davki

Dohodnina

PREDLOG SPREMEBNE OBDAVČITEV VIRTUALNIH VALUT

Finančna uprava Republike Slovenije predlaga spremembo obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut, in to na ta način, da bi se sprejel nov zakon.

Predmet obdavčitve bi bil vnovčeni znesek virtualnih valut v eno od valut oziroma za nakup stvari. Naš predlog je, da se vnovčeni znesek obdavči po stopnji 10 %. Poudarjamo, da ne bo šlo za obdavčitev dobička, temveč za obdavčitev zneska, katerega bo fizična oseba, davčni rezident Republike Slovenije, ob vnovčenju virtualne valute prejela na svoj transakcijski račun oziroma bo kupila neko stvar. To pomeni veliko poenostavitev, saj Furs ne bi preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kripto valut je kupoval in prodajal. Gre za preveliko število transakcij (lahko jih je tudi več deset tisoč) in v današnjem, vse bolj digitalnem obdobju, je potrebno uvajati enostavne obdavčitve, ki omogočajo enostavne davčne napovedi in hitro ter enostavno pobiranje davka. V primeru, da bo zavezanec imel izgubo, pa bo moral to dokazati, kar pomeni, da bo potrebno pregledati vse transakcije.

Dopolnjen predlog

Upoštevali smo predloge državljanov in dopolnili predlog obdavčitve virtualnih valut.

Včeraj smo objavili predlog bodoče ureditve obdavčitve virtualnih valut. Pozdravljamo velik odziv zainteresirane javnosti, ki smo ga pozorno proučili in bomo naš predlog dopolnili na ta način, da bomo davčnim zavezancem, fizičnim osebam, ki so slovenski davčni rezidenti, poleg možnosti plačila davka od zneska vnovčenja virtualne valute po stopnji 10 %, omogočili tudi plačilo davka od ustvarjenega dobička po stopnji 25 %. Ob tem poudarjamo, da se ta predlog zakona nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Republike Slovenije in ne na pravne osebe.

Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral.

Predlagamo tudi uvedbo mejnega zneska v koledarskem letu, do katerega ne bo potrebno niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička ustvarjenega s prodajo virtualnih valut oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Ta mejni znesek bi znašal 15.000,00 evrov v koledarskem letu.

V zadnjih letih se je na področju virtualnih valut zgodil bliskovit napredek in s to zakonsko ureditvijo želimo vsaj deloma slediti tem spremembam ter poenostaviti stvari. Poleg tega želimo postati prva država v Evropi, ki se je odločila za tovrstni pristop.

Primer izračuna

V nadaljevanju vam predstavljamo primer preprostega izračuna davka v primeru nakupa enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh in to za oba predvidena načina obdavčitve.

Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3.000 evrov. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 evrov:

  • Obdavčitev unovčenega zneska v višini 10% od prodaje nad oprostitvijo: (40.000€ – 15.000€) x 10% = 2.500 €
  • Obdavčitev dobička po stopnji 25%: (40.000€ – 3.000€) x 25% = 9.250€
Background image

PREGLED JAVNOFINANČNIH GIBANJ – AVGUST 2021

Nov Pregled javnofinančnih gibanj vključuje podatke za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Državni proračun je v tem obdobju zabeležil približno 6,16 milijarde evrov prihodkov, kar je 21,8 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so narasli za 15,7 % na približno 8,40 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel okoli 2,23 milijarde evrov. To je predvsem posledica epidemije covida-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic.

V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.  

Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.  

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 12,03 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov.

Davek od dohodkov pravnih oseb

PRENEHANJE VELJAVNOSTI INTERVENTNIH UKREPOV NA PODROČJU PLAČILNIH UGODNOSTI

Do odloga plačila oziroma obročnega plačila v skladu z interventnimi ukrepi samo še do konca junija.

Zavezanci za davek lahko le še do 30. junija 2021 vlagajo vloge za odlog plačila oziroma obročno plačilo davčnih obveznosti v skladu z interventno zakonodajo. S potekom tega dne prenehata veljati določbi 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), s katerima so bile določene izjeme od splošnih pravil Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) o odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnih obveznosti, ki omogočajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. 

Na podlagi ukrepov, določenih v 67. in 68. členu ZIUOPDVE, so bile na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov uvedene naslednje rešitve: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja ter za prispevke za socialno varnost, neobračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila. V skladu s temi določbami je bilo do 21. 6. 2021 prejetih 14.157 vlog in odobren odlog plačila obveznosti v višini 26.938.428 EUR, za 173.254.995 EUR obveznosti pa je bilo odobreno obročno plačilo.

Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUOPDVE lahko zavezanci za davek v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku. Pri tem pojasnjujemo, da se pogoji za odobritev plačilne ugodnosti razlikujejo glede na plačilno ugodnost, za katero zaprosi davčni zavezanec. Podrobnejša pojasnila o pogojih z obrazci vlog so objavljena na spletni strani FURS.

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami.

V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška.

Torej, če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne izplača se delat. Ne izplača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Rast neto plače in dajatev - dohodnina
Scroll to Top