DDV

Davek na dodano vrednost ali DDV je oblika prometnega davka s katerim je obdavčen promet blaga in storitev. Splošna stopnja je 22%, nižja stopnja je 9,5% in posebna nižja stopnja 5%

DAVEK NA NEPREMIČNINE

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE

Davek na nepremičnine je vezan na lastništvo nepremičnine. Nadomestil naj bi tri obstoječe davke in sicer davek na premoženje, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Država je za uvedbo davka na nepremičnine zainteresirana ker ga je zelo enostavno pobirati, saj se mu je težko izogniti. Na ta način želi kompenzirati izgubljene davke, kot sta dohodnina in davek na dodano vrednost, ki jih zaradi sive ekonomije, ne more pobrati. Neplačana dohodnina in davek na dodano vrednost se na koncu praviloma znajde v nepremičninah in avtomobilih.

KOMU DAVEK NA NEPREMIČNINE PRIPADA

Pobrani davek na nepremičnine si razdelijo država in občine. Občinam pripada 50% davka na nepremičnine, državi pa preostalih 50%.

Občine se financirajo iz lastnih virov in virov ki mi jim jih dodeli država. Davek na nepremičnine je zaradi tega, ker je nepremičnina povezana z različnimi storitvami občin, primeren vir dodeljenega financiranja občin. Občina mora tudi del prihodkov od pobranega davka na napremičnine nameniti za gradnjo in vzdrževanja gozdnih cest.

Državi pa svoj delež prihodka pripada za pokrivanje stroškov vrednotenja in evidentiranja ter stroškov infrastrukture.

KATERE NEPREMIČNINE SE OBDAVČIJO

Z davkom na nepremičnine se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije.

Za odmero davka na nepremičnine se upošteva stanje v Registru nepremičnin (REN) na dan 1.januarja leta za katerega se davek odmerja.

Še ne vpisana nepremične v REN se obdavči z davkom na nepremičnine 1. januarja po letu, ko se evidentira v REN. Evidentira pa se takoj ko je mogoče izmeriti njeno površino oz. najkasneje v 30 dneh po izvedbi zaključnih gradbenih del ali ob začetku uporabe stavbe oz. pred pridobitvijo hišne številke, saj prijava na naslov brez tega ni možna.

KDO JE ZAVEZANEC ZA DAVEK NA NEPREMIČNINE

Načeloma je zavezanec za davek na nepremičnine fizična ali pravna oseba ki je 1. januarja odmernega leta vpisana v register nepremičnin, ki se vodi pri Geodetsku upravi RS, ki podatke o lastniku povzame iz zemljiške knjige. Zaradi ažurnega evidentiranja lastništva, se lahko podatek o lastniku v REN ažurira še predno je sprememba vpisana v zemljiško knjigo in sicer na podlagi pravne listine, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske previce na nepremičnini. Če v REN ni podatka o lastniku, se lahko uporabi podatek pridobljen na terenu ali na podlagi predloga za vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni, se šteje, da so enaki. Če je zaradi napake vsota solastniških deležev manjša oziroma večja od 100%, se razlika v deležu prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100%.

Kadar je nepremičnina v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, zakon določa izjemo od načela, da je zavezanec lastnik nepremičnine. V tem primeru je zavezanec “upravljavec nepremičnine”, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v REN kot upravljavec.

Upravljavec nepremičnine je vpisan v REN na podlagi prevzetih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb, v katerem so vpisani upravljavci, pri katerih te osebe lahko nastopajo – poleg državnega premoženja tudi za nepremičnine v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in za javno dobro. Če v REN-u ni evidentiranega podatka o upravljavcu, je zavezanec za plačilo davka lastnik nepremičnine.

Skladno s pravno naravo finančnega najema (lizinga) in sicer da se ga šteje za prodajo z odloženim plačilom, se za nepremičnine v finančnem najemu kot zavezanca za davek določa lizingojemalca.

DAVČNA OSNOVA

Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

Po metodologiji množičnega vrednotenja se praviloma posplošena tržna vrednost ocenjuje kot ocena vrednosti, ki od dejanskih tržnih cen podobnih nepremičnin ne odstopa več kot to določajo merila množičnega vrednotenja, urejena v Pravilniku o kriterijih in merilih množičnega vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 94/2008). S pravilnikom se določa, da je posplošena tržna vrednost za posamezno nepremičnino primerno določena, kadar se ta določi z upoštevanjem cone in vrednostne ravni, v kateri je povprečno razmerje med cenami časovno prilagojenih transakcij in z modelom ocenjenimi vrednostmi istih nepremičnin med 0,8 in 1,2. Torej lahko posplošena tržna vrednost glede na dejanske realizirane cene odstopa za največ +- 20 %. Da bi določili enakomerno porazdelitev davčnega bremena od tistih z višjimi vrednostmi nepremičnin do tistih z nižjim vrednostmi nepremičnin, se predlaga, da se davčna osnova določi na ravni 100% posplošene tržne vrednosti, ki je nepremičnini, ki je predmet davka, določena REN.

STOPNJE DAVKA NA NEPREMIČNINE

Stopnje davka na nepremičnine se določi glede na rabo, kot je določena nepremičninam v registru nepremičnin. Za stavbe in dele stavb ter pozidana zemljišča se upošteva njihova dejanska raba, za zemljišča pa njihova namenska oziroma dejanska raba.

 Davčne stopnje znašajo:

  •  Za stavbe in dele stavb s pripadajočimi zemljišči:
    •  0,15 % za stanovanjsko rabo,
    •  0,80 % za poslovno in industrijsko rabo,
    •  0,50 % za drugo rabo (javno, kmetijsko itd.).
  • Za zemljišča:
    • 0,50 % za gradnjo stavb (nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb),
    • 0,50 % za ostala zemljišča (kmetijska, gozdna, druga zemljišča).

Kot stanovanjska nepremičnina se opredeli nepremičnina, v kateri ima lastnik oziroma solastnik prijavljeno stalno prebivališče. Olajšava z nižjo davčno stopnjo za tako stanovanje je namenjena ohranjanju nizke obdavčitve za osnovno stanovanje družine oziroma druge ekonomske skupnosti. Kot stanovanjska nepremičnina se šteje tudi stanovanjska nepremičnina, ki jo lastnik na podlagi pogodbe daje v najem, kar dokaže z evidentiranjem najemnega razmerja v evidenci trga nepremičnin.

Za neželeno rabo nepremičnin (na primer za stanovanja, ki se ne uporabljajo za trajno bivanje ali so prazna – nerezidenčna stanovanja), za neizkoriščena zemljišča za gradnjo stavb in za neustrezno rabo kmetijskih zemljišč so določene višje davčne stopnje:

  • 0,45 % za stavbe in dele stavb s pripadajočim zemljiščem z nerezidenčno stanovanjsko rabo,
  • 1,50 % za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb,

Nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, so tiste, v katerih ne biva lastnik oziroma solastnik sam in jih ne daje v evidentiran najem.

Za neobdelana kmetijska zemljišča oz. zaraščena zemljišča se predlaga trikrat višja stopnja, kar naj bi spodbujalo večjo obdelavo kmetijskih zemljišč. Kot zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki je določeno za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po spremembi namembnosti ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Kot naizkoriščena raba zemljišča se šteje tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenje ni bila na zemljišču evidentirana stavba.

PRISTOJNOST OBČIN PRI DOLOČANJU STOPENJ DAVKA NA NEPREMIČNINE

Občina lahko davčne stopnje, za tisti del prihodkov ki pripadajo občini spremeni za največ 50 %, razen če ni v preteklem letu iz proračuna prejela finačne izravnave. Za največ trikrat pa lahko občina spremeni davčne stopnje za nepremičnine, ki so nevarne in neprimerne za uporabo, starejše od 50 let, stavbe ki se ne uporabljajo v skladu z namenom in za poslovne in industrijske stavbe, ki se ne uporabljao več kot eno leto.

Najkasneje do 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, občina določi in javno objavi stopnje na njenem območju. Tako določene in objavljene stopnje bodo veljale tudi v naslednjih odmernih letih, vse do določitve novih stopenj. V primeru, da občina stopenj ne objavi (kar velja predvsem za prve odmere) ali pa da objavi stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z upoštevanjem stopenj, določenih z Zakonom o davku na nepremičnine.

OPROSTITVE

Davka se ne plačuje od nepremičnin, ki so:

  • V lasti ali v uporabi tujih držav in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti
  • V lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, in jih ti uporabljajo za opravljanje dejavnosti njihovih predstavništev v Republiki Sloveniji, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki veljajoza Republiko Slovenijo
  • V lasti institucij EU v Sloveniji, in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti
  • Javno dobro
  • Varovalni gozdovi

Javno dobro je javna infrastruktura kot npr. objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ceste, ulice, trgi, pasaže in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

Med oprostitve se uvrščajo tudi varovalni gozdovi. To so gozdovi s posebnim namenom varovanja zemljišč pred plazenjem in drugačno obliko erozije, zato v njih ni dopustna gospodarska raba.

Ker se nepremičnine, za katere se priznava oprostitev, lahko določi na podlagi podatkov v REN, je mogoče oprostitve priznati po uradni dolžnosti v postopku odmere.

ODMERA IN PLAČILO DAVKA NA NEPREMIČNINE

Davčni organ odmeri davek na nepremičnine z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

Davek se plačuje v največ treh obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 30. junija, drugi 31. avgusta in tretji 31. oktobra. Rok za plačilo je 15 dni

Če pa znesek davka ne presega 30 eurov, se plača v enem obroku in sicer do 30 junija, v 15 dneh. Torej najkasneje do 15-tega julija.

VROČANJE

Odločbe o odmeri davka na nepremičnine se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme.

Pravnim osebam se lahko odločbe vročajo tudi z elektronsko vročitvijo.

Če zavezanec ne prejme odločbe do 15. junija tekočega leta, mora najkasneje do 31. julija obvestiti davčni organ. Davčni organ mu vroči dvojnik odločbe o odmeri davka na nepremičnine. Zapadlost prvega obroka je 31. avgust.

UNIČENJE NEPREMIČNINE

Če je nepremičnina zaradi naravne ali druge nesreče delno ali v celoti uničena in se tržna vrednost zniža za več kot 50%, se davek na nepremičnine na zahtevo zavezanca odmeri na novo in sicer z novo odločbo, ki nadomesti prejšnjo.

Če pride do polnega uničenja se davek ne odmeri.

PRAVNA SREDSTVA

Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.

Podatek o lastniku in podatke o lastnostih nepremičnine je mogoče urediti oziroma spremeniti v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Na ugotovljeno vrednost nepremičnine je mogoče podati predloge in pripombe v postopku generalnega vrednotenja nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

 O pritožbah, ki se nanašajo na podatke o lastniku oz. vrednosti nepremičnine davčni organ obvesti organ, pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin, ki jih šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin in o tem obvesti zavezanca. Spremenjeni podatki, se upoštevajo pri odmeri davka v letu po letu spremembe podatka.

 Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se za davek na nepremičnine upoštevajo merila za delni ali celotni odpis, povišana za 20 %.

KONVERZIJA

Občina lahko z davčnim dolžnikom sklene dogovor o konverziji zapadlega neplačanega davka na nepremičnini v lastniški delež na tej nepremičnini.

Šteje se, da je davek plačan na dan podpisa dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena.

SKLICI V ZAKONU O DAVKU NA DODANO VREDNOST

4. člen, 1. odstavek, a-točka

a) pridobitev blaga, ki jo opravi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga na ozemlju Slovenije oproščena v skladu s 53. členom ali točkami a) do d) prvega odstavka 54. člena tega zakona

4. člen, 1. odstavek, d-točka

pridobitev blaga, razen blaga iz točk a) do c) in razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena tega zakona za namene opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje v skladu s posebno ureditvijo za kmete, ali davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.

5. člen, 3.odstavek

Za davčnega zavezanca se poleg oseb iz prvega odstavka tega člena šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije

1. odstavek, 94.člen

(1) Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa.

2. odstavek, 94.člen

(2) Obračunavanja DDV je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davčni zavezanec za namene tega zakona šteje eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti določijo za predstavnika.

DAVEK NA DODANO VREDNOST

  • I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
    • Vsebina zakona
    • Pripadnost DDV :
    • Predmet obdavčitve :
    • Transakcije, ki niso predmet obdavčitve
  • II. DAVČNI ZAVEZANCI
    • Definicija
  • III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
    • 1. Dobava blaga
      • Splošno
      • Uporaba blaga za neposlovne namene
      • Uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti
      • Prenos blaga v drugo državo članico
      • Prenos podjetja
    • 2. Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Splošno
      • Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije
      • Nato
    • 3. Opravljanje storitev
      • Splošno
      • Opravljanje storitev za neposlovne namene
      • Opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe
      • Posebna določba
    • 4. Uvoz blaga
      • Definicija
  • IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
    • 1. Kraj dobave blaga
      • Dobava blaga brez prevoza
      • Dobava blaga s prevozom
      • Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
      • Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja
    • 2. Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
      • Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
    • 3. Kraj opravljanja storitev
      • 3.1. Opredelitve
        • Opredelitev davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev
      • 3.2. Splošna pravila
        • Splošna pravila
      • 3.3. Posebna pravila
        • Storitve posrednikov
        • Storitve v zvezi z nepremičninami
        • Opravljanje prevoza
        • Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
        • Najem prevoznih sredstev
        • Elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci
        • Opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije
    • 4. Kraj uvoza blaga
      • Kraj uvoza blaga
  • V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
    • Splošne določbe
    • Dobave blaga ali storitev
    • Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
  • VI. DAVČNA OSNOVA
    • Dobave blaga ali storitev
    • Tržna vrednost
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
    • Druge določbe
  • VII. STOPNJA DDV
    • Uporaba stopnje
    • Stopnja DDV
  • VIII. OPROSTITVE DDV
    • 1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
      • Oproščene dejavnosti v javnem interesu
      • Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava
    • 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
      • Druge oproščene dejavnosti
      • Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
    • 3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
      • Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
      • Dobave blaga, za katere ne velja oprostitev
      • Oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije
      • Oprostitve za določene prevozne storitve
    • 4. Oprostitve pri uvozu
      • Oproščene transakcije
      • Blago iz 2. točke 50. člena
    • 5. Oprostitve pri izvozu
      • Oproščene transakcije
    • 6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
      • Dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov
    • 7. Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
      • Oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam
    • 8. Oprostitve za storitve posrednikov
      • Oprostitve za storitve posrednikov
    • 9. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
      • Pogoji za oprostitev
      • Oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih
      • Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih
      • Davčno skladišče
      • Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Znesek dolgovanega DDV
  • IX. ODBITEK DDV
    • 1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
      • Nastanek pravice do odbitka DDV
      • Obseg pravice
      • Nepremičnine
      • Nova prevozna sredstva
      • Odbitni delež
      • Omejitev pravice do odbitka
      • Uveljavljanje pravice do odbitka
      • Popravek odbitka DDV
      • Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih
      • Dobava osnovnih sredstev v obdobju popravkov
      • Popravek odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa
    • 2. Vračilo DDV
      • 2.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV v posebnih primerih
      • 2.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
        • Pogoji za vračilo
        • Omejitev pravice do vračila zaradi omejitve pravice do odbitka DDV v državi članici sedeža
        • Zahtevek za vračilo
        • Popravek prvotnega odbitnega deleža
        • Obdobje vračila
        • Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
        • Vračilo DDV, pridobljeno z goljufijo
        • Obresti za prepozno vračilo
      • 2.3. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
        • Uveljavljanje vračila DDV v drugi državi članici
      • 2.4. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi
        • Pogoji za vračilo
        • Vračilo DDV v potniškem prometu
  • X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
    • 1. Obveznost plačila
      • Osebe, ki morajo plačati DDV
      • Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV
      • Solidarna odgovornost za plačilo DDV
      • Plačilo DDV v državni proračun
      • Posebni primeri predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV
    • 2. Identifikacija
      • Obveznost prijavljanja
      • Identifikacijska številka za DDV
      • Prenehanje identifikacije za namene DDV
    • 3. Izdaja računov
      • Pravila za izdajanje računov
      • Obveznost izdajanja računov
      • Obvezni podatki na računu
      • Poenostavljeni računi
      • Papirnati in elektronski računi
      • Posebne določbe
      • Valuta na računu
    • 4. Knjigovodstvo
      • Splošne obveznosti
      • Posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov
    • 5. Obračun DDV
      • Vsebina obračuna
      • Predložitev obračuna DDV
      • Rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa
      • Popravljanje napak v obračunu DDV
      • Naknadna predložitev obračuna DDV
      • Davčno obdobje
    • 6. Rekapitulacijsko poročilo
      • Obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila
      • Posebni podatki v rekapitulacijskem poročilu
      • Obdobje poročanja in predložitev rekapitulacijskega poročila
      • Obdobje poročanja, predložitev in vsebina poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a členu tega zakona
    • 7. Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
      • Uporaba tega zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja
  • XI. POSEBNE UREDITVE
    • 1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
      • Oprostitev obračunavanja DDV
    • 2. Posebna ureditev za kmete
      • Pavšalno nadomestilo
      • Priznavanje pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami
    • 3. Posebna ureditev za potovalne agencije
      • Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
      • Davčna osnova
      • Oproščene transakcije
      • Odbitek in vračilo DDV
    • 4. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
      • Definicije
    • 4.a Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo ureditve
      • Davčna osnova
      • Izbira posebne ureditve
      • Uporaba splošne ureditve
      • Oprostitve
      • Odbitek vstopnega DDV
      • Knjigovodstvo
      • Izkazovanje DDV na računih
    • 4.b Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo posebne ureditve
      • Trenutek opravljene dobave
      • Davčna osnova
      • Knjigovodstvo
      • Izdaja računa
      • Obveznost izdaje obračuna
    • 5. Posebna ureditev za investicijsko zlato
      • Definicije
      • Oprostitve
      • Izbira obdavčitve
      • Pravica do odbitka
      • Posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom
    • 6. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
      • Definicije
      • Uporaba posebne ureditve
      • Prijava davčnemu organu
      • Izključitev iz posebne evidence
      • Predložitev posebnega obračuna DDV
      • Plačilo DDV
      • Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
      • Vodenje evidenc
    • 7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
      • Splošno
      • Izključitve iz posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Pogoji za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Začetek in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Posebni primeri o prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Dokazila o izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta
      • Pooblastilo ministru
  • XII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
    • Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV
    • Uporaba drugih predpisov
  • XIII. KAZENSKE DOLOČBE
    • Davčni prekrški
    • Hujši davčni prekrški
    • Izjema od prekrška pri popravkih napak v tekočem obračunu DDV zaradi popravka napake iz obračuna DDV za preteklo davčno obdobje in pri naknadno predloženih obračunih
    • Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda
    • Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV
    • Zastaranje postopka o prekršku
  • XIV. POSEBNI DOLOČBI
    • Pooblastilo vladi
    • Natančnejši predpisi

Priloga I: Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV
Priloga Ia: Okvirni seznam elektronsko opravljenih storitev iz 30.c člena in k) točke 30.d člena zakona
Priloga II: Vrste blaga, ki je lahko skladiščeno v davčnih skladiščih
Priloga III: Umetniški predmeti, zbirke in starine
Priloga IIIa: Seznam dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev, v zvezi s katerimi so plačniki DDV prejemniki tega blaga ali storitev

Električno kolo

ELEKTRIČNO KOLO – NAKUP PREKO SPLETA

×20. 8. 2021 13:48 |  Uvoz blaga

Dajatve in pogoji za uvoz koles z električnim pogonskim motorjem (električna kolesa).

Električno kolo zaradi svoje uporabnosti postajajo prodajni hit. Večina električnih koles in njihovih sestavnih delov na evropski trg prihaja iz Ljudske republike Kitajske. Zaradi zaščite industrije koles v Evropski uniji je uvoz električnih koles EU obremenila z visokimi dajatvami. Temeljni elementi, ki vplivajo na določitev dajatev pri uvozu koles z električnim pogonskim motorjem so: carinska tarifa, poreklo blaga, carinska vrednost blaga ter proti dampinške in izravnalne dajatve. Obračun vseh navedenih dajatev lahko prinese visoke uvozne stroške in posledično nekajkrat višjo končno ceno kolesa. Pred odločitvijo za nakup je dobro poznati nekaj osnovnih uvoznih pogojev.

Priloga

DDV

NAKUPOVANJE PREKO SPLETA – DDV

S spremembo davčne zakonodaje je od 1. 7. 2021 potrebno za vse blago, uvoženo iz tretjih držav, plačati DDV, ne glede na vrednost blaga. V zvezi z izvajanjem novega načina poslovanja povezanega z e-trgovanjem, podajamo dodatna pojasnila.

Zakaj lahko pride do dvojnega zaračunavanja DDV?

V primeru uporabe posebne uvozne ureditve IOSS, se DDV plača že prodajalcu ob nakupu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v Uniji. Pogoj za uporabo te ureditve je registracija prodajalca (npr. spletne platforme) v to posebno ureditev. Z registracijo mu je dodeljena posebna evidenčna številka IOSS, ki je podlaga za uporabo te ureditve. Prodajalec oz. spletna platforma mora poskrbeti, da vložnik carinske deklaracije (običajno prenosnik poštne pošiljke, npr. nacionalni poštni operater oz. hitri prevoznik) razpolaga z IOSS evidenčno številko, ki mora biti carinskemu organu predložena v carinski deklaraciji v trenutku carinjenja blaga. Takšen sistem naj bi zagotavljal čim manjšo možnost zlorab IOSS številk (IOSS številke niso namenjene javni objavi in so poslovna tajnost). V skladu z davčno zakonodajo je veljavna IOSS številka dobavitelja (prodajalca), navedena na carinski deklaraciji, podlaga za oprostitev plačila DDV ob uvozu. V primerih, ko IOSS  številka v carinski deklaraciji ni navedena, carinski organ ne more odobriti oprostitve in obračuna DDV  po veljavni davčni stopnji, ne glede na to, da ga je dobavitelj že pobral.

Ob uvozu je potrebno izvesti carinske formalnosti

Dodatno pojasnjujemo, da gre v primeru uporabe posebne uvozne ureditve IOSS, za davčno poenostavitev, ki ne vpliva na izvajanje carinskih formalnosti, ki morajo biti opravljene, da je lahko blago v Uniji sproščeno v prosti promet. V skladu z evropsko carinsko zakonodajo velja, da morajo biti vse pošiljke, ki prispejo iz tretjih držav predložene carinskemu organu takoj ob vnosu na carinsko območje Unije ter zanje vložena elektronska carinska deklaracija. Za predložitev pošiljk v poštnem prometu je odgovoren prenosnik pošiljke, to je nacionalni poštni operater ali hitri prevoznik. Podatki o pošiljki  morajo biti predloženi s carinsko deklaracijo v elektronski obliki. S tem so povezani tudi stroški, ki jih carinski zastopniki zračunavajo svojim strankam.

Kupec se lahko obrne na spletnega ponudnika

Trenutno v praksi prihaja do primerov, ko kupec navaja, da je ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, zaradi česar ni bil izpolnjen pogoj za oprostitev DDV ob uvozu in je bil obračunan DDV. V takih primerih svetujemo, da se kupci obrnejo na spletnega trgovca oz. platformo in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV, ker le ta za potrebe carinjenja ni zagotovil IOSS številke (nekateri spletni trgovci imajo možnost vračila DDV objavljeno na svojih spletih straneh). Predlagamo, da se zahtevku priloži dokazilo o plačilu DDV ob uvozu (račun carinskega zastopnika iz katerega je razvidno plačilo DDV) ter navede, da je bilo potrebno za pošiljko  ponovno plačati DDV, ker dobavitelj ni sporočil IOSS številke prenosniku pošiljke in tako številka ni bila predložena carinskemu organu ob carinjenju blaga.

Dodatno pojasnjujemo, da se s podobno problematiko srečujejo tudi druge države članice, o čemer je seznanjena tudi Evropska komisija, ki išče ustrezne rešitve za nastalo situacijo. Predvidevamo, da se bo medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk sčasoma uredila in bodo IOSS številke ustrezno sporočene v carinske informacijske sisteme.

Račun

RAČUN

KDO MORA IZSTAVITI RAČUN

Vsak davčni zavezanec mora izdati račun za opravljene dobave ali storitve:

  • drugemu davčnemu zavezancu ali nezavezancu
  • dobave s prevozom iz 3. in 4.odst. 20.člena ZDDV-1
  • oproščene dobave iz 46-člena ZDDV-1 (izvoz v drugo članico)
  • prejeto predplačilo, ki ga prejme, predno je opravljena dobava
  • prejeto predplačilo za storitve predno so storitve opravljene.
  • za vse druge dobave blaga in storitev na ozemlju Republike Slovenije.

Račun zavezanec izda sam, prejemnik, ali tretja oseba v njegovem imenu.

Kot račun se šteje tudi vsak dokument oz. sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

SAMOFAKTURIRANJE

Račun izda kupec blaga ali storitev za njemu opravljene dobave ali storitev. Obe stranki se morata o tem pisno dogovoriti. Kupec mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun dobavitelja.

OBVEZNI PODATKI NA RAČUNU

82. člen ZDDV-1

Davčni zavezanec mora na računu navesti:

  • datum izdaje računa
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
  • identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev
  • identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona
  • ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika
  • količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev
  • datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa
  • davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto
  • stopnjo DDV
  • znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje
    • v primeru izdaje računa s strani kupca blaga ali naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca navedbo »Samofakturiranje«
    • v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV
    • v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«
    • v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona
    • v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije navedbo »Posebna ureditev – Potovalne agencije«
    • v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine navedbo »Posebna ureditev – rabljeno blago«, »Posebna ureditev – umetniški predmeti« ali »Posebna ureditev – zbirke in starine«
    • če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.

Davčni zavezanec, ki v drugi državi članici, v kateri je treba plačati DDV, nima sedeža ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, opravi pa dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, na računu namesto vseh podatkov iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena navede le davčno osnovo.

POENOSTAVLJEN RAČUN

83. člen ZDDV-1

KDO LAHKO IZDA POENOSTAVLJEN RAČUN

Poenostavljen račun izda davčni zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Republike Slovenije, če izda račun davčnemu zavezancu in znesek računa brez DDV ni višji od 100€

PODATKI NA POENOSTAVLJENEM RAČUNU

  • datum izdaje računa
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa
  • ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev
  • količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev
  • znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun
  • jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument iz devetega odstavka 81. člena tega zakona

Če izdaja račun zavezancu, ki ga potrebuje za uveljavljanje vstopnega DDV, mora na računu nevesti ime in naslov kupca ali naročnika. Navesti mora, da gre za obrnjeno davčno obveznost, če je račun izstavljen po 76. členu. Če so na računu postavke različni davčnih stopenj, mora znesek DDV ločiti po teh s

PAPIRNATI IN ELEKTRONSKI RAČUN

84. člen ZDDV-1

Račun se lahko izda v papirnati ali elektronski obliki. Elektronski račun ima vse obvezne podatke kot papirnati račun, izdan je na kateri koli elektronski napravi.

Kupec se mora strinjati s tem, da bo prejel elektronski račun. Zagotoviti je potrebno pristnost izvora. Lahko tudi z elektronskim podpisom. Spreminjanje računa ne sme biti možno.

Mnenje FURS :
Zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je elektronski račun ustrezna podlaga za odbitek DDV in verodostojna listina za druge davčne vidike (3. 3. 2015)

Po DDV zakonodaji je osnovno vodilo, da so elektronski računi izenačeni s papirnimi. Tudi Zakon o elektronskem podpisovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP v 4. členu določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki.

Pomembno je le, da se prejemnik strinja z uporabo elektronskega računa in da račun izpolnjuje pogoje, ki so določeni v četrtem odstavku 84. člena ZDDV-1.
Stvar dogovora med izdajateljem in prejemnikom računa je na kakšen način in s katerimi tehnologijami bosta zagotavljala izpolnjevanje navedenih pogojev.

Elektronski podpis oziroma varen elektronski podpis ni pogoj za veljavnost elektronskega računa, ker ga ne predpisuje ne ZDDV-1 in tudi ne SRS. Varen elektronski podpis je samo tehnologija, ki nedvoumno zagotavlja pristnost izvora in celovitost vsebine dokumenta. Če tega podpisa ni, je treba z drugimi tehnologijami ali ukrepi zagotavljati predpisane pogoje. Tudi PDF dokument, poslan po e-pošti, je elektronski račun, ki se mu ne sme odreči veljavnosti zato, ker je bil posredovan po e-pošti. Če ta dokument nima varnega elektronskega podpisa, je treba zagotoviti predpisane pogoje iz četrtega odstavka 84. člena ZDDV-1 na drugačen način, s postopki za nadzor poslovanja, ki zagotovijo zanesljivo revizijsko sled.

Znesek na računu je lahko izkazan v kateri koli valuti, s tem da mora davčni zavezanec znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izraziti v eurih.

Internet trgovina

NOVA PRAVILA O DDV PRI e-TRGOVANJU

Obračunavanje davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju se v EU posodablja. Ena od novosti je tudi ukinitev oprostitve plačila DDV za uvoz blaga v EU v vrednosti, ki ne presega 22 EUR.  Tako bo treba od 1. 7. 2021 za vse blago, uvoženo v EU, plačati DDV. Nova pravila o DDV pri e-trgovanju v EU so prilagojena za enotni digitalni trg: bolj pravična, enostavnejša in omogočajo manj goljufanja.

Potrošnikom ni treba ničesar storiti

Potrošnikom iz EU ni treba po 1. juliju letos ničesar narediti. Ni jim treba spreminjati nakupovalnih navad niti zamenjati proda­jalcev oziroma spletnih trgovin, kjer kupujejo blago. Vseeno je dobro vedeti, da s 1. julijem 2021 ne bo več veljala oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v vrednosti, ki ne presega 22 EUR. Tako bo treba za vse blago, uvoženo v EU iz tretjih držav, plačati DDV in morebitne stroške zastopnika (npr. izvajalec poštnih storitev in storitev hitre pošte). Informacije glede zaračunavanja stroškov carinskega posredovanja so na voljo na spletnih straneh carinskih zastopnikov (npr. Pošte Slovenije), ki bodo poskrbeli za izvedbo carinskih formalnosti ob sprostitvi pošiljke v prosti promet.

Še vedno pa bo tudi po 1. juliju veljala oprostitev plačila carine za blago v vrednosti do 150 EUR. To zagotavlja, da blago, ki se uvaža izven EU, nima prednosti glede DDV v primerjavi z blagom, ki se kupuje znotraj EU.

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM

Evropska podjetja, ki trenutno prodajajo blago na daljavo v EU nad določenim pragom (35 000 EUR ali 100 000 EUR, odvisno od države članice) kupcem v drugi državi članici EU, se morajo po zdaj veljavnih pravilih registrirati za plačilo DDV in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče. S 1. julijem 2021 se bo lahko v skladu z novimi pravili DDV pod pragom 10.000 EUR plačal v državi članici, kjer ima sedež podjetje prodajalca (opozarjamo, da se v prag 10.000 EUR vštevajo poleg dobav blaga na daljavo tudi telekomunikacijske storitve, elektronske storitve in storitve oddajanja). Nad tem pragom se bodo lahko podjetja enostavno registrirala v sistem „vse na enem mestu“ (VEM), v katerem bodo lahko enostavno prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah.

Hkrati se obstoječi sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno pokriva samo določene storitve, opravljene potrošnikom, širi na vse storitve, opravljene potrošnikom.

Kako se vključiti v posebne ureditve VEM?

Davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM, je na spletni strani eDavki omogočeno oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM.

Obrazci za nove posebne ureditve VEM se nahajajo v sklopu obrazcev ˝Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, v skladu s 6. poglavjem ZDDV – Posebna ureditev Mini VEM˝.

Po izboru »OSS sistem« je možno izbrati registracijski obrazec za posamezno ureditev:

  • Shema EU
  • Shema Non EU
  • Shema uvoz
  • Posredniki za uvozno shemo

Vse informacije, tudi pogosta vprašanja in odgovori (ki se dopolnjujejo), o novem sistemu so objavljene na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije.

Objavljene so tudi brošure s poljudno povzetimi informacijami:

 Za informacije pa se lahko obrnete tudi na naš klicni center 08 200 1002

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Davek na dodano vrednost

DAVEK NA DODANO VREDNOST – KAZALO ZAKONA

DAVEK NA DODANO VREDNOST

  • I. VSEBINA IN OBSEG ZAKONA
    • Vsebina zakona
    • Pripadnost DDV :
    • Predmet obdavčitve :
    • Transakcije, ki niso predmet obdavčitve
  • II. DAVČNI ZAVEZANCI
    • Definicija
  • III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
    • 1. Dobava blaga
      • Splošno
      • Uporaba blaga za neposlovne namene
      • Uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti
      • Prenos blaga v drugo državo članico
      • Prenos podjetja
    • 2. Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Splošno
      • Transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitev blaga znotraj Unije
      • Nato
    • 3. Opravljanje storitev
      • Splošno
      • Opravljanje storitev za neposlovne namene
      • Opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe
      • Posebna določba
    • 4. Uvoz blaga
      • Definicija
  • IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
    • 1. Kraj dobave blaga
      • Dobava blaga brez prevoza
      • Dobava blaga s prevozom
      • Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
      • Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja
    • 2. Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
      • Kraj pridobitve blaga znotraj Unije
    • 3. Kraj opravljanja storitev
      • 3.1. Opredelitve
        • Opredelitev davčnega zavezanca za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev
      • 3.2. Splošna pravila
        • Splošna pravila
      • 3.3. Posebna pravila
        • Storitve posrednikov
        • Storitve v zvezi z nepremičninami
        • Opravljanje prevoza
        • Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa
        • Restavracijske storitve ter storitve cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
        • Najem prevoznih sredstev
        • Elektronske storitve, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci
        • Opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije
    • 4. Kraj uvoza blaga
      • Kraj uvoza blaga
  • V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
    • Splošne določbe
    • Dobave blaga ali storitev
    • Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
  • VI. DAVČNA OSNOVA
    • Dobave blaga ali storitev
    • Tržna vrednost
    • Pridobitev blaga znotraj Unije
    • Uvoz blaga
    • Druge določbe
  • VII. STOPNJA DDV
    • Uporaba stopnje
    • Stopnja DDV
  • VIII. OPROSTITVE DDV
    • 1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
      • Oproščene dejavnosti v javnem interesu
      • Oprostitve za določene dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravijo osebe, ki niso osebe javnega prava
    • 2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
      • Druge oproščene dejavnosti
      • Pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
    • 3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
      • Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
      • Dobave blaga, za katere ne velja oprostitev
      • Oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Unije
      • Oprostitve za določene prevozne storitve
    • 4. Oprostitve pri uvozu
      • Oproščene transakcije
      • Blago iz 2. točke 50. člena
    • 5. Oprostitve pri izvozu
      • Oproščene transakcije
    • 6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
      • Dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov
    • 7. Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
      • Oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Nato, dobava zlata centralnim bankam
    • 8. Oprostitve za storitve posrednikov
      • Oprostitve za storitve posrednikov
    • 9. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
      • Pogoji za oprostitev
      • Oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih
      • Oprostitve za dobave določenega blaga in storitev v davčnih skladiščih
      • Davčno skladišče
      • Pridobitev blaga znotraj Unije
      • Znesek dolgovanega DDV
  • IX. ODBITEK DDV
    • 1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
      • Nastanek pravice do odbitka DDV
      • Obseg pravice
      • Nepremičnine
      • Nova prevozna sredstva
      • Odbitni delež
      • Omejitev pravice do odbitka
      • Uveljavljanje pravice do odbitka
      • Popravek odbitka DDV
      • Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih
      • Dobava osnovnih sredstev v obdobju popravkov
      • Popravek odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa
    • 2. Vračilo DDV
      • 2.1. Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV
        • Vračilo DDV v posebnih primerih
      • 2.2. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
        • Pogoji za vračilo
        • Omejitev pravice do vračila zaradi omejitve pravice do odbitka DDV v državi članici sedeža
        • Zahtevek za vračilo
        • Popravek prvotnega odbitnega deleža
        • Obdobje vračila
        • Rok za odločitev o zahtevku in rok za vračilo DDV
        • Vračilo DDV, pridobljeno z goljufijo
        • Obresti za prepozno vračilo
      • 2.3. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
        • Uveljavljanje vračila DDV v drugi državi članici
      • 2.4. Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi
        • Pogoji za vračilo
        • Vračilo DDV v potniškem prometu
  • X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
    • 1. Obveznost plačila
      • Osebe, ki morajo plačati DDV
      • Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV
      • Solidarna odgovornost za plačilo DDV
      • Plačilo DDV v državni proračun
      • Posebni primeri predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV
    • 2. Identifikacija
      • Obveznost prijavljanja
      • Identifikacijska številka za DDV
      • Prenehanje identifikacije za namene DDV
    • 3. Izdaja računov
      • Pravila za izdajanje računov
      • Obveznost izdajanja računov
      • Obvezni podatki na računu
      • Poenostavljeni računi
      • Papirnati in elektronski računi
      • Posebne določbe
      • Valuta na računu
    • 4. Knjigovodstvo
      • Splošne obveznosti
      • Posebne obveznosti v zvezi s hrambo računov
    • 5. Obračun DDV
      • Vsebina obračuna
      • Predložitev obračuna DDV
      • Rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa
      • Popravljanje napak v obračunu DDV
      • Naknadna predložitev obračuna DDV
      • Davčno obdobje
    • 6. Rekapitulacijsko poročilo
      • Obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila
      • Posebni podatki v rekapitulacijskem poročilu
      • Obdobje poročanja in predložitev rekapitulacijskega poročila
      • Obdobje poročanja, predložitev in vsebina poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a členu tega zakona
    • 7. Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
      • Uporaba tega zakona za blago, uvoženo s tretjih ozemelj oziroma izvoženo na tretja ozemlja
  • XI. POSEBNE UREDITVE
    • 1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
      • Oprostitev obračunavanja DDV
    • 2. Posebna ureditev za kmete
      • Pavšalno nadomestilo
      • Priznavanje pavšalnega nadomestila v prometu z drugimi državami članicami
    • 3. Posebna ureditev za potovalne agencije
      • Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
      • Davčna osnova
      • Oproščene transakcije
      • Odbitek in vračilo DDV
    • 4. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
      • Definicije
    • 4.a Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo ureditve
      • Davčna osnova
      • Izbira posebne ureditve
      • Uporaba splošne ureditve
      • Oprostitve
      • Odbitek vstopnega DDV
      • Knjigovodstvo
      • Izkazovanje DDV na računih
    • 4.b Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
      • Splošno
      • Pogoji za uporabo posebne ureditve
      • Trenutek opravljene dobave
      • Davčna osnova
      • Knjigovodstvo
      • Izdaja računa
      • Obveznost izdaje obračuna
    • 5. Posebna ureditev za investicijsko zlato
      • Definicije
      • Oprostitve
      • Izbira obdavčitve
      • Pravica do odbitka
      • Posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom
    • 6. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
      • Definicije
      • Uporaba posebne ureditve
      • Prijava davčnemu organu
      • Izključitev iz posebne evidence
      • Predložitev posebnega obračuna DDV
      • Plačilo DDV
      • Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
      • Vodenje evidenc
    • 7. Posebna ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji
      • Splošno
      • Izključitve iz posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Pogoji za začetek uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Začetek in prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Posebni primeri o prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji
      • Dokazila o izvršenih plačilih in poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta
      • Pooblastilo ministru
  • XII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
    • Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV
    • Uporaba drugih predpisov
  • XIII. KAZENSKE DOLOČBE
    • Davčni prekrški
    • Hujši davčni prekrški
    • Izjema od prekrška pri popravkih napak v tekočem obračunu DDV zaradi popravka napake iz obračuna DDV za preteklo davčno obdobje in pri naknadno predloženih obračunih
    • Globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda
    • Globa, sorazmerna višini neplačanega DDV
    • Zastaranje postopka o prekršku
  • XIV. POSEBNI DOLOČBI
    • Pooblastilo vladi
    • Natančnejši predpisi

Priloga I: Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV
Priloga Ia: Okvirni seznam elektronsko opravljenih storitev iz 30.c člena in k) točke 30.d člena zakona
Priloga II: Vrste blaga, ki je lahko skladiščeno v davčnih skladiščih
Priloga III: Umetniški predmeti, zbirke in starine
Priloga IIIa: Seznam dobav odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev, v zvezi s katerimi so plačniki DDV prejemniki tega blaga ali storitev

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami.

V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška.

Torej, če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne izplača se delat. Ne izplača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Scroll to Top