ddv

Internet trgovina

NOVA PRAVILA O DDV PRI e-TRGOVANJU

Obračunavanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju se v EU posodablja. Ena od novosti je tudi ukinitev oprostitve plačila DDV za uvoz blaga v EU v vrednosti, ki ne presega 22 EUR.  Tako bo treba od 1. 7. 2021 za vse blago, uvoženo v EU, plačati DDV. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg: bolj pravična, enostavnejša in omogočajo manj goljufanja.

Potrošnikom ni treba ničesar storiti

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Kako se vključiti v posebne ureditve VEM?

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

  • Shema EU
  • Shema Non EU
  • Shema uvoz
  • Posredniki za uvozno shemo

Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

 Za informacije pa se lahko obrnete tudi na naš klicni center 08 200 1002

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Davek na dodano vrednost

DAVEK NA DODANO VREDNOST – KAZALO ZAKONA

DAVEK NA DODANO VREDNOST

  • I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
    • Vsebina zakona
    • Pripadnost DDV :
    • Predmet obdavčitve :
    • Transakcije, ki niso predmet obdavčitve
  • II. DAVČNI ZAVEZANCI
    • Definicija
  • III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
    • 1. Dobava blaga
      • Splošno
      • Uporaba blaga za neposlovne namene
      • Uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti
      • Prenos blaga v drugo državo članico
      • Prenos podjetja
    • 2. Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Splošno
      • Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije
      • Nato
    • 3. Opravljanje storitev
      • Splošno
      • Opravljanje storitev za neposlovne namene
      • Opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe
      • Posebna določba
    • 4. Uvoz blaga
      • Definicija
  • IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
    • 1. Kraj dobave blaga
      • Dobava blaga brez prevoza
      • Dobava blaga s prevozom
      • Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
      • Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja
    • 2. Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
      • Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
    • 3. Kraj opravljanja storitev
      • 3.1. Opredelitve
        • Opredelitev davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev
      • 3.2. Splošna pravila
        • Splošna pravila
      • 3.3. Posebna pravila
        • Storitve posrednikov
        • Storitve v zvezi z nepremičninami
        • Opravljanje prevoza
        • Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
        • Najem prevoznih sredstev
        • Elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci
        • Opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije
    • 4. Kraj uvoza blaga
      • Kraj uvoza blaga
  • V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
    • Splošne določbe
    • Dobave blaga ali storitev
    • Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
  • VI. DAVČNA OSNOVA
    • Dobave blaga ali storitev
    • Tržna vrednost
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
    • Druge določbe
  • VII. STOPNJA DDV
    • Uporaba stopnje
    • Stopnja DDV
  • VIII. OPROSTITVE DDV
    • 1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
      • Oproščene dejavnosti v javnem interesu
      • Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava
    • 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
      • Druge oproščene dejavnosti
      • Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
    • 3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
      • Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
      • Dobave blaga, za katere ne velja oprostitev
      • Oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije
      • Oprostitve za določene prevozne storitve
    • 4. Oprostitve pri uvozu
      • Oproščene transakcije
      • Blago iz 2. točke 50. člena
    • 5. Oprostitve pri izvozu
      • Oproščene transakcije
    • 6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
      • Dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov
    • 7. Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
      • Oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam
    • 8. Oprostitve za storitve posrednikov
      • Oprostitve za storitve posrednikov
    • 9. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
      • Pogoji za oprostitev
      • Oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih
      • Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih
      • Davčno skladišče
      • Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Znesek dolgovanega DDV
  • IX. ODBITEK DDV
    • 1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
      • Nastanek pravice do odbitka DDV
      • Obseg pravice
      • Nepremičnine
      • Nova prevozna sredstva
      • Odbitni delež
      • Omejitev pravice do odbitka
      • Uveljavljanje pravice do odbitka
      • Popravek odbitka DDV
      • Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih
      • Dobava osnovnih sredstev v obdobju popravkov
      • Popravek odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa
    • 2. Vračilo DDV
      • 2.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV v posebnih primerih
      • 2.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
        • Pogoji za vračilo
        • Omejitev pravice do vračila zaradi omejitve pravice do odbitka DDV v državi članici sedeža
        • Zahtevek za vračilo
        • Popravek prvotnega odbitnega deleža
        • Obdobje vračila
        • Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
        • Vračilo DDV, pridobljeno z goljufijo
        • Obresti za prepozno vračilo
      • 2.3. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
        • Uveljavljanje vračila DDV v drugi državi članici
      • 2.4. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi
        • Pogoji za vračilo
        • Vračilo DDV v potniškem prometu
  • X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
    • 1. Obveznost plačila
      • Osebe, ki morajo plačati DDV
      • Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV
      • Solidarna odgovornost za plačilo DDV
      • Plačilo DDV v državni proračun
      • Posebni primeri predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV
    • 2. Identifikacija
      • Obveznost prijavljanja
      • Identifikacijska številka za DDV
      • Prenehanje identifikacije za namene DDV
    • 3. Izdaja računov
      • Pravila za izdajanje računov
      • Obveznost izdajanja računov
      • Obvezni podatki na računu
      • Poenostavljeni računi
      • Papirnati in elektronski računi
      • Posebne določbe
      • Valuta na računu
    • 4. Knjigovodstvo
      • Splošne obveznosti
      • Posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov
    • 5. Obračun DDV
      • Vsebina obračuna
      • Predložitev obračuna DDV
      • Rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa
      • Popravljanje napak v obračunu DDV
      • Naknadna predložitev obračuna DDV
      • Davčno obdobje
    • 6. Rekapitulacijsko poročilo
      • Obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila
      • Posebni podatki v rekapitulacijskem poročilu
      • Obdobje poročanja in predložitev rekapitulacijskega poročila
      • Obdobje poročanja, predložitev in vsebina poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a členu tega zakona
    • 7. Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
      • Uporaba tega zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja
  • XI. POSEBNE UREDITVE
    • 1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
      • Oprostitev obračunavanja DDV
    • 2. Posebna ureditev za kmete
      • Pavšalno nadomestilo
      • Priznavanje pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami
    • 3. Posebna ureditev za potovalne agencije
      • Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
      • Davčna osnova
      • Oproščene transakcije
      • Odbitek in vračilo DDV
    • 4. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
      • Definicije
    • 4.a Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo ureditve
      • Davčna osnova
      • Izbira posebne ureditve
      • Uporaba splošne ureditve
      • Oprostitve
      • Odbitek vstopnega DDV
      • Knjigovodstvo
      • Izkazovanje DDV na računih
    • 4.b Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo posebne ureditve
      • Trenutek opravljene dobave
      • Davčna osnova
      • Knjigovodstvo
      • Izdaja računa
      • Obveznost izdaje obračuna
    • 5. Posebna ureditev za investicijsko zlato
      • Definicije
      • Oprostitve
      • Izbira obdavčitve
      • Pravica do odbitka
      • Posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom
    • 6. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
      • Definicije
      • Uporaba posebne ureditve
      • Prijava davčnemu organu
      • Izključitev iz posebne evidence
      • Predložitev posebnega obračuna DDV
      • Plačilo DDV
      • Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
      • Vodenje evidenc
    • 7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
      • Splošno
      • Izključitve iz posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Pogoji za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Začetek in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Posebni primeri o prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Dokazila o izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta
      • Pooblastilo ministru
  • XII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
    • Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV
    • Uporaba drugih predpisov
  • XIII. KAZENSKE DOLOČBE
    • Davčni prekrški
    • Hujši davčni prekrški
    • Izjema od prekrška pri popravkih napak v tekočem obračunu DDV zaradi popravka napake iz obračuna DDV za preteklo davčno obdobje in pri naknadno predloženih obračunih
    • Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda
    • Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV
    • Zastaranje postopka o prekršku
  • XIV. POSEBNI DOLOČBI
    • Pooblastilo vladi
    • Natančnejši predpisi

Priloga I: Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV
Priloga Ia: Okvirni seznam elektronsko opravljenih storitev iz 30.c člena in k) točke 30.d člena zakona
Priloga II: Vrste blaga, ki je lahko skladiščeno v davčnih skladiščih
Priloga III: Umetniški predmeti, zbirke in starine
Priloga IIIa: Seznam dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev, v zvezi s katerimi so plačniki DDV prejemniki tega blaga ali storitev

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem pa je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za fizične osebe
Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za pravne osebe
Davki, prispevki in druge obvezne dajatve za fizične osebe z dejavnostjo
e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami. V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška. Torej če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne splača se delat. Ne splača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Rast neto plače in dajatev - dohodnina
Scroll to Top