dohodnina

Dohodnina

NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 2020

Rok za vložitev dohodninske napovedi je 2. 8. 2021.

Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so najpozneje do 15. junija 2021 na dom prejeli informativni izračun dohodnine. Pri tem velja opozoriti, da je Finančna uprava RS sestavila in odpremila informativni izračun za vse zavezance za dohodnino, ne glede na višino prejetega dohodka.

Davčni organ za zavezanca za vložitev napovedi za odmero dohodnine sestavi informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja 2021 posredovali izplačevalci in zavezanci.

Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2021 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2020 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 2. avgusta 2021, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.

Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS:

Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali  brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/ ali preko mobilne aplikacije eDavki.

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Dohodnina

DOHODNINA – KAZALO ZAKONA

ZAKON O DOHODNINI

  • I. SPLOŠNE DOLOČBE
    • vsebina zakona, uporaba zakona, pripadnost dohodnine
  • II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
    zavezanec za dohodnino, obseg davčne obveznosti
    • 1. REZIDENTSTVO
      • rezident, nerezident
    • 2. VIR DOHODKA
      • splošno o virih dohodka, vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev, vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji, vir dohodka iz opravljanja dejavnosti, vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških deležev, vir dohodka iz investicijskih skladov
  • III. PREDMET OBDAVČITVE
    predmet obdavčitve, splošna pravila, splošno pravilo o neobdavčenih dohodkih, dohodek, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu
    • 1. OPROSTITVE PLAČILA DOHODNINE
      • pomoči in subvencije, dohodki, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po posebnih zakonih, dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti, dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, dohodki, povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja, dohodki v zvezi z izobraževanjem,
        dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, odškodnine, vrnitev premoženja, dohodki, povezani z družinskimi razmerji, drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, dohodki iz zaposlitve in iz dejavnosti, drugo,
        dohodki nerezidentov, dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki
    • 2. DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
      • splošno o dohodku iz zaposlitve, dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve,
        dohodek iz delovnega razmerja, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, boniteta, pokojnina, davčna osnova, posebna davčna osnova, vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo, dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, priznavanje stroškov za delo v tujini
    • 3. DOHODEK IZ DEJAVNOSTI
      • dohodek iz dejavnosti, izključitev iz dohodka iz dejavnosti, davčna osnova,
        upoštevanje prihodkov in odhodkov, prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom, prenehanje opravljanja dejavnosti, prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, prihodek, za katerega velja davčni odtegljaj,
        izključitev iz prihodkov, davki, obvezni prispevki za socialno varnost, delno priznani odhodki, posebnosti določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena, normirani odhodki, izguba, olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšava za zaposlovanje, olajšava za zaposlovanje invalidov,
        olajšava za zavezanca invalida, olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, olajšava za donacije, olajšava za investiranje, omejitve v zvezi z olajšavami, davčni odtegljaj
    • 4. DOHODEK IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI
      • splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
        dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, davčna osnova, pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu, oprostitve, olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
    • 5. DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM IN IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE
      dohodek
      • 5.1. DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM
        • dohodek iz oddajanja premoženja v najem, oprostitev, davčna osnova
      • 5.2. DOHODEK IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE
        • dohodek iz prenosa premoženjske pravice, davčna osnova
    • 6. DOHODEK IZ KAPITALA
      dohodek
      • 6.1. OBRESTI
        • obresti, oprostitev, splošno o davčni osnovi, davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah, davčna osnova od dohodka iz finančnega najema, davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja, davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja, razmejitev med glavnico in obrestmi
      • 6.2. DIVIDENDE
        • dividende, davčna osnova
      • 6.3. DOBIČEK IZ KAPITALA
        • dobiček iz kapitala, kapital, odsvojitev kapitala, neobdavčljiva odsvojitev kapitala, oprostitev, davčna osnova, vrednost kapitala ob pridobitvi, vrednost kapitala ob odsvojitvi, odlog ugotavljanja davčne obveznosti, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vodenje evidenc zalog kapitala, pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta
    • 7. DRUGI DOHODKI
      • opredelitev drugih dohodkov, drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo,
        oprostitev, davčna osnova za druge dohodke
  • IV. LETNA DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
    • 1. LETNA DAVČNA OSNOVA
      • letna davčna osnova rezidenta, upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od drugih dohodkov rezidenta
    • 2. DAVČNE OLAJŠAVE
      • splošna olajšava, osebne olajšave, posebna osebna olajšava, posebna olajšava,
        vzdrževani družinski člani, olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP,
        uskladitev olajšav
    • 3. ODMERA DOHODNINE
      • odmera dohodnine, povprečenje, olajšave in lestvica za zavezanca, ki je rezident za del davčnega leta
  • V. STOPNJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • stopnje dohodnine
  • VI. OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • odmera in poračun dohodnine na letni ravni, plačevanje akontacije dohodnine, izračun akontacije dohodnine, plačilo akontacije dohodnine
  • VII. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
    • akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice, akontacija dohodnine od drugih dohodkov
  • VIII. STOPNJA DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKA, KI SE NE VŠTEVA V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • dohodki, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala,
      oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, izračun in plačilo dohodnine od obresti in dividend, izračun in plačilo dohodnine od dobička iz kapitala, stopnja dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem
  • IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN SLOVENIJE
    • odbitek dohodnine, omejitev odbitka dohodnine, dokazila, sprememba odbitka, nižji odbitek,
      polni odbitek
  • X. NAMENITEV DELA DOHODNINE
    • namenitev dela dohodnine za donacije
  • XI. POSEBNA DOLOČBA
  • XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČB
Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami.

V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška.

Torej, če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne izplača se delat. Ne izplača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Rast neto plače in dajatev - dohodnina
Scroll to Top