plače

Minimalna plača

MINIMALNA PLAČA V EU

Svet za zaposlovanje in socialno politiko je na zasedanju dosegel dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti pravične delovne razmere v Evropski uniji (EU). To je izjemen uspeh Slovenije, z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem na čelu, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja ocenjen kot malo verjeten.

Slovenija je predlog direktive obravnavala prednostno, saj je  ena od prednostnih nalog njenega predsedovanja »kakovostno delo za kakovostno življenje vseh generacij«. Pogajanja so bila izjemno zahtevna, kajti treba je bilo usklajevati različne pomisleke držav članic EU, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih posegov v delujoče sisteme na državnih ravneh.

Države članice so večkrat pohvalile držo Slovenije, ki je kot predsedujoča država vodila odprto in jasno komunikacijo. Poslušala je vse države članice in upoštevala njihove predloge.

»Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše, saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,« je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in poudaril, da je storil vse za dosego današnjega dogovora.

Rezultat vseh pogajanj je danes sprejeto stališče Sveta o direktivi, kar omogoča nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom. Direktiva spoštuje pristojnosti držav in socialnih partnerjev pri določanju minimalnih plač, obenem pa zagotavlja evropsko dodano vrednost s spodbujanjem učinkovitih postopkov za preglednost in stabilnost. Po ocenah bi direktiva lahko omogočila rast minimalnih plač v več kot polovici držav članic in ugodno vplivala na več kot 25 milijonov delavcev.

Svet je sprejel tudi Sklepe Sveta o trajnostnem delu skozi življenjski cikel, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo. Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU trajnostno delo postavila v središče predsedovanja. Izzive spreminjajočega se sveta dela, ki jih prinašajo tehnološki napredek, globalizacija, podnebne spremembe, predvsem pa staranje prebivalstva, bomo lahko reševali le z zagotavljanjem trajnostnega dela vsem.

Svet se je strinjal, da je treba za zagotavljanje trajnostnega dela skozi življenjski cikel posameznika izboljšati varnost in zdravje pri delu, spodbujati vseživljenjsko učenje, iskati rešitve za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustvarjati pravične delovne razmere.

Z doseženim dogovorom v Svetu o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU in sprejetjem Sklepov Sveta o trajnostnem delu je slovensko predsedstvo pustilo močan pečat na področju dela in socialnih politik v EU, saj so tudi druge države članice EU prepoznale naša prizadevanja za nenehno izboljševanje življenjskih in delovnih razmer prebivalstva in se k temu zavezale ne le na politični, ampak tudi na zakonodajni ravni.

Javni prevoz

SPREMEMBA UREDBE O DAVČNI OBRAVNAVI POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVKI NA HITRO

  • DAVKI NA HITRO
  • DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
  • DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV
  • DOHODNINA
  • PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
  • DAVČNA POLITIKA – DAVKI
  • IZRAČUNI V EXCELOVI PREGLEDNICI

DAVKI

Davki zelo vplivajo na podjetniške poslovne odločitve. Cilj odločitev povezanih z davki, je seveda plačati kar se le da malo davkov. Davčni sistem je zelo zapleten in le redkokateri podjetnik se v njem znajde sam, brez pomoči svojega računovodje. Davki , ki najbolj vplivajo na podjetniške finančne odločitve so predvsem : davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina in prispevki za socialno varnost..

e – davki

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so pravne osebe. Torej družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, društva itd.

Davčna osnova je dobiček ugotovljen v skladu z računovodskimi standardi. Dobiček se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki. Zelo poenostavljeno povedano od vsote vseh izdanih računov brez DDV ( če je podjetje zavezanec za ddv ), odštejemo amortizacijo, stroške plač, najemnin, ter stroške storitev in materiala (brez DDV-ja če je podjetje zavezanec za DDV). Torej od vseh prihodkov odštejemo vse kar smo porabili, da samo ustvarili prihodke, pri tem pa ne upoštevamo DDV-ja, če je podjetje zavezanec za DDV in se DDV lahko odbija.

Računovodje imajo pri izračunavanju računovodskega dobička dokaj proste roke, zato jih to svobodo omejuje zakon o davku od dohodkov, ki z vrsto dodatnih pravil to svobodo računovodje omejuje.

Tako je na koncu lahko davčni dobiček precej drugačen od računovodskega dobička. Nekaj razlogov za te razlike so : amortizacija se lahko ne upošteva v obračunanih zneskih, stroški reprezentance, ki niso priznani v svojih polnih zneskih.

Vse to povečuje davčno osnovo. Olajšave , ki spodbujajo podjetja k investiranju, pa davčno osnovo zmanjšuje. Tako si lahko podjetje zmanjša davčno osnovo za 30% vrednosti računa za nakup opreme brez vključenega DDV-ja.

Davek od dohodkov pravnih oseb se plačuje v obliki akontacij, pri oddaji obračuna 31.marca pa se izračuna razlika med dejansko obveznostjo in vplačanimi akontacijami. Če je razlika negativna se davek doplača, drugača pa nam ga država vrne oz. se lahko upošteva pri novih akontacijah.

DAVEK NA DODANO VREDNOST – DDV

DDV je leta 1999 zamenjal prometni davek.

DDV se plačuje od prodajne cene blaga in storitev in sicer po stopnji 20% oz. 8.5%, s tem da nižja 8.5% stopnja velja samo za točno določeno blago (hrana, voda, časopisi…). Za razliko od prometnih davkov se DDV plačuje v vseh fazah menjave, torej ga ne plačuje samo končni potrošnik.

DDV se izračuna tako, da se sešteje ves DDV na izdanih računih, od tega zneska pa si lahko odbijemo seštevek DDV – ja, ki je na vseh prejetih računih. Pri tem pa moramo upoštevati tudi to, da si ne smemo odbijati DDV – ja za točno določene proizvode in storitve. V glavnem so to proizvodi in storitve povezane z osebnimi avtomobili in reprezentanco.

Sistem DDV si lahko predstavljamo tudi tako, da podjetje od končnih kupcev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, pobira davek in tisti del ki odpade na ustvarjeno dodano vrednost podjetja nakaže državi, drugi del, ki pa predstavlja dodano vrednost ustvarjeno pri dobaviteljih, pa nakaže dobaviteljem.

Dobavitelji pa seveda ravnajo enako. Del DDV-ja nakažejo državi, drugi del pa svojim dobaviteljem.

Poznamo podjetja ki so zavezanci za DDV in podjetja, ki niso zavezanci za DDV.

Podjetje lahko postane zavezanec na dva načina in sicer tako da se zato odloči prostovoljno, obvezno pa se mora vključiti v sistem DDV – ja ko preseže določen letni promet.

Podjetje, ki ni zavezanec za DDV na izdanem računu ne zaračunava DDV. DDV na prejetih računi pa ne more uveljavljati kot vstopni DDV. Na izdanem računu mora napisati klavzulo, da ni davčni zavezanec. Njegova davčna številka se od zavezancev za DDV razlikuje po tem, da spredaj nima SI.

DOHODNINA

Dohodnina je davek fizičnih oseb. Akontacijo dohodnine med letom obračunavajo in plačujejo izplačevalci dohodkov. Zavezanci za dohodnino so tudi samostojni podjetniki, saj so le-ti fizične osebe.

Tako npr. delodajalec pri izplačilu plače obračuna in plača akontacijo dohodnine za svoje zaposlene. Osnova je bruto plača zmanjšana za prispevke za socialno varnost in olajšave. Konec leta pa mora obvestiti zavezanca o višini plačanih akontacij dohodnine. Zavezanec pa potem vloži davčno napoved do 31. marca oz. se strinja z napovedjo, ki jo je izdelal FURS.

Dohodnino se plačuje od naslednjih dohodkov:

  • iz zaposlitve (plače)
  • iz dejavnosti (sp-ji)
  • iz osnovne kmetijske dejavnosti
  • iz oddajanja premoženja v najem
  • prenosa premoženjske pravice
  • iz kapitala
  • iz drugih virov.

Dohodnina za razliko od davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja pozna tudi lestvico z več davčnimi stopnjami. Tako tiste z večjimi dohodki obdavči z višjo stopnjo, kot tiste z nižjimi dohodki. Dohodnina pozna pa tudi celo vrsto davčnih olajšav. Najbolj znana je za vzdrževane družinske člane.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Tudi prispevki za socialno varnost so obvezno plačilo državni instituciji. Osnova je bruto plača. Poznamo tudi prispevke ki se obračunavajo od drugih izplačil. npr. podjemnega dela. Pregled trenutno veljavnih stopenj je naslednji :

PrispevekDelojemalecDelodajalec
zdravstveno zavarovanje6,36 %6,56 %
pokojninsko in invalidsko zavarovanje15,5 %8,85 %
starševsko varstvo0,10 %0,10 %
zaposlovanje0,14 %0,06 %
poškodbe pri delu0,53 %
Skupaj22,10%16,10%

DAVČNA POLITIKA – DAVKI

Davki in prispevki na plače so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Prav tako imamo progresivno dohodninsko lestvico. Rezultat tega je, da so naše plače zelo obremenjene z dajatvami.

V spodnji tabeli je prikazano kako se spreminja neto izplačilo, če povečujemo bruto plačo. Do 2,400€ bruto plače rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) počasneje kot pa neto izplačilo. Če pa bruto plače povečujemo, pa rastejo dajatve ( dohodnina in prispevki ) hitreje kot pa neto izplačilo. Iz priložene excelove preglednice z izračuni razberemo, da pri bruto plači 600€ predstavlja neto izplačilo 61% stroška plače. Pri 5000€ bruto, pa je neto izplačilo samo 44% celotnega stroška.

Torej, če imaš bruto plačo 600€, dobiš neto plače 421€ in plačaš 269€ dajatev. Če imaš plačo 2.400€, dobiš neto izplačilo 1.399€ in še nekomu v državni upravi oz. upokojencu nakažeš 1.362€, oz. trem nakažeš 421€, kolikor znaša minimalna plača. Pri neto plači 2.553€ pa si že obremenjen z 3.201€ dajatev ( dohodnina in prispevki ) , kar pomeni, da plačaš 7 minimalnih plač. Sporočilo države je jasno. Ne izplača se delat. Ne izplača se dosegat visokih dohodkov, ker od vsakega dodatno zasluženega evra več dobijo drugi, kot pa dobi tisti, ki ga je zaslužil.

Scroll to Top