni akti Agencije) Poslovnik

28. člen (varovanje zaupnosti Agencije) Uporabljajo se določbe 38.člena tega zakona

29. člen (javnost poročil Agencije) Letni načrt dela in letno poročilo javno objavi. Poročilo obr/avna državni zbor.

30. člen (sredstva za izvajanje nalog Agencije)Sredstva dobi iz proračuna in s prihodki po tarifi

31. člen (pristojnosti Agencije v javnem nadzoru nad revidiranjem) Ima pristojnost in odgovornost za nadzor nad
sprejemanjem pravil revidiranja
izobr/aževanjem za pridobitev naziv pooblašlen revizor
izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja, registracijo zakonitih revizorjev
stalnim izobr/aževanjem revizorjev
zagotavljanjem kakovosti revizijskega dela revizorjev

32. člen (način uresničevanja javnega nadzora nad revidiranjem) Nadzor uresničuje tako da daje soglasje k pravilom revidiranja in k programu izobr/aževanja, daje soglasje k pravilom za pridobitev potrdil o strokovnih znanjih
Preverja pravilnost registracije in izdaje dovoljenj revizorjev.
Ostalo glej zakon

33. člen (uresničevanje javnega nadzora nad ocenjevanjem vrednosti) S smiselno uporabo določb ki urejajo revidiranje

34. člen (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi držav članic)

35. člen (pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav)

36. člen (dolžnost zagotavljanja podatkov Agenciji) Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo Agenciji izročiti na njeno zahtevo vse podatke ki jih želi.

4. REVIDIRANJE

4.1. Potek revidiranja

37. člen (dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje) Mora revizisjki družbi izročiti vso dokumentacijo ki jo potrebuje. Omogočiti dostop do poslovnih prostorov. Dati na razpolago ustrezne prostore in opremo
Če je potrebno mnenje ocenjavalca vrednosti mora pridoviti tako cenitev.
Če vse to ni zagotovljeno mora revizor to zapisati v revizijsko poročilo
Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo na podlagi utemeljenih razlogov. Različno mnenje o računovodskih obr/avnavah niso tak razlog. O razrešitvi mora obvestiti Inštitut in Agencijo

38. člen (dolžnost varovanja zaupnih podatkov) Revizijska družba mora varovati vse podatke za katere je izvedela pri opravljanju revizije.
Nima pa dolžnosti varovati podatkov v primerih glej zakon.

39. člen (opravljanje revidiranja) Revizijska družba mora
Opraviti ga mora v skladu s pravili revidiranja.
Pooblaščeni revizor mora biti pri revidiranju udeležen vsaj 15% delovnega časa
Skupno število ur pomočnikov z več kot dvema letoma delovnih izkušenj najmanj 60% časa
Ostalo osebje 25% časa.
Revizijsko komisijo pravne osebe mora
obveščati o ključnih zadevah, potrditi svojo neodvisnot, razkriti dodatne storitve
Hraniti dokumentacijo šest let po reviziji. Način predpiše Inštitut.

40. člen (revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih) Sestavi in podpiše pooblaščen revizor
Mora obsegati:
pojasanilo o obsegu revidiranja
pojasnilo o odgovornosti poslovodstva in revizorjevi odgovornosti
pojasanila o revizijskih standardih in revizijskih postopkih
Mnenje revizorja ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe.
Pri bankah, zavarovalnicah je treba upoštevat še dodatno zakonodajo
Poročilo se označi z datumom, ko je pooblaščem revizor pridobil dokaze za utemeljitev svojega mnenja.

41. člen (mnenje pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih) Lahko je s br/ez pridržkov, s pridržki ali odklonilno.
Revizor lahko odkloni izdelavo mnenja, če pravna oseba ne omogoči izvajanje revizije v skladu s 37.členom ali če vodi poslovne knjige v nasprotju z računovodskim standardi in revizor ne more zanesljivo oceniti resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov. V poročilu mora utemeljiti razloge za zavrnitev izdelave mnjenja.

42. člen (poročanje o drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov)

43. člen (obvezne revizije konsolidiranih računovodskih izkazov) Pooblaščem revizor skupine nosi popolno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih izkazih.
Izvaja pregled in hrani dokumentacijo ki ga opravi revizor v tretjih državah. Dokumentacija mora biti takšna, da lahko pristojni organ pregleda delo revizorja skupine.
Če revizro v tretji državi revidira del skupine podjetja, mora revizor skupine zagotovit dokumentacijo o revizijskem delu. Dobiti mora kopijo ali se dogovorit z revizorjem da jo lahko kadarkoli pridobi. Če je prenos dokumentacije preprečen zaradi pravni ovir, mora pridobit dokaz da je to res tako.

4.2. Pogoji revidiranja

44. člen (neodvisnost revidiranja) Mora biti opravljeno neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
Vodstvo revizijske družbe ne smejo vplivati na delo pooblščenega revizorja.

45. člen (prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi) Revizijska družba ne sme revidirati
če ima naložbo v pravni osebi
če ima pravna oseba naložbo v revizijski družbi
če so osebe povezane s pravno osebo družinski člani vodstva itd, revizorjev revizijske družbe, oz. imajo delež v revizijski družbi
če je revizijska družba ali osebe povezane z njo v pravni osebi opravljalo računovodske, davčne itd. storitve.
če je povezana s pravno osebo na kak drug način

Pooblaščeni revizor ne sme opravljati revizije
če je opravljal revizijo neprekinjeno sedem let pri pravni osebi in še ni minilo dve leti od zadnje
če ima naložbo v tej pravni osebi
če je povezan s pravno osebo na kak drug način
če je zanjo opravljal storitve naštete v tem členu

46. člen (prevzem vodstvenega položaja) Pooblaščen revizor ali ključni revizijski partner ne sme prevzeti položaja v upravi ali računovodstvu oz. financah pravne osebe pred pretekom dveh let odkar je sodeloval pri reviziji.

47. člen (pogodba o revidiranju) Revizijska družba in pravna osebe podpišeta pogodbo o revidiranju
V pisni obliki za vsako revizijo posebej.
Vsebovati mora : navedba članov revizijske skupine, načrtovan čas razdeljen po članih, medsebojen pravice in obveznosti, ceno razčlenjeno po članih skupine, določilo da revizijska družba na koncu sestavi obr/ačun ur razdeljenih po članih skupine
Cena ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev

5. POOBLAŠČENI REVIZOR

48. člen (dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja) Inštitut izda dovoljenje ob pogojih:
študijski program druge stopnja po zakonu ki ureja visoko šolstvo
pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri revidiranju od tega dve leti samo pri revizijski družbi
opravljen preizkus strokovne usposobljenosti,
da ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje del revizorja
ni obsojen za zaknivo dejanje
znanj slovenščine
Velja dve leti od izdaje. Podaljša se na zahtevo imetnika, če opravi dodatno izobr/aževanje.

49. člen (strokovna znanja) področja glej zakon

50. člen (podelitev dovoljenja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic) Preizkus za revizorje iz tretjih držav poteka v slovenskem jeziku s področja slovenskega prava in SRS. Podrobno določeno v predpisu ki ureja nostrifikacijo

51. člen (podelitev dovoljenj revizorjem iz tretjih držav) Ob načelu vzajemnosti lahko podeli dovoljenje revizorju iz tretje države ob pogoju iz 50.člena.

52. člen (poročanje) Mora poročati revizijski družbi o naložbah v pravne osebe in v vsaki novi naložbi v teh družbah,
Tako obvestiti revizisjko družbo o naložbah če je leta s to pravno osebo sklenila revizijsko pogodbo.

53. člen (nadzor) Agencija lahko izreče revizorju:
odprava kršitve
opomin
pogojni odvzem
odvzem licence
Smiselno se uprabljajo 73,74, 76, 81, 82 člen tega zakona

54. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja) Če je bilo :
dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov
niso bili izpolnjeni pogoji iz 48.člena
pravnomočno obsojen
krši prepoved iz 45 in 46 člena
krši pravila revidiranja
krši dolžnost varovanja podatkov
ponavljajo krši druge določbe tega zakona in mu je bil že 2x izrečen opomin

55. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Lahko se določi da se odvzme ne bo izvršil če revizor v času ki ga določi Agencija ne bo storil nove kršitve

56. člen (opomin) Če krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem

6. REVIZIJSKA DRUŽBA IN SAMOSTOJNI REVIZOR

6.1. Statusne določbe

57. člen (uporaba določb) Uporabljajo se določbe Zakona o gospodarskih družbah.

58. člen (dejavnost revizijske družbe) Lahko opravlja samo storitev revidiranja in področjih povezanih zt revidiranje ob omejitvah iz 44 in 45 člena

59. člen (pravnoorganizacijska oblika) Samo kot družba oz. sp po ZGD

60. člen (delnice revizijske družbe) Če je oragnizarana kot dd mora izdati imenske delnice.

61. člen (delničarji revizijske družbe) Imetniki delnic do 75% morajo biti revizorji, revizijske družbe, revizijska podjetja.
Če Agencija odvzame dovoljenje osebi iz prejšnjega ostavka, ta oseba iz delnic nima nobenih pravic.
Če oseba iz prvega odstavta odtuji delež osebi ki ni revizor tako da revizorji nimajo več 75%, taka oseba iz delnic nima nobenih pravic.

62. člen (obveznosti delničarja) Delničar revizijske družbe mora poročati o naložbah v pravne osebe.
Če je delničar pravna oseba:
spremembah imetnikov deležev
imenovanju in razrešitvah članov nadzornih svetov
Imetnik deleža mora revizijsko družbo obvestiti o povezanosti s pravno osebo s katero je sklenila pogodbo o revidiranju.

63. člen (prepoved izvrševanja pravic iz delnic) Agencija lahko izda odločbo s katero prepove delničarji izvrševanje pravic iz delnic glej zakon

64. člen (statut revizijske družbe) Statut mora določati :
vsebino poročil oz. obvestil in 1. in 2. odst. 62.čl.
da lahko izključi delničarja če mu Agencija izda odločbo po 61 ali 63.členu in delnic ne odsvoji.

65. člen (poslovodstvo revizijske družbe) Ima enega ali več članov.
Ne morejo bit kazensko obsojen
Najmanj en član mora znati slovensko
Večina mora biti revizorjev
Revizorji morajo biti zaposleni v družbi za polni delovni čas.
V družbi mora biti za polni delovni čas zaposlen vsaj en revizor.
Vsi ostali ki zastopajo družbo morajo biti revizorji
Zastopniki ne smejo biti v pogodbenem razmerju z naročnikom.
Zastopniki in ožji družinski člani ne smejo imeti naložb pri naročniku

66. člen (posebna določba za samostojnega revizorja) Ne sme revidirati velikih družb, delniških družb ki kotirajo na borzi, banka zavarovalnic itd, konsolidiranih izkazov.

67. člen (zavarovanje odgovornosti) Revizijska družba mora zavarovati odgovornost.
Zavarovalna vsota mora biti najmanj od :
najvišja cena za posametno revizijo x 15
seštevek vseh cen x 2,5

6.2. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja

68. člen (dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja) Družbi po vpisu v sodni register Inštitut izda dovoljenje in jo vpiše v register revizijskih družb.

69. člen (zahteva za izdajo dovoljenja) Zahtevi za izdajo dovoljenja družba priloži : glej zakon

70. člen (pogodba o sodelovanju) Če družba zaposluje samo enega revizorja, mora imeti pogodbo o poslovnem sodelovanju drugi revizijsko družbo, ki bo delo opravila v primeru nezmožnosti za delo.
O tej pogodbi mora seznaniti naročnika revizije

71. člen (zahteva za izdajo dovoljenja samostojnega revizorja)

72. člen (odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja) Če družba izpolnjuje pogoje v 60. do 65 in 67 in 70 členu.

Inštitut lahko zavrne izdajo dovoljena:
če družbo obvladuje oseba ki ji je bilo doboljenje odvzeto
če družbo kontrolira oseba iz tretje države in bi bil nadzor tako otežen

6.3. Nadzor nad revizijskimi družbami

6.3.1. Splošne določbe

73. člen (nadzor nad revizijskimi družbami) Namen nadzora je v zagotavljanju kakovosti dela revizijskih družb.

74. člen (način opravljanja nadzora) glej zakon.

6.3.2. Letno nadomestilo za opravljanje nadzora nad zagotavljanjem kakovosti

75. člen (nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije) Revizijske družbe plačujejo Inštitutu nadomestilo po tarifi.
Če revizijska družba ne plača nadomestil, Inštitut izda odločno ki je izvršljiv naslov.

76. člen (stroški nadzora) Če je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora, mora Agenciji plačati pavšalni strošek nadzora pa ceniku. O povrnitni pavšalnega zneska odloča Agencija.

6.3.3. Poročanje

77. člen (redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije) Poročati mora o vseh dejstvih ki vplivajo na izdajo dovoljenja.
Enkrat letno mora poročati o deležih, naložbah, glej zakon

78. člen (obveščanje o spremembah) Revizorji mora obvestiti Agencijo o vseh spremembah podatkov ki se vpisujejo v register

79. člen (pregledno poročilo) Revizijske družbe ki revidirajo podjetja ki kotirajo na borzi morajo na spletni straneh objaviti poročilo ki vsebuje glej zakon.

6.3.4. Ukrepi nadzora

80. člen (ukrepi nadzora) Agencija lahko revizisjki družbi izreče
odprava krišitev
odreditev dodatnih ukrepov
odvzem dovoljenja

81. člen (odredba o odpravi kršitev) Če ugotovi :
krši 1.odst.45.člena
opravlja dejavnost ki je ne sme
krši 60.člen
krši obveznost poročanja
ne objavi poročila iz 79.člena
ne izpolnjuje več pogoja za izdajo dovoljenja
druga pravila o revidiranju

82. člen (poročilo o odpravi kršitev) V določenem roku mora odpraviti kršitev in Agenciji dostaviti poročilo o ukrepit in priložiti dokazila
Agencija izda odločbo da so bile kršitve odpravljenje oz. opravi ponoven pregled.
Če iz poročila izhaja da kršitve niso bile odpravljen, Agencija naloži dopolnitev poročila in dodaten rok.
Če Agencija v 90 dneh od prejema poročila ne izda odločbe, se šteje da so bile kršitve odpravljene.

83. člen (dodatni ukrepi) Če Agencija ugotovi da družba huje krši pravila revidiranja lahko družbi naloži dodatne ukrepe kot so izboljšanje notranjeih kontrol, organizacije itd.

Hujše kršitve so predvsem
da opravlja dejavnost ki jo ne sme
ne podpisuje pogodbe kot jo določa zakon
če je začet postopek za odvzem delničarskih pravic
če je bil nad revizorjem začet postopek za odvzem dovoljenja

Agenicija lahko naloži razrešitev članov uprave
če ne odpravi kršitev
ne opravi dodatnih ukrepov
če v zadnjih dveh letih štirikrat krši dolžnost poročanja

84. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti) Če je bilo dovoljenje pridobljeneo z navajanjem neresničnih podatkov.
Če so bili naloženi dodatni ukrepi, pa jih družba ni izvedla

85. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Lahko se izreče v odločbi, da se odvzme ne bo izvršil, če družba v določenem roku ne bo storila nove kršitev. Lahko pa se določi da se odvzem ne opravi, če bo odpravila kršitve v določenem roku.

86. člen (preklic pogojnega odvzema dovoljenja) Če družba v preizkusni dobi ponovno stori novo kršitev lahko Agencija prkliče pogojni odvzem in dovoljenje odvzame.

7. POOBLAŠČENI OCENJEVALEC

87. člen (pooblaščeni ocenjevalec) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, stroje in opreme, vrednosti nepremičnin, je fizična oseba ki je pridobila dovoljenje Inštituta.

88. člen (način ocenjevanja vrednosti) Ocenjevanje vrednosti mora potekati na način določen s pravili ocenjavanja vrednosti, Mednarodnih standardov ocenjevanja in drugimi pravili in zakoni.
Opravi se na podlagi naročila fizične ali pravne osebe.

89. člen (dostop do podatkov) Ima dostop do vseh podatkov vseh podatkov o nepremičninah in ZK.

90. člen (dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca) Inštitut izda dovoljenje ob pogojih
druga stopnja visoke šole
petletne delovne izkušnje na področju ki zahteva znanja ocenjevanja vrednosti
opravljen preizkus znanj
ni odvzeto dovoljenje v preteklosti
ni pravnomočno obsojen
znanja slovenščine

91. člen (dolžnost varovanja zaupnih podatkov) Mora kot zaupne varovati vse podatke ki jih je pridobil

92. člen (preverjanje kvalitete ocenjevalcev vrednosti) Nadzor se opravja z namenov zagotavljanja kvalitete

93. člen (način opravljanja nadzora) Sprotno preverjanje ali ocenjevalci izpolnjujejo pogoje za vpis v register
Spremljanje, zbiranje obvestil in poročil ocenjevalcev, ki so dolžni poročati
Pregledi del ocenjevalcev
Ukrepi nadzora

94. člen (letno nadomestilo za opravljanje nadzorne funkcije) Ocenjevalci plačajo Inštitutu letno nadomestilo po tarifi.
Če ne plačajo v roku, Inštitut izda odločno ki je izvršljiv naslov

95. člen (stroški nadzora) Smiselno se uporablja 76.člen

96. člen (redno poročanje in poročanje na zahtevo Inštituta ali Agencije) Ocenjevalec mora poročati
sprememba podatkov ki se vpisujejo v register
pogodba o ocenjevanju vrednosti ki jih je sklenil za leto
Na zahtevo Inštututa in Agencije poročati o vseh podatkih potrebnih za nadzor

97. člen (ukrepi nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem) Odreditev odprave kršitve
Opomin
Odvzem dovoljenja

98. člen (odredba o odpravi kršitev) Če krši 96.člen

99. člen (razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca) Če je bilo dovoljenje pridobljeno z navedbo neresničnih podatkov
Če je pravnomočno obsojen
Če krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zato cenitrev napačna
Krši zaupnost podatkov
Ponavljajoče krši določbe tega zakona ali pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil izrečen že dvakrat opomin.

100. člen (pogojni odvzem dovoljenja) Agencija lahko izda odločbo, ki določi da se odvzem ne bo izvedel, če ocenjvalec ne bo ponovil kršitev v določenem času, ali ne bo storil nove kršitve

101. člen (opomin) Se izda če ocenjevalec krši zakon ali pravila ocenjevanje, vendar ni pogojev za odvzem

8. POSTOPEK ODLOČANJA V POSAMIČNIH ZADEVAH

8.1. Skupne določbe

8.1.1. Uporaba določb o postopku

102. člen (uporaba določb o postopku) Nadzorni organ odloča o posameznih zadevah.
Uporablja se zakon o upravnem postopku, vendar ni možno zahtevati vrnitve v prvotno stanje, niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
Podatke se varujejo kot zaupni.

8.1.2. Postopek do izdaje odločbe in odločanje

103. člen (izjave strank) Stranke dajo svoje izjave pisno

104. člen (možnost izjave) Agencija pred izdajo odločbe proti kateri ni ugovora pozove stranke k pisni izjavi
Poziv mora obsegati:
o čem naj se izjasni
rok
pouk stranki, da mora priložiti dokaze

105. člen (odločanje) Nadzorni organ odloča brez naroka. Lahko pa razpiše obravnavo.

8.1.3. Odločbe

106. člen (vrste odločb nadzornega organa) V obliki odločb, sklepov, odredb. Pritožbe ni.

107. člen (odločba) O izdaji ali odvzemu dovoljenja in zadevah za katere zakon ne določa da odloča s sklepom ali odredbo
Mora biti obr/azložena

108. člen (sklep) Vprašanja ki se tičejo postopka.
Mora bit obrazložen in vsebovati pravni pouk, če je dovoljeno sodno varstvo.

8.2. Postopek sodnega varstva

8.2.1. Skupne določbe

109. člen (postopek sodnega varstva) Proti odločbam nadzorneg organa. Uporablja se zakon ki ureja upravni spor.

110. člen (pravica do sodnega varstva) Proti odločbam nadzornega organa je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, razen proti
odločbi Agencije s katero odloči o ugovoru proti odredbi
odločbi s katero Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, izrek opomina, prepoved izvrševanja pravic iz delnic

111. člen (pristojnost in sestava sodišča) Odločba Vrhovno sodišče

112. člen (tožba in odgovor na tožbo) Vložiit v roku 30 dni od prejema odločbe, rok za odgovor na tožbo je 30 dni.

113. člen (nova dejstva in dokazi) Tožnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov

114. člen (meje preizkusa) Sodišle preizkusi tožbo v mejah tožbenega zahtevka in pazi na kršitve doložb zakona ki ureja upravni spor.

115. člen (seja) Sodišče odloča brez obravnave

116. člen (pravna sredstva) Proti odločbi ni pritožbe.

8.3. Postopek nadzora

8.3.1. Splošne določbe

117. člen (uporaba določb) Te določbe se uporabljajo v vseh postopkih nadzora in tudi za izrek opomina in prepoved izvrševanja pravic iz delnic

118. člen (stranka postopka nadzora) Stranka je oseba (subjekt nadzora) in tudi člani uprave revizijske družbe.

119. člen (vročanje) Spis se subjektu nadzora vroči tako, da se ga izroči osebi ki je pooblaščena na sprejem, ali delavcu ki se nahaja v pisarni ali objektu.
Članom uprave se izroči tako, da se izroči pravni osebi.
Če stranko zastopa odvetnik se šteje da je spis vročen, če je vrone odvetkiku ali zaposlenemu pri odvetniku.

120. člen (nadomestna osebna vročitev) Če spisa ni mogoče vročiti tako kot predvideva 119.člen, se pusti sporočilo na vratih. Če naslovnih spisa ne dvigne v 15 dneh, se šteje da je vročen takrat, ko je bilo puščeno sporočilo

121. člen (posredna vročitev) Vročevalec spis pusti v poštnem nabiralniku ali poslovnih prostorih oz. pisarni kjer je zaposlen.

8.3.2. Opravljanje nadzora

122. člen (opravljanje nadzora) Nadzor se opravlja
s sprotnim preverjanjem ali subjekt izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja
ali izpolnjuje pogoje za vpis v register
spremlja poročila in obvestila
pregled kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti
izrekanje ukrepa nadzora

123. člen (pooblastila izvajalcem nadzora) Opravi izvajalec nadzora ki ga pooblasti direktor Inštituta ali Agencije

124. člen (pregled poslovanja) Subjekt nadzora mora omogočiti
da se opravi pregled na sedežu oz. tam kje se dejavnost opravlja.
pregled vseh evidenc in dokumentacije
izročiti računalniške izpise
Pregled se praviloma opravlja na delovni dan med 8-18 uro. Lahko pa tudi kadarkoli.
Pregled se opravlja tako, da se čim manj ovira dejavnost subjekta nadzora.

125. člen (poročila in informacije) Od subjketa se lahko zahtavajo poročila in informacije o vseh zadevah ki se nanašajo na nadzor. Lahko zahteva pisno ali usto izjavo.

126. člen (zahteva za pregled) Zahteva za pregled mora bit dana najmanj 8 dni pred pričetkom.Lahko pa tudi br/ez roka, če drugače ni možno doseči namena nadzora.
Zahtava mora :
navajati katera dokumentacija mora bit predložena
pravni pouk o pravnih poseldicah, če subjekt ne bo ravnal v skladu z zahtevo
Med opravljanjem pregleda lahko nadzor razširi.

127. člen (pogoji za opravljanje pregleda) Subjekt mora zagotovit primerne prostore. Prisotne morajo biti pooblaščene osebe subjekta, ki lahko podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo

128. člen (pogoji za pregled računalniško vodene dokumentacije in evidenc) Subjekt nadzora ki računalniško vodi dokumentacijo mora omogočiti sredtsva za vpogled v dokumentacijo.
Izročiti mora dokumentacijo iz katere je razviden popolni opis dela računalništega sistema.

129. člen (zapisnik o nadzoru) Izvajalec sestavi zapisnik ki ga skupaj z dokumentacijo posreduje nadzornemu organu.
Če nadzor opravlja Inštitut, pripravi strokovno mnenje ki ga posreduje Agenciji.

8.3.3. Odprava kršitev

130. člen (odredba) Če Agencija ugotovi nepravilnosti z odredbo subjektu naloži odpravo nepravilnosti.

131. člen (vsebina odredbe) Odredba mora obsegati
opis kršitve
rok za odpravo
način odprave kršitve
dokazi oz. listine
Mora biti obr/azložena

132. člen (ugovor proti odredbi) V roku 8 dni
Rok za odpravo kršitve se podaljša za čas odločanja o ugovoru, razen če Agencija odloči drugače.

133. člen (razlogi za ugovor) Dopustni razlogi glej zakon

134. člen (vsebina ugovora) Mora vsebovati:
navedba odredbe
izjava ali se odbija v celoti ali delu
razlogi ugovora
drugo
Po izteku roka nima pravice navajati novih dejstev.

135. člen (meje preizkusa odredbe) Agencija preizkusi odredbo v tistem delu ki se izpodbija z ugovorom.

136. člen (odločanje o ugovoru) Odloča Agencija z odločbo. Lahko odredbo zavrže, zavrne, razveljavi ali spremeni.

137. člen (poročilo o odpravi kršitev) V določenem roku mora predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitve. Priložiti dokaze.
Agencija izda odločbo s katero ugotovi da so kršitve odpravljene.

8.3.4. Odvzem dovoljenja

138. člen (začetek postopka za odvzem dovoljenja) Če obstaja utemeljem sum da obstajajo razlogi za odvzem
O začetku postopka odloči z odločbo
Odločba mora vsebovati :
opis dejanj
navedba dokazov
obr/azložitev
Določi rok v katerem subjekt da izjavo o razlogih za začetek postopka

139. člen (izjava o razlogih za odvzem dovoljenja) Lahko navaja dejstva in predlaga dokaze ki jih mora predložiti.Če ne predloži dokazov se ne odloča po upravnem postopku.
Po izteku roka subjekt ne more predlagati novih dokazov.

140. člen (odločanje o odvzemu dovoljenja) Odličiti mora v 90 dneh od prejma izjave

141. člen (ustavitev postopka) Če ugotovi da ni razlogov za odvzem

142. člen (odločba o odvzemu dovoljenja) Odločba o odvzemu dovoljenja mora vsebovati
odločitev o odvzemu, številka in datum
firmo in sedež oz. ime in priimek subjekta
opis dejanja

143. člen (preklic pogojnega odvzema dovoljenja) smiselno se uporabljajo določbe tega podrazdelka

8.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij

144. člen (uporaba določb) Odločanja o izdaji dovoljenj o katerih odloča Inštitut

145. člen (taksa za odločanje) Vložnik mora plačati takso določeno s tarifo

146. člen (stranka v postopku) Stranka v postopku je vložnik, ali tisti ki ima pravni interes

147. člen (začetek postopka) Začne se z vložitvijo zahteve

148. člen (vsebina zahteve) Mora vsebovati
Firmo, sedež, matično
določen zahtevek
druge podatke
Priložiti je treba listine določene z zakonom in druge listine

149. člen (procesne predpostavke za odločanje in rok za odločitev) Inštitut preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke
glej zakon
Če niso in jih ni mogoče izpolniti, vlogo zavrne
Če niso in je pomanjkljivost mogoče odpravit, naloži dopolnitev v roku.
Če v roku niso odpravljene pomanjkljivosti se vloga zavrne
Sklep se izda v 30 dne, če gre za revizijsko storitev pa 90 dneh

8.5. Izvršitev odločb

150. člen (odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti) Izvrši sodišče na predlog nadzornega organa

151. člen (odredba o odpravi kršitev) Ni mogoče prisilno izvršiti

152. člen (odločba o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina) Z dne pravnomočnosti odločbe subjekt ne sme več opravljati storitev. Pravnomočnost se vpiše v register.
Povzetek odločbe se objavi na spletnih straneh Inštituta.

9. REGISTRI

153. člen (vrste registrov) Registri so
revizijskih družb in revizijski subjekti tretjih držav
pooblaščenih revizorjev
pooblaščneih ocenjevalcev
osebe ki so pridobile strokovne nazive
Vpisujeje se subjekti ki so pridobili dovoljenje Inštituta
Način vodenja določi Inštitut

154. člen (javnost registrov) So na spletnih straneh inštituta
Vsaki osebi mora inštitut izročiti izpis podatkov

155. člen (jezik) Vodi se v slovenščini
Dodatno se lahko vpisujejo podatki v jizikih EU
Vsak lahko dobi izpis v kateremkoli jeziku če plača prevod

156. člen (register pooblaščenih revizorjev) Vsebuje
ime in priimek, naslov, registrsko številko
ime, naslov revizijske družbe s katero sodeluje oz. je zaposlen
vse ostale registracije pri drugih članicah
datum izdaje dovoljenja
ukrepi nadzora
če je revizor tretjih držav

157. člen (registracija revizijskih družb) Vsebuje podatke
gleh zakon

158. člen (register pooblaščenih ocenjevalcev in oseb, ki so pridobile strokovne nazive Inštituta) Podatki :
ime, priimek, naslov in registrsko številko
ime, naslov organizacije v kateri je zaposlen
vse ostale registracije
datum dovoljenje
ukrepi nadzora

159. člen (posodabljanje podatkov o registraciji) Subjekt mora v 15dneh sporočiti spremembe

160. člen (odgovornost za registrirane podatke) odgovarja subjekt

161. člen (registracija in nadzor revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav)

DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN

Leave a Comment / DAVKI / By /

O DAVKU

Davek na promet nepremičnin je prihodek proračuna občine, kjer nepremičnina leži. Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Promer nepremičnine je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini kot je :

  • zamenjava nepremičnine
  • finančni najem nepremičnine
  • prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastinske pravice kot posledica gradnje čez mejo nepremičnine
  • prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske pravice kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine
  • prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine in sicer od dela nepremičnine, ki presega lastniški delež solastnika in ga dobi plačanega

Za promet nepremičnine se šteje tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, če davek še ni bil plačan ob prvotnem pravnem poslu. Če je bil pri prodaji nepremičnine ali prodaji oz. Ustanovitve stavbne pravice obračuna davek na dodano vrednost, se davek na promet nepremičnin ne plača.

ZAVEZANEC

Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec, oz. ustanovitelj ali prenositelj stavbne pravice. Pri zamenjavi nepremičnine je zavezanec vsak udeleženec. Če se prodaja solastnina, je zavezanec vsak prodajalec. Pri finančnem najemu je zavezanec najemodajalec. Pri priposestvovanju je zavezanec priposestvovalec. Če se kupec v pogodbi zaveže da bo plačal davek na promet nepremičnin, kupec dobi položaj stranke v postopku odmere davka. Davčna obveznost nastane na dan sklenitve pogodbe. Če je za prenos lastninske oz. Stavbne pravice potrebno dovoljenje državnega organa, nastane davčna obveznost ko je davčnemu zavezancu vročeno dovoljenje. Pri priposestvovanju nastane davčna obveznost na dan podpisa listne o priposestvovanju, če jo ni pa ob pravnomočnosti sodne odločbe.

DAVČNA OSNOVA

Osnova za davek je prodajna cena nepremičnine. Če je prodajna cena nižja od poslošene tržne vrednosti nepremičnine iz množičnega vrednotenja za več kot 20%, je davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti.

Zavezanec lahko zahteva da se upošteva ocenjena vrednost nepremičnine. Cenitev pa mora plačati zavezanec.

Pri finančnem najemu se stroški financiranja ne štejejo v osnovo.

STOPNJA DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN

Stopnja davka je 2%.

OPROSTITEV DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN

Davka na promet nepremičnin se ne plačuje od :

  • Prenosa na diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije
  • Iz naslova razlastitev
  • Kulturnih spomenikov
  • Prenos zemljišč v okviru komasacij
  • Prenos v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev
  • Razdelitev premoženja med zakonci oz. izvezakonskimi partnerji
  • Razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine
  • Razdelitev premoženja med družbenike v postopku likvidacije
  • Statustna preoblikovanja po Zakonu o gospodarskih družbah
  • Prenos nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji

NAPOVED, ODMERA, PLAČILO DAVKA

Napoved mora biti vložena v 15 dneh od nastanka obveznosti. Priložene morajo biti listine na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica. Davek na promet nepremičnin mora biti plača v 30 dneh po vročitvi odločbe. Odločba o odmera davka mora biti izdana v 30 dneh po prejemu napovedi oz. sodne odločbe. Sodba odločba se lahko izda z odtisom žiga na pogodbi.

JAVNA DRAŽBA V IZVRŠILNEM POSTOPKU

Pri prodaji na javni dražbi je davčna osnova dosežena prodajna cena, zmanjšana za vračunan davke na promet nepremičnin. Pri javni dražbi zavezanec ne vloži napovedi, ampak jo vloži sodišče. Zamudne obresti se pri javni dražbi v izvršilnem postopku ne zaračunavajo.

NEPLAČILO DAVKA

Brez dokaza da je plačan davek na promet nepremičnin, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

VRAČILO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN

Davek na promet nepremičnin se vrne :

  • Če pride do razdrtja pogodbe o prenosu nepremičnine, pogodbe o finančnem najemu oz. prenosu ali ustanovitvi stavbne pravice še predno je opravljen prenos, ali pa jo sodišče razveljavi.
  • Če pogodbe ni mogoče izpolniti ali jo je mogoče izpolnite le deloma. Vračilo lahko zahteva tudi plačnik davka ki je s pogodbo prevzel obveznost plačila davka. Zavezancu ne pripadajo obresti.

Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2)

DAVEK NA NEPREMIČNINE

Leave a Comment / DAVKI / By / ,

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE

Davek na nepremičnine je vezan na lastništvo nepremičnine. Nadomestil naj bi tri obstoječe davke in sicer davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Država je za uvedbo davka na nepremičnine zainteresirana ker ga je zelo enostavno pobirati, saj se mu je težko izogniti. Na ta način želi kompenzirati izgubljene davke, kot sta dohodnina in davek na dodano vrednost, ki jih zaradi sive ekonomije, ne more pobrati. Neplačana dohodnina in davek na dodano vrednost se na koncu praviloma znajde v nepremičninah in avtomobilih.

KOMU DAVEK NA NEPREMIČNINE PRIPADA

Pobrani davek na nepremičnine si razdelijo država in občine. Občinam pripada 50% davka na nepremičnine, državi pa preostalih 50%.

Občine se financirajo iz lastnih virov in virov ki mi jim jih dodeli država. Davek na nepremičnine je zaradi tega, ker je nepremičnina povezana z različnimi storitvami občin, primeren vir dodeljenega financiranja občin. Občina mora tudi del prihodkov od pobranega davka na napremičnine nameniti za gradnjo in vzdrževanja gozdnih cest.

Državi pa svoj delež prihodka pripada za pokrivanje stroškov vrednotenja in evidentiranja ter stroškov infrastrukture.

KATERE NEPREMIČNINE SE OBDAVČIJO

Z davkom na nepremičnine se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije.

Za odmero davka na nepremičnine se upošteva stanje v Registru nepremičnin (REN) na dan 1.januarja leta za katerega se davek odmerja.

Še ne vpisana nepremične v REN se obdavči z davkom na nepremičnine 1. januarja po letu, ko se evidentira v REN. Evidentira pa se takoj ko je mogoče izmeriti njeno površino oz. najkasneje v 30 dneh po izvedbi zaključnih gradbenih del ali ob začetku uporabe stavbe oz. pred pridobitvijo hišne številke, saj prijava na naslov brez tega ni možna.

KDO JE ZAVEZANEC ZA DAVEK NA NEPREMIČNINE

Načeloma je zavezanec za davek na nepremičnine fizična ali pravna oseba ki je 1. januarja odmernega leta vpisana v register nepremičnin, ki se vodi pri Geodetsku upravi RS, ki podatke o lastniku povzame iz zemljiške knjige. Zaradi ažurnega evidentiranja lastništva, se lahko podatek o lastniku v REN ažurira še predno je sprememba vpisana v zemljiško knjigo in sicer na podlagi pravne listine, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske previce na nepremičnini. Če v REN ni podatka o lastniku, se lahko uporabi podatek pridobljen na terenu ali na podlagi predloga za vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni, se šteje, da so enaki. Če je zaradi napake vsota solastniških deležev manjša oziroma večja od 100%, se razlika v deležu prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100%.

Kadar je nepremičnina v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, zakon določa izjemo od načela, da je zavezanec lastnik nepremičnine. V tem primeru je zavezanec “upravljavec nepremičnine”, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v REN kot upravljavec.

Upravljavec nepremičnine je vpisan v REN na podlagi prevzetih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb, v katerem so vpisani upravljavci, pri katerih te osebe lahko nastopajo – poleg državnega premoženja tudi za nepremičnine v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in za javno dobro. Če v REN-u ni evidentiranega podatka o upravljavcu, je zavezanec za plačilo davka lastnik nepremičnine.

Skladno s pravno naravo finančnega najema (lizinga) in sicer da se ga šteje za prodajo z odloženim plačilom, se za nepremičnine v finančnem najemu kot zavezanca za davek določa lizingojemalca.

DAVČNA OSNOVA

Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

Po metodologiji množičnega vrednotenja se praviloma posplošena tržna vrednost ocenjuje kot ocena vrednosti, ki od dejanskih tržnih cen podobnih nepremičnin ne odstopa več kot to določajo merila množičnega vrednotenja, urejena v Pravilniku o kriterijih in merilih množičnega vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 94/2008). S pravilnikom se določa, da je posplošena tržna vrednost za posamezno nepremičnino primerno določena, kadar se ta določi z upoštevanjem cone in vrednostne ravni, v kateri je povprečno razmerje med cenami časovno prilagojenih transakcij in z modelom ocenjenimi vrednostmi istih nepremičnin med 0,8 in 1,2. Torej lahko posplošena tržna vrednost glede na dejanske realizirane cene odstopa za največ +- 20 %. Da bi določili enakomerno porazdelitev davčnega bremena od tistih z višjimi vrednostmi nepremičnin do tistih z nižjim vrednostmi nepremičnin, se predlaga, da se davčna osnova določi na ravni 100% posplošene tržne vrednosti, ki je nepremičnini, ki je predmet davka, določena REN.

STOPNJE DAVKA NA NEPREMIČNINE

Stopnje davka na nepremičnine se določi glede na rabo, kot je določena nepremičninam v registru nepremičnin. Za stavbe in dele stavb ter pozidana zemljišča se upošteva njihova dejanska raba, za zemljišča pa njihova namenska oziroma dejanska raba.

 Davčne stopnje znašajo:

  •  Za stavbe in dele stavb s pripadajočimi zemljišči:
    •  0,15 % za stanovanjsko rabo,
    •  0,80 % za poslovno in industrijsko rabo,
    •  0,50 % za drugo rabo (javno, kmetijsko itd.).
  • Za zemljišča:
    • 0,50 % za gradnjo stavb (nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb),
    • 0,50 % za ostala zemljišča (kmetijska, gozdna, druga zemljišča).

Kot stanovanjska nepremičnina se opredeli nepremičnina, v kateri ima lastnik oziroma solastnik prijavljeno stalno prebivališče. Olajšava z nižjo davčno stopnjo za tako stanovanje je namenjena ohranjanju nizke obdavčitve za osnovno stanovanje družine oziroma druge ekonomske skupnosti. Kot stanovanjska nepremičnina se šteje tudi stanovanjska nepremičnina, ki jo lastnik na podlagi pogodbe daje v najem, kar dokaže z evidentiranjem najemnega razmerja v evidenci trga nepremičnin.

Za neželeno rabo nepremičnin (na primer za stanovanja, ki se ne uporabljajo za trajno bivanje ali so prazna – nerezidenčna stanovanja), za neizkoriščena zemljišča za gradnjo stavb in za neustrezno rabo kmetijskih zemljišč so določene višje davčne stopnje:

  • 0,45 % za stavbe in dele stavb s pripadajočim zemljiščem z nerezidenčno stanovanjsko rabo,
  • 1,50 % za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb,

Nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, so tiste, v katerih ne biva lastnik oziroma solastnik sam in jih ne daje v evidentiran najem.

Za neobdelana kmetijska zemljišča oz. zaraščena zemljišča se predlaga trikrat višja stopnja, kar naj bi spodbujalo večjo obdelavo kmetijskih zemljišč. Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po spremembi namembnosti ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot naizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenje ni bila na zemljišču evidentirana stavba.

PRISTOJNOST OBČIN PRI DOLOČANJU STOPENJ DAVKA NA NEPREMIČNINE

Občina lahko davčne stopnje, za tisti del prihodkov ki pripadajo občini spremeni za največ 50 %, razen če ni v preteklem letu iz proračuna prejela finačne izravnave. Za največ trikrat pa lahko občina spremeni davčne stopnje za nepremičnine, ki so nevarne in neprimerne za uporabo, starejše od 50 let, stavbe ki se ne uporabljajo v skladu z namenom in za poslovne in industrijske stavbe, ki se ne uporabljao več kot eno leto.

Najkasneje do 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, občina določi in javno objavi stopnje na njenem območju. Tako določene in objavljene stopnje bodo veljale tudi v naslednjih odmernih letih, vse do določitve novih stopenj. V primeru, da občina stopenj ne objavi (kar velja predvsem za prve odmere) ali pa da objavi stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z upoštevanjem stopenj, določenih z Zakonom o davku na nepremičnine.

OPROSTITVE

Davka se ne plačuje od nepremičnin, ki so:

  • V lasti ali v uporabi tujih držav in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti
  • V lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, in jih ti uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih predstavništev v Republiki Sloveniji, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajoza Republiko Slovenijo
  • V lasti institucij EU v Sloveniji, in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti
  • Javno dobro
  • Varovalni gozdovi

Javno dobro je javna infrastruktura kot npr. objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ceste, ulice, trgi, pasaže in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

Med oprostitve se uvrščajo tudi varovalni gozdovi. To so gozdovi s posebnim namenom varovanja zemljišč pred plazenjem in drugačno obliko erozije, zato v njih ni dopustna gospodarska raba.

Ker se nepremičnine, za katere se priznava oprostitev, lahko določi na podlagi podatkov v REN, je mogoče oprostitve priznati po uradni dolžnosti v postopku odmere.

ODMERA IN PLAČILO DAVKA NA NEPREMIČNINE

Davčni organ odmeri davek na nepremičnine z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

Davek se plačuje v največ treh obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 30. junija, drugi 31. avgusta in tretji 31. oktobra. Rok za plačilo je 15 dni

Če pa znesek davka ne presega 30 eurov, se plača v enem obroku in sicer do 30 junija, v 15 dneh. Torej najkasneje do 15-tega julija.

VROČANJE

Odločbe o odmeri davka na nepremičnine se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme.

Pravnim osebam se lahko odločbe vročajo tudi z elektronsko vročitvijo.

Če zavezanec ne prejme odločbe do 15. junija tekočega leta, mora najkasneje do 31. julija obvestiti davčni organ. Davčni organ mu vroči dvojnik odločbe o odmeri davka na nepremičnine. Zapadlost prvega obroka je 31. avgust.

UNIČENJE NEPREMIČNINE

Če je nepremičnina zaradi naravne ali druge nesreče delno ali v celoti uničena in se tržna vrednost zniža za več kot 50%, se davek na nepremičnine na zahtevo zavezanca odmeri na novo in sicer z novo odločbo, ki nadomesti prejšnjo.

Če pride do polnega uničenja se davek ne odmeri.

PRAVNA SREDSTVA

Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.

Podatek o lastniku in podatke o lastnostih nepremičnine je mogoče urediti oziroma spremeniti v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Na ugotovljeno vrednost nepremičnine je mogoče podati predloge in pripombe v postopku generalnega vrednotenja nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

 O pritožbah, ki se nanašajo na podatke o lastniku oz. vrednosti nepremičnine davčni organ obvesti organ, pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin, ki jih šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin in o tem obvesti zavezanca. Spremenjeni podatki, se upoštevajo pri odmeri davka v letu po letu spremembe podatka.

 Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se za davek na nepremičnine upoštevajo merila za delni ali celotni odpis, povišana za 20 %.

KONVERZIJA

Občina lahko z davčnim dolžnikom sklene dogovor o konverziji zapadlega neplačanega davka na nepremičnini v lastniški delež na tej nepremičnini.

Šteje se, da je davek plačan na dan podpisa dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena.

SKLICI V ZAKONU O DAVKU NA DODANO VREDNOST

DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVKI / By / ,

4. člen, 1. odstavek, a-točka

a) pridobitev blaga, ki jo opravi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga na ozemlju Slovenije oproščena v skladu s 53. členom ali točkami a) do d) prvega odstavka 54. člena tega zakona

4. člen, 1. odstavek, d-točka

pridobitev blaga, razen blaga iz točk a) do c) in razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona za namene opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje v skladu s posebno ureditvijo za kmete, ali davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.

5. člen, 3.odstavek

Za davčnega zavezanca se poleg oseb iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije

1. odstavek, 94.člen

(1) Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa.

2. odstavek, 94.člen

(2) Obračunavanja DDV je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika.

DAVEK NA DODANO VREDNOST

Leave a Comment / DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVKI / By / ,
  • I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
    • Vsebina zakona
    • Pripadnost DDV :
    • Predmet obdavčitve :
    • Transakcije, ki niso predmet obdavčitve
  • II. DAVČNI ZAVEZANCI
    • Definicija
  • III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
    • 1. Dobava blaga
      • Splošno
      • Uporaba blaga za neposlovne namene
      • Uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti
      • Prenos blaga v drugo državo članico
      • Prenos podjetja
    • 2. Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Splošno
      • Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije
      • Nato
    • 3. Opravljanje storitev
      • Splošno
      • Opravljanje storitev za neposlovne namene
      • Opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe
      • Posebna določba
    • 4. Uvoz blaga
      • Definicija
  • IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
    • 1. Kraj dobave blaga
      • Dobava blaga brez prevoza
      • Dobava blaga s prevozom
      • Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
      • Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja
    • 2. Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
      • Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
    • 3. Kraj opravljanja storitev
      • 3.1. Opredelitve
        • Opredelitev davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev
      • 3.2. Splošna pravila
        • Splošna pravila
      • 3.3. Posebna pravila
        • Storitve posrednikov
        • Storitve v zvezi z nepremičninami
        • Opravljanje prevoza
        • Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
        • Najem prevoznih sredstev
        • Elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci
        • Opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije
    • 4. Kraj uvoza blaga
      • Kraj uvoza blaga
  • V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
    • Splošne določbe
    • Dobave blaga ali storitev
    • Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
  • VI. DAVČNA OSNOVA
    • Dobave blaga ali storitev
    • Tržna vrednost
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
    • Druge določbe
  • VII. STOPNJA DDV
    • Uporaba stopnje
    • Stopnja DDV
  • VIII. OPROSTITVE DDV
    • 1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
      • Oproščene dejavnosti v javnem interesu
      • Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava
    • 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
      • Druge oproščene dejavnosti
      • Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
    • 3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
      • Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
      • Dobave blaga, za katere ne velja oprostitev
      • Oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije
      • Oprostitve za določene prevozne storitve
    • 4. Oprostitve pri uvozu
      • Oproščene transakcije
      • Blago iz 2. točke 50. člena
    • 5. Oprostitve pri izvozu
      • Oproščene transakcije
    • 6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
      • Dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov
    • 7. Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
      • Oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam
    • 8. Oprostitve za storitve posrednikov
      • Oprostitve za storitve posrednikov
    • 9. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
      • Pogoji za oprostitev
      • Oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih
      • Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih
      • Davčno skladišče
      • Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Znesek dolgovanega DDV
  • IX. ODBITEK DDV
    • 1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
      • Nastanek pravice do odbitka DDV
      • Obseg pravice
      • Nepremičnine
      • Nova prevozna sredstva
      • Odbitni delež
      • Omejitev pravice do odbitka
      • Uveljavljanje pravice do odbitka
      • Popravek odbitka DDV
      • Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih
      • Dobava osnovnih sredstev v obdobju popravkov
      • Popravek odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa
    • 2. Vračilo DDV
      • 2.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV v posebnih primerih
      • 2.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
        • Pogoji za vračilo
        • Omejitev pravice do vračila zaradi omejitve pravice do odbitka DDV v državi članici sedeža
        • Zahtevek za vračilo
        • Popravek prvotnega odbitnega deleža
        • Obdobje vračila
        • Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
        • Vračilo DDV, pridobljeno z goljufijo
        • Obresti za prepozno vračilo
      • 2.3. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
        • Uveljavljanje vračila DDV v drugi državi članici
      • 2.4. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi
        • Pogoji za vračilo
        • Vračilo DDV v potniškem prometu
  • X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
    • 1. Obveznost plačila
      • Osebe, ki morajo plačati DDV
      • Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV
      • Solidarna odgovornost za plačilo DDV
      • Plačilo DDV v državni proračun
      • Posebni primeri predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV
    • 2. Identifikacija
      • Obveznost prijavljanja
      • Identifikacijska številka za DDV
      • Prenehanje identifikacije za namene DDV
    • 3. Izdaja računov
      • Pravila za izdajanje računov
      • Obveznost izdajanja računov
      • Obvezni podatki na računu
      • Poenostavljeni računi
      • Papirnati in elektronski računi
      • Posebne določbe
      • Valuta na računu
    • 4. Knjigovodstvo
      • Splošne obveznosti
      • Posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov
    • 5. Obračun DDV
      • Vsebina obračuna
      • Predložitev obračuna DDV
      • Rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa
      • Popravljanje napak v obračunu DDV
      • Naknadna predložitev obračuna DDV
      • Davčno obdobje
    • 6. Rekapitulacijsko poročilo
      • Obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila
      • Posebni podatki v rekapitulacijskem poročilu
      • Obdobje poročanja in predložitev rekapitulacijskega poročila
      • Obdobje poročanja, predložitev in vsebina poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a členu tega zakona
    • 7. Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
      • Uporaba tega zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja
  • XI. POSEBNE UREDITVE
    • 1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
      • Oprostitev obračunavanja DDV
    • 2. Posebna ureditev za kmete
      • Pavšalno nadomestilo
      • Priznavanje pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami
    • 3. Posebna ureditev za potovalne agencije
      • Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
      • Davčna osnova
      • Oproščene transakcije
      • Odbitek in vračilo DDV
    • 4. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
      • Definicije
    • 4.a Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo ureditve
      • Davčna osnova
      • Izbira posebne ureditve
      • Uporaba splošne ureditve
      • Oprostitve
      • Odbitek vstopnega DDV
      • Knjigovodstvo
      • Izkazovanje DDV na računih
    • 4.b Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo posebne ureditve
      • Trenutek opravljene dobave
      • Davčna osnova
      • Knjigovodstvo
      • Izdaja računa
      • Obveznost izdaje obračuna
    • 5. Posebna ureditev za investicijsko zlato
      • Definicije
      • Oprostitve
      • Izbira obdavčitve
      • Pravica do odbitka
      • Posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom
    • 6. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
      • Definicije
      • Uporaba posebne ureditve
      • Prijava davčnemu organu
      • Izključitev iz posebne evidence
      • Predložitev posebnega obračuna DDV
      • Plačilo DDV
      • Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
      • Vodenje evidenc
    • 7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
      • Splošno
      • Izključitve iz posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Pogoji za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Začetek in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Posebni primeri o prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Dokazila o izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta
      • Pooblastilo ministru
  • XII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
    • Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV
    • Uporaba drugih predpisov
  • XIII. KAZENSKE DOLOČBE
    • Davčni prekrški
    • Hujši davčni prekrški
    • Izjema od prekrška pri popravkih napak v tekočem obračunu DDV zaradi popravka napake iz obračuna DDV za preteklo davčno obdobje in pri naknadno predloženih obračunih
    • Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda
    • Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV
    • Zastaranje postopka o prekršku
  • XIV. POSEBNI DOLOČBI
    • Pooblastilo vladi
    • Natančnejši predpisi

Priloga I: Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV
Priloga Ia: Okvirni seznam elektronsko opravljenih storitev iz 30.c člena in k) točke 30.d člena zakona
Priloga II: Vrste blaga, ki je lahko skladiščeno v davčnih skladiščih
Priloga III: Umetniški predmeti, zbirke in starine
Priloga IIIa: Seznam dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev, v zvezi s katerimi so plačniki DDV prejemniki tega blaga ali storitev

ZAHTEVE ZA RAČUNALNIŠKE PROGRAME

Leave a Comment / DAVKI / By /

SPLOŠNO

V Uradnem listu 35/2013 je bil objavljen Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov. Tako je podrobneje predpisano ali računalniški program izpolnjuje zahteve iz 8. oz. 9-tega odstavka 38-člena Zakona o davčnem postopku.

Pravilnik se nanaša na gotovinsko poslovanje, torej za izdane račune ki so delno ali v celoti plačani z gotovino, torej, bankovci, kovanci, plačilna oz. kreditna kartica, ček in podobno.

Računalniški program mora zagotavljati hrambo izvornih podatkov o izdanih računih in njihove poznejše spremembe. Zavezanec za davek mora ob nadzoru predložiti izpis kot je določen v prilogi Pravilnika in sicer v treh delovnih dneh.

Pravilnik predvideva dve datoteki in sicer IZPIS RAČUNI GLAVE.TXT, kjer so zabeleženi zbirni podatki o izdanih računih in pa IZPIS RAČUNI POSTAVKE.TXT, kjer so zabeleženi podatki o postavkah na izdanih računih. Ločilo med posameznimi polji v datoteki je podpičje (;). Prazno polje ne vsebuje nobenega znaka, zadnje polje je zaključeno s podpičjem (;), zapis je končan z kontrolnim znakoma CR in LF. Datoteke se zapišejo na disketo, CD, DVD oz. drug medij. Na nosilec podatkov se napiše naziv in davčna številka zavezanca za davek, vrsta izpisa podatkov, obdobje izpisa podatkov, število zapisov v vsaki datoteki. Nosilcu podatkov se priloži tudi papirni izpis prvih deset in zadnjih desetih zapisov.

GLAVE RAČUNOV

Datoteka IZPIS RAČUNI GLAVE.TXT vsebujejo naslednje podatke :

  • Davčna številka zavezanca za davek – izdajatelja računa.
  • Številka računa.
  • Datum izdaje računa.
  • Čas izdaje računa v urah in minutah.
  • Oznaka poslovne enote. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če zavezanec za davek nima poslovnih enot, se v polje ne vpisuje ničesar.
  • Oznaka elektronske naprave (blagajne) preko katere je bil izdan račun. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če ima zavezanec za davek eno blagajno, se lahko polje pusti prazno.
  • Podatki o kupcu – davčnem zavezancu, ki je identificiran za DDV, ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče. Podatki se vpišejo, če so navedeni na izdanem računu.
  • Identifikacijska številka za DDV kupca iz prejšnje alineje. Podatek se vpiše, če je naveden na izdanem računu.
  • Znesek računa skupaj z DDV. Znesek predstavlja končno vrednost računa, po zmanjšanju računa za zneske popustov, rabatov, ipd.
  • Vrednost obračunanega DDV po stopnji 8,5 %.
  • Vrednost obračunanega DDV po stopnji 20 %.
  • Znesek plačila računa z gotovino skupaj z DDV.
  • Znesek plačila računa s plačilno kartico skupaj z DDV.
  • Znesek plačila računa na drug način skupaj z DDV (če račun ni bil plačan z gotovino ali s plačilno kartico).
  • Datum spremembe izdanega računa.
  • Čas spremembe računa – ure in minute.
  • Zaporedna številka spremembe računa.
  • Enomestna oznaka razloga spremembe računa, in sicer: S – Storno D – Dobropis O – Ostalo
  • Opis razloga spremembe računa. Vpis je obvezen, če ima oznaka razloga spremembe izdanega računa vrednost »O« (Ostalo).
  • Uporabniško ime osebe, ki je spremenila račun.
  • Ime in priimek osebe, ki je spremenila račun.

POSTAVKE RAČUNOV

Datoteka IZPIS RAČUNI POSTAVKE.TXT vsebujejo naslednje podatke :

  • Davčna številka zavezanca za davek – izdajatelja računa.
  • Številka računa.
  • Datum izdaje računa.
  • Oznaka poslovne enote. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če zavezanec za davek nima poslovnih enot, se v polje ne vpisuje ničesar.
  • Oznaka elektronske naprave (blagajne) preko katere je bil izdan račun. Oznaka je lahko sestavljena iz številk in/ali črk. Če ima zavezanec za davek eno blagajno, se lahko polje pusti prazno.
  • Zaporedna številka postavke na računu.
  • Oznaka (šifra) blaga oziroma storitve.
  • Naziv blaga oziroma storitve.
  • Količina blaga oziroma storitve.
  • Enota mere blaga oziroma storitve.
  • Cena blaga oziroma storitve na enoto mere, skupaj z DDV. Znesek predstavlja končno vrednost postavke, po zmanjšanju za zneske popustov, ipd.
  • Vrednost obračunanega DDV po stopnji 8,5 %.
  • Vrednost obračunanega DDV po stopnji 20 %.
  • Zaporedna številka spremembe izdanega računa. Polje ima enako vrednost kot istoimensko polje v datoteki z zbirnimi podatki o izdanih računih.

KATERE SPREMEMBE VPISOVATI

Vpisujejo se samo spremembe, ki spreminjajo vsebino že izdanega računa. Zmanjšanja vrednosti se vpisujejo kot negativne vrednosti, ki ustrezajo zmanjšanju vrednosti izdanega računa. Če sprememba ne vpliva na vrednost izdanega računa, se v polja z vrednostmi ne vpisuje ničesar

DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI IN DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI PO ZDDPO-2

Leave a Comment / DAVKI / By /

Področje davčno nepriznanih in delno priznanih odhodkov ureja ZDDPO-2. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

ODPRAVA DVOJNE OBDAVČITVE ( 13.ČLEN )

13.člen ZDDPO-2 odpravlja dvojno in manj kot enkratno obdavčenje, kar pomeni da se prihodki in odhodki, ki so bili vključeni v davčno osnovo v preteklem davčnem obdobju, ne morejo ponovno vštevati v osnovo v tekočem ali prihodnjem obdobju.

Tako za nepriznane odhodke velja, da se prihodki rezidenta in nerezidenta, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, izvzamejo iz davčne osnove do višine nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih. Zavezanec mora hraniti podatke o takih prihodkih oz. odhodkih.

TRANSFERNE CENE ( 16. ČLEN ) IN CENE MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 17.ČLEN )

Za povezane oseben se po 16.členu štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba)., po 17. členu se za povezani osebi štejeta dva rezidenta. Seveda morata izpolnjevati pogoje navedene v 16. in 17.členu ZDDPO-2.

Če torej zavezanec posluje s povezanimi osebami iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, se pri ugotavljanju odhodkov za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi in stroški, upoštevajo transferne cene oz. cene med povezanimi osebami, vendar največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

Primerljive tržne cene se določijo s pomočjo naslednjih metod :

  • Metodo primerljivih prostih cen
  • Metodo preprodajnih cen
  • Metodo dodatka na stroške
  • Metodo porazdelitve dobička
  • Metodo stopnje čistega dobička

Podprobnejša navodila za izvajanje tega člene so v Pravilniku o transfernih cenah Ur.l. 141/2006 z dne 30.12.2006

Davčna osnova pa se iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17.členu, spremeni samo v primeru, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih obdobij, plačuje davek po stopnji 0%, oz. po nižji stopnji kot je določeno v 60.členu ZDDPO-2, ali pa je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2.

OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI ( 19.ČLEN )

V kolikor zavezanec prejme posojilo od povezane osebe, mora biti posojilo dano po obrestni meri, ki je nižja ali enaka priznani obrestni meri. Upošteva se zadnjo znano objavljeno priznano obrestno mero v času odobritve posojila. Obrestna mera od povezane osebe je lahko višja samo izjemoma in sicer takrat, ko zavezanec dokaže, da bi posojilo dobil od posojilodajalca nepovezane osebem, v enakih okolišlinah, po višji obrestni meri od priznane.

Če pa se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena flekisbilna obrestna mera, se upošteva zadnja objavljena priznana obrestna mera v času obračuna obresti.

Če se te obresti obračunavajo za obdobje daljše od enega meseca in ne dalj kot eno leto, se upoštevajo povprečna mesečna priznana obrestna mera. Izračuna se kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja izračuna.
Priznano obrestno mero objavi minister za finance pred začetkom davčnega obdobja.

V primeru da zavezanec posluje s povezano osebo po 17.členu, se davčna osnova ne spreminja, razen, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo, plačuje davek po stopnji 0% ali nižji kot je predpisana v 60. členu, oz. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

REZERVACIJE ( 20.ČLEN )

Rezervacije se upoštevajo v višin 50% oblikovanih rezervacij.

Za rezervacije se štejejo :

  • Dana jamstva ob prodaji proizvodov
  • Rezervacije za reorganizacijo
  • Rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb
  • Rezervacije za pokojnine
  • Rezervacije za jubilejne nagrade
  • Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

Za rezervacije pa se ne štejejo dolgoročne pogojne obveznosti.

Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upoštevajo na naslednji način :
Iz davčne osnove se izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
Priznajo se odhodki iz porabe rezervacij v delu, ki niso bili priznani ob oblikovanju rezervacij

Popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov se šteje kot oblikovanje oz. odprava rezervacij.

PREVREDNOTENJE IN ODPIS TERJATEV ( 21.ČLEN )

Odhodki iz prevrednotenja terjatve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar odhodkov ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov :

  • Aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev
  • 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja

Davčna osnova ob odpisu terjatev, katerih odhodki se priznajo pri prevrednotenju, se tako poveča za davčno priznane odhodke. Ne priznajo pa se v primeru, če odpis naredimo po 6.točki 21.člena ZDDPO-2

Za terjatve se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, brez aktivnih časovnih razmejitev. Oslabitev se odpravi tako, da se prihodki iz odprave oslabitve izvzamejo iz davčne osnove.

V celoti se upoštevajo odhodki iz prevretnotenja zaradi sprememb valutnega tečaja.

Odhodki, ki niso priznani kot odhodki ker so višji od aritmetične sredina dejanskih odpisov v zadnjih treh letih ali so višji od 1% obdavlčljivih prihodkov, se priznajo ob odpisu celotne terjatve :

  • Na podlagi sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku
  • Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu v katerem terjatve niso bile poplačane v celoti.
  • Na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča
  • Brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže,
    • Da bi stroški sodnega postopka presegli znesek terjatve.
    • Dokazati mora tudi, da so bila opravljena vsa dejanja za dosego poplačila terjatve oz. so nadaljni pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

PREVREDNOTENJE FINANČNIH NALOŽB ( 22.ČLEN )

Odhodki iz prevrednotenja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oz. finančnih instrumentov se ne priznajo, če ne gre za prevrednotenje izmerjenih po pošteni vrednosti. Odprava oslabitve pa se v tem primeru izvzame iz davčne osnove. Odhodki, ki se ne priznajo, se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oz. odpravi finančne naložbe oz. finančnega instrumenta.

Posojila bank, ki so vrednotena po metodi odplačne vrednosti, se banki priznajo kot odhodek do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništo.

PREVREDNOTENJE DOBREGA IMENA ( 23.ČLEN )

Odhodki iz prevrednotenja dobrega imena se priznajo v obračunanih zneskih, vendar do višine 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Presežni znesek nad 20% začetne vrednosti dobrega imena, se prizna v naslednih davčnih obdobjih, tako da odhodki ne presegajo 20% začetne izkazane vrednosti dobrega imena.

ODHODKI, KI SE NANAŠAJO NA UDELEŽBO ( 26.ČLEN )

Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.

Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.

SPLOŠNO O ODHODKIH ( 29.ČLEN)

V 29.členu ZDDPO-2 zakonodajalec navaja, da se pri ugotavljanju dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Iz tega sledi da ostali odhodki :

  • Niso potrebni za pridobitev prihodkov oz. niso potrebni pogoj za opravljanje dejavnosti
  • Niso posledica opravljanja dejavnosti
  • Imajo značaj privatnosti ali niso skladni z običajno prakso, pomeni da niso običajni v posamezni dejavnosti glede na pretekle izkušnje. To pa ne velja za dohodke, ki so posledica izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče in drugi izredni in nepogosti dogodki.

DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI ( 30.ČLEN )

Davčno nepriznani odhodki so glede na 30.člen ZDDPO-2:

  • Dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička. (74.člen)
  • Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let.
  • Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost. To so predvsem:
    • Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;
    • Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
    • Ti stroški se priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
  • Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev.
  • Kazni, ki jih izreče pristojni organ.
  • Davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba.
  • Davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost.
  • Obresti:
    • Od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
    • Od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 % in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
  • Donacije
  • Podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI ( 31.ČLEN )

Delno priznani odhodki so navedeni v 31.členi ZDDPO :

Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:

  • Stroški reprezentance;
  • Stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.

Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL ( 32.ČLEN )

Če :

  • Posojilodajalec ni banka ali zavarovalnica
  • Je posojilo prejete od delničarja oz. družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev ali glasovalnih pravic
  • Če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja, oz. družbenika v kapitalu (presežek posojil)
  • Zavezanec ne more dokazat, da bi presežek posojil dobil tudi od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

se take obresti ne priznajo kot odhodek.

Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.

Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

AMORTIZACIJA ( 33.ČLEN )

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.

Če obračunana amortizacija preseže znesek ki se prizna kot odhodek, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih.

Najvišja letna amortizacijska stopnja :

  • Gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3 %
  • Dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6 %
  • Opremo, vozila in mehanizacijo 20 %
  • Dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 %
  • Računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %
  • Večletne nasade 10 %
  • Osnovno čredo 20 %
  • Druga vlaganja 10 %

Kot odhodek se ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti osnovnega sredstva, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednosti ne presega 500€.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji pod katerimi se upoštevajo odhodki iz rezevacij ( 20. člen ZDDPO-2 )

REZERVACIJE PRI BANKAH BORZNO POSREDNIŠKIH HIŠAH IN ZAVAROVALNICAH (34.ČLEN)

Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.

Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA V ZVEZI Z ZAPOSLITVIJO ( 35.ČLEN )

Vsa izplačila se priznajo v obračunanih zneskih, razen izplačil poslovodnih delavcev, prokuristvov, delavcev s posebnimi pooblastili, ki si izplačujejo plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta in drugih odsotnosti v zneskih, ki niso v skladu z zakonom oz. pogodbo o zaposlitvi.

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Leave a Comment / DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVKI / By /
  • I. SPLOŠNI DOLOČBI
    • Vsebina zakona
    • Pripadnost davka
  • II. ZAVEZANEC ZA DAVEK IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
    • Zavezanec za davek
    • Obseg davčne obveznosti
    • Rezident in nerezident
    • Poslovna enota nerezidenta
    • Kraj poslovanja, ki ni poslovna enota
  • III. VIR DOHODKOV
    • Vir dohodkov
  • IV. OPROSTITVE
    • Oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti
  • V. DAVČNO OBDOBJE IN PREDMET OBDAVČITVE
    • Davčno obdobje
    • Predmet obdavčitve
  • VI. DAVČNA OSNOVA
    • 1. Splošne določbe
      • Davčna osnova
      • Odprava dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve
      • Davčna osnova pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak
      • Davčna osnova pri prevrednotenjih na višje vrednosti
      • Transferne cene
      • Cene med povezanimi osebami rezidenti
      • Podatki v zvezi s povezanimi osebami po 16. in 17. členu tega zakona
      • Obresti med povezanimi osebami
      • Rezervacije
      • Prevrednotenje in odpis terjatev
      • Prevrednotenje finančnih naložb
      • Prevrednotenje dobrega imena
    • 2. Prihodki
      • Izvzem dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam
      • Izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev
      • Odhodki, ki se nanašajo na udeležbo
      • Izvzem prihodkov od nepridobitne dejavnosti
    • 3. Odhodki
      • Splošno
      • Nepriznani odhodki
      • Delno priznani odhodki
      • Obresti od presežka posojil
      • Amortizacija
      • Rezervacije pri bankah, borzno posredniških družbah in zavarovalnicah
      • Plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo
    • 4. Izguba
      • Davčna izguba in pokrivanje davčne izgube
      • Davčna izguba – posebna določba
  • VII. OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAH IN DELITVAH
    • Skrite rezerve
    • 1. Obdavčitev pri prenosu premoženja
      • Prenos premoženja
      • Upravičenja in obveznosti
      • Pogoji
      • Posebna ureditev v primeru poslovne enote
      • Priglasitev
    • 2. Obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev
      • Zamenjava kapitalskih deležev
      • Upravičenja in obveznosti
      • Pogoji
      • Priglasitev
    • 3. Obdavčitev pri združitvah in delitvah
      • Združitve in delitve
      • Upravičenja in obveznosti
      • Pogoji
      • Posebne določbe
      • Uporaba določb 48. do 53. člena tega zakona
      • Priglasitev
    • 4. Skupna določba
      • Uporaba določb 38. do 53. člena tega zakona in uporaba določb pri prenosu statutarnega sedeža SE in SCE
  • VIII. DAVČNE OLAJŠAVE
    • Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
    • Olajšava za investiranje
    • Olajšava za zaposlovanje
    • Olajšava za zaposlovanje invalidov
    • Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
    • Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
    • Olajšava za donacije
  • IX. DAVČNA STOPNJA
    • Splošna stopnja
    • Posebna stopnja
  • X. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE
    • Odbitek tujega davka
    • Omejitev odbitka tujega davka
    • Dokazila v zvezi z odbitkom
    • Sprememba odbitka
    • Prenašanje presežka odbitka
    • Nižji odbitek
  • X.a POSEBNA UREDITEV ZA UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV
    • Posebna ureditev
    • Zavezanec, ki lahko ugotavlja davčno osnovo po tem poglavju, in pogoji
    • Spremljanje izpolnjevanja pogojev
    • Novi zavezanci
    • Posebni primeri ugotavljanja prihodkov iz 67.b člena
    • Določanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
    • Sprememba sistema glede določanja ugotavljanja davčne osnove
    • Davčno obdobje
  • XI. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA
    • 1. Obveznost plačevanja davka
      • Obveznost obračunavanja in plačevanja davka
      • Obveznost akontacij davka
  • XII. OBDAVČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI
    • Davčni odtegljaj
    • Posebna ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških vrednostnih papirjev
    • Posebna ureditev davčnega odtegljaja od plačil v zvezi z začasnim mehanizmom zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju
    • Obdavčenje, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU
    • Obdavčenje, ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU
    • Uporaba določb 72. člena tega zakona
    • Dohodki, podobni dividendam
    • Vštevanje davčnega odtegljaja v davčno osnovo
  • XIII. POSEBNA DOLOČBA
    • Natančnejši predpisi
Scroll to Top