Month: July 2021

Javni prevoz

SPREMEMBA UREDBE O DAVČNI OBRAVNAVI POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Podkupnina

PRAVILNIK O OMEJITVAH IN DOLŽNOSTIH URADNIH OSEB V ZVEZI S SPREJEMANJEM DARIL

Nov pravilnik, ki je nadomestil prej veljavni pravilnik in uredbo, na enem mestu ureja obveznosti javnih uslužbencev in funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril.

Bistvena novost, ki jo prinaša pravilnik, je na novo urejeno poročanje o prejetih darilih in nadzor nad področjem daril, ki ga bo zdaj izvajala Komisija za preprečevanje korupcije. S poenotenjem ureditve za javne uslužbence in funkcionarje se odpravljajo nejasnosti glede delitve področja, izboljšuje se nadzor, poročanje o prejetih darilih pa bo enostavnejše.

Novosti na področju sprejemanja daril je prinesla že novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Med drugim so na novo določene mejne vrednosti daril, ki jih lahko sprejmejo javni uslužbenci in funkcionarji: darila, katerih vrednost ne presega 50 evrov, javni uslužbenci in funkcionarji lahko sprejmejo in o njihovem prejemu ni potrebno poročati; darila, katerih vrednost presega 50 evrov, javni uslužbenci in funkcionarji lahko sprejmejo, o njih pa morajo poročati osebi, zadolženi za vodenje seznama daril znotraj svoje organizacije; daril, katerih vrednost presega 100 evrov, ni dovoljeno sprejeti in jih je treba zavrniti.

Darila v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih ali vrednostnih bonov in dragih kovin so prepovedana. Prav tako ni dovoljeno sprejemati darila, ki lahko vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje dela uradne osebe, ali če bi sprejem darila pomenil storitev kaznivega dejanja.

SRS 34 – RAČUNOVODSKE REŠITVE V ZADRUGAH

A. UVOD

Ta standard je povezan predvsem s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) od 1 do 30. Obravnava posebnosti pri vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju prihodkov, odhodkov, poslovnega izida, denarnih tokov ter gibanja kapitala, ki so značilne za zadruge. Posebej obravnava nerazdeljivo zadružno lastnino, ugotavljanje poslovnega izida zadruge in nadomeščanje neporavnane izgube iz prejšnjih let. Z zadrugami so v tem standardu mišljene organizacije, ki so kot zadruge ali zadružne zveze vpisane v sodni register. Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

B. STANDARD

A) OBLIKA IZKAZA STANJA

34.1. Izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Sestavi se za splošne ali posebne namene za potrebe zunanjega, lahko pa tudi notranjega računovodskega poročanja.

Bilanca stanja zadruge je razčlenjena tako kot bilanca stanja srednje velikega podjetja v skladu s SRS 24 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje, le da zadruge pri obveznostih do virov sredstev pod točko A. Kapital izkazujejo tele postavke:

A. Kapital
I. Zadružni kapital
a) Nerazdeljivi kapital
b) Deleži članov zadruge
1. Obvezni deleži članov zadruge
2. Prostovoljni deleži članov zadruge
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Druge rezerve iz dobička
IV. Presežek iz prevrednotenja
V. Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba)
VI. Čisti poslovni izid (čisti dobiček ali čista izguba) poslovnega leta

34.2. V bilanci stanja zadruga obvezno razčleni opredmetena osnovna sredstva na postavke zemljišča, zgradbe, gozdovi, večletni nasadi in osnovna čreda.

34.3. Teoretično možne postavke, ki pri posamezni zadrugi ne prihajajo v poštev, se v uradni listini ne navajajo.

34.4. Bilanca stanja zadruge prikazuje sredstva in obveznosti do njihovih virov v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju ali v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem načrtovane za isto obdobje.

34.5. Zadruga izkazuje postavke v bilanci stanja po knjigovodski vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in ustreznim popravkom vrednosti.

34.6. Zadruga izkazuje v zunajbilančni evidenci hipoteke na osnovna sredstva, dana jamstva, zaloge, ki so last drugih pravnih in fizičnih oseb, ter možne obveznosti, kar je v dodatku k bilanci stanja treba ustrezno razkriti. V zunajbilančni evidenci izkazuje tudi prevzeta jamstva svojih članov na podlagi zadružnih pravil.

34.7. V posebnem pregledu kot dodatku k bilanci stanja zadruga izkaže (dejanske in prevrednotene) nabavne vrednosti in popravke vrednosti posameznih kategorij opredmetenih osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naložb. Prav tako izkaže stanje opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema.

34.8. V posebnem pregledu kot dodatku k bilanci stanja zadruga izkaže kategorije opredmetenih osnovnih sredstev in kategorije neopredmetenih sredstev po njihovih začetnih neodpisanih vrednostih, pridobitve, spremembe namembnosti, odtujitve, amortizacijo in učinke prevrednotenja.

34.9. Postavke v bilanci stanja zadruge za zunanje poslovne potrebe je treba razkriti v skladu s SRS 24 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje.

34.10. Bilanco stanja poslovnega leta mora zadruga hraniti trajno.

B) OBLIKA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

34.11. Zadruga sestavlja izkaz poslovnega izida, kot je določen v SRS 25 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje – za podjetja (različica I).

34.12. Teoretično možne postavke, ki pri posamezni zadrugi ne prihajajo v poštev, se v uradni listini ne navajajo. Zadruga lahko postavke izkaza poslovnega izida iz SRS 25 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje – za svoje potrebe še podrobneje razčleni.

34.13. Izkaz poslovnega izida zadruge prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju ali v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem načrtovane za isto obdobje.

34.14. V prilogi k izkazu poslovnega izida zadruga podrobneje izkaže stroške po naravnih vrstah (stroške materiala, stroške storitev, odpise gibljivih sredstev, stroške amortizacije, stroške rezervacij, stroške plač in druge).

34.15. V prilogi k izkazu poslovnega izida zadruga izkaže, kako je čisti dobiček poslovnega leta skupaj z nerazporejenim čistim dobičkom iz prejšnjih let razdeljen in kako je čista izguba poslovnega leta skupaj z neporavnano čisto izgubo iz prejšnjih let poravnana.

34.16. Izkaz poslovnega izida mora zadruga hraniti trajno.

C) SKUPINSKI RAČUNOVODSKI IZKAZI

34.17. Zadruga sestavlja skupinske računovodske izkaze v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.

34.18. Iz skupinske bilance stanja zadruge so izpuščeni zneski iz razmerij zadruge do povezanih zadrug, gospodarskih družb ter pravnih in fizičnih oseb v skupini.

34.19. Iz skupinskega izkaza poslovnega izida zadruge so izpuščeni poslovni in finančni prihodki iz razmerij med pravnimi oziroma fizičnimi osebami v skupini, prav tako pa tudi ustrezni poslovni in finančni odhodki. Pri delitvi čistega dobička poslovnega leta se izkaže posebej del, ki pripada manjšinskim lastnikom v morebitnih odvisnih pravnih osebah, in posebej del, ki pripada zadružnikom v obvladujoči zadrugi.

Č) IZKAZ DENARNIH TOKOV

34.20. Srednje in velike zadruge po sodilih iz zakona o gospodarskih družbah sestavijo tudi izkaz denarnih tokov v skladu s SRS 26 – Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje.

D) IZKAZ GIBANJA KAPITALA

34.21. Srednje in velike zadruge po sodilih iz zakona o gospodarskih družbah sestavijo tudi izkaz gibanja kapitala v skladu s SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

34.22. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme.

a) Izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz zadruge, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja. Neporavnana izguba v njem je odbitek od kapitala.

b) Bilanca stanja je dvostranski računovodski izkaz, v katerem je na levi strani prikazano stanje sredstev in na desni strani v enakem znesku stanje obveznosti do virov sredstev.

c) Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

č) Skupinski izkaz stanja (konsolidirani izkaz stanja) je izkaz stanja, sestavljen za skupino podjetij, ki jo vodi obvladujoče podjetje, kot da bi šlo za eno samo zadrugo.

d) Nerazdeljivi zadružni kapital je trajni poslovni sklad zadruge, ki je nastal od ustanovitve zadruge do 30. junija 1992 (do uveljavitve zakona o zadrugah). Je nedeljivo čisto premoženje zadruge, za katero se smiselno uporabljajo predpisi o lastninski pravici. Namenjen je izključno za financiranje skupnega poslovanja zadruge in njenih članov. Sredstev iz tega sklada ni mogoče razdeliti niti ob morebitni likvidaciji zadruge ali njenem stečaju niti ob prenehanju zadruge. To velja tudi za čisto zadružno premoženje, pridobljeno na podlagi določb o vračilu nekdanjega zadružnega premoženja pri lastninskem preoblikovanju podjetij.

e) Deleži članov zadruge so del njenega kapitala. Vsak član zadruge mora ob vstopu vanjo vpisati in vplačati določen del kapitala, in sicer najmanj en delež, katerega velikost samostojno določijo člani po zadružnih pravilih.

f) Prostovoljni skladi zadruge so skladi, ki jih zadruga oblikuje iz letnega čistega dobička v skladu z zakonom o zadrugah in zadružnimi pravili. Taki so rezervni sklad, sklad za izobraževanje, razvojni sklad, sklad za dajatve socialne narave in podobni skladi. V bilanci stanja se izkažejo kot del rezerv iz dobička.

Č. POJASNILA

34.23. Kapital zadruge sestavljajo nerazdeljivi zadružni kapital, deleži članov zadruge, rezerve, preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja, nerazporejeni čisti dobiček ali neporavnana čista izguba v poslovnem letu in drugi morebitni skladi, oblikovani v skladu z zadružnimi pravili.

34.24. Zadruga oblikuje rezerve pri delitvi čistega dobička po zadružnih pravilih in najmanj v velikosti, predpisani z zakonom o zadrugah.

34.25. Zadruga lahko nameni preostanek letnega presežka čistega dobička po oblikovanju obveznih rezerv za svoje sklade in za deleže svojih članov v sorazmerju z njihovim poslovanjem z njo (zadružni ristorno). Podrobnejša sodila za udeležbo članov v preostanku čistega dobička določi zadruga z zadružnimi pravili.

34.26. Zadruga poravnava izgubo iz obveznih rezerv oziroma iz nerazporejenega čistega dobička iz prejšnjih let. Če obvezne rezerve in morebitni nerazporejeni čisti dobiček iz prejšnjih let ne zadoščajo za poravnavo čiste izgube iz prejšnjih let, poravna preostanek iz svojih drugih prostovoljnih skladov. Če izguba še vedno ni poravnana, jo poravna iz nerazdeljivega zadružnega kapitala ter iz obveznih in prostovoljnih deležev članov zadruge, in sicer v sorazmerju z velikostjo nerazdeljivega zadružnega kapitala in deležev članov.

34.27. Če se zaradi odpisa ali izgube vrednost deležev in skladov zadruge zmanjša za več kot polovico, mora občni zbor zadruge skleniti, da se deleži doplačajo v celotni odpisani vrednosti, ali pa predlagati, da se nad zadrugo uvede stečajni postopek.

34.28. Zadruga lahko za poslovna razmerja s svojimi člani v svojem knjigovodstvu uvede evidentiranje terjatev in obveznosti po načelu kontokorenta. Obremenjevanje kontokorenta vedno pomeni izkazovanje terjatev do člana in prihodkov na drugi strani, priznavanje kontokorenta pa povečevanje izbranih nakupnih postavk zadruge in obveznosti na drugi strani. Debetni saldo kontokorenta je vedno stanje terjatve zadruge do člana, kreditni saldo pa stanje obveznosti zadruge nasproti članu.

34.29. Zadruga vodi poslovne knjige po svojem kontnem načrtu na podlagi kontnega okvira, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

34.30. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance. Zadruge, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006, preostale zadruge pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu. Zadruge z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 34 – Računovodske rešitve v zadrugah (2002).

SRS 35 – RAČUNOVODSKO SPREMLJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

A. UVOD

Ta standard je povezan z vsemi slovenskimi računovodskimi standardi razen s tistimi, ki obravnavajo posebnosti na izbranih področjih. Ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov ter poslovnega izida, ki so značilne za podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Določila tega standarda so obvezna za velika in srednja podjetja po sodilih iz zakona o gospodarskih družbah, priporočljiva pa za vsa podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Uporabljajo se, če zakon ne določa drugače.

Standard obravnava:

a) posebnosti vrst sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
b) posebnosti vrst obveznosti do virov sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
c) posebnosti obračunavanja amortizacije,
č) posebnosti vrst stroškov in odhodkov ter načinov njihovega izkazovanja,
d) posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihodkov,
e) posebnosti ugotavljanja in obravnavanja raznih vrst poslovnega izida,
f) posebnosti prevrednotovanja,
g) obliko bilance stanja,
h) obliko izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov ter
i) vrste in vsebine posebnih razpredelnic in pojasnil k računovodskim izkazom.

Ta standard se opira na predpise, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb.

V njem predpisane oblike izkazov so namenjene računovodskemu poročanju za poslovne potrebe. Oblike poročanja za davčne in statistične potrebe urejajo posebni predpisi.

Z javnimi podjetji so v tem standardu mišljene vse pravne osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo gospodarske javne službe, ne glede na organizacijsko obliko (javna podjetja in javni gospodarski zavodi) in ne glede na to, ali so te službe njihova celotna dejavnost ali le njen del. Ta standard se uporablja tudi za osebe zasebnega prava iz četrte in pete alinee prvega odstavka 6. člena zakona o gospodarskih javnih službah, če tako določa pogodba o prevzemu opravljanja gospodarske javne službe.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov oziroma razlagami izrazov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

B. STANDARD

A) POSEBNOSTI VRST SREDSTEV IN NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

35.1. Za opredeljevanje in izkazovanje sredstev javno podjetje uporablja slovenske računovodske standarde (SRS) od 1 do 7 in dopolnitve, obdelane v SRS od 35.2 do 35.7.

35.2. Javno podjetje izkazuje posebej sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje posameznih gospodarskih javnih služb, po posameznih gospodarskih javnih službah, in posebej sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje drugih dejavnosti.

35.3. Javno podjetje posebej izkazuje vsa brezplačno pridobljena opredmetena osnovna sredstva po vrstah. Za vrednost teh osnovnih sredstev oblikuje dolgoročno odložene prihodke.

35.4. Če javno podjetje poleg gospodarskih javnih služb opravlja tudi druge dejavnosti , izkazuje posebej opredmetena osnovna sredstva za opravljanje posameznih gospodarskih javnih služb in posebej opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti. Če uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje več dejavnosti, mora v posebnih razkritjih prikazati sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na posamezne dejavnosti, in deleže sredstev, namenjene opravljanju posameznih dejavnosti. Te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev.

35.5. Če javno podjetje opravlja dejavnosti, pri katerih v proizvajalnem procesu ustvarja proizvode, ki jih je mogoče imeti v zalogi, izkazuje zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju gospodarskih javnih služb, posebej.

35.6. Javno podjetje ločeno izkazuje finančne naložbe in terjatve do države ali lokalne skupnosti, in sicer po njihovih vrstah.

35.7. Javno podjetje razčlenjuje aktivne časovne razmejitve po posameznih gospodarskih javnih službah in drugih dejavnostih.

B) POSEBNOSTI VRST OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV IN NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

35.8. Za opredeljevanje in izkazovanje obveznosti do virov sredstev javno podjetje uporablja SRS od 8 do 11 in dopolnitve, obdelane v SRS od 35.9 do 35.11.

35.9. Osnovni kapital razčlenjuje javno podjetje tako, da je mogoče ugotoviti lastniške deleže države, lokalnih skupnosti in drugih.

35.10. Namenska sredstva države, lokalne skupnosti ali odjemalca gospodarske javne službe, ki niso vključena v ceno proizvoda oziroma storitve in so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev javnega podjetja, povečujejo dolgoročno odložene prihodke.

35.11. Javno podjetje izkazuje oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov iz SRS 35.10
– posebej za nabavo, razširitev in obnovo opredmetenih osnovnih sredstev, namenjenih za opravljanje gospodarskih javnih služb, ter
– posebej za nabavo, razširitev in obnovo drugih opredmetenih osnovnih sredstev.

C) POSEBNOSTI OBRAČUNAVANJA AMORTIZACIJE

35.12. Za obračunavanje in izkazovanje amortizacije javno podjetje uporablja SRS 1, 2 in 13 ter dopolnitve, obdelane v SRS 35.13 in 35.14.

35.13. Javno podjetje obračunava amortizacijo za vsa sredstva, za katera jo je po SRS 13 treba obračunavati, ne glede na to, ali so kupljena z njegovim denarjem ali brezplačno pridobljena iz proračuna ali od drugih.

35.14. Javno podjetje ločeno izkazuje obračunano amortizacijo in njeno uporabo za

a) opredmetena osnovna sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb in
b) opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.

Č) POSEBNOSTI VRST STROŠKOV IN ODHODKOV TER NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

35.15. Za razčlenjevanje stroškov in odhodkov javno podjetje uporablja SRS od 13 do 16 in dopolnitve, obdelane v SRS od 35.16 do 35.18.

35.16. Kadar javno podjetje opravlja več dejavnosti, izkazuje stroške in odhodke po posameznih gospodarskih javnih službah in drugih dejavnostih.

35.17. Javno podjetje oblikuje za vsako gospodarsko javno službo poslovnoizidno mesto. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške.

35.18. Javno podjetje določi za gospodarske javne službe ustrezne stroškovne nosilce. Nanje se na podlagi izračunov razporejajo stroški.

D) POSEBNOSTI RAZČLENJEVANJA IN MERJENJA PRIHODKOV

35.19. Za razčlenjevanje in merjenje prihodkov javno podjetje uporablja SRS 18 in dopolnitve, obdelane v SRS od 35.20 do 35.22.

35.20. Prihodki od poslovanja v javnem podjetju so vsi zneski od prodaje proizvodov oziroma storitev, ne glede na to, kdo je plačnik. Prispevki, takse in/ali druga plačila, ki jih javno podjetje na podlagi zakona pobira za državo ali lokalno skupnost, niso prihodki javnega podjetja.

35.21. Prihodki od poslovanja javnega podjetja so tudi državne podpore, razen tistih, ki se začasno izkazujejo kot dolgoročno odloženi prihodki. Namenske podpore uvršča javno podjetje med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje katerih so bile dane.

35.22. Med prihodke od poslovanja uvršča javno podjetje tudi prispevke posameznikov, krajevnih skupnosti in drugih oseb za vzdrževanje objektov in naprav ter za opravljanje gospodarskih javnih služb, razen če je z zakonom ali odlokom posebej določeno, da so prispevki namenski. Namenske prispevke, ki niso vključeni v ceno proizvoda ali storitve, uvršča javno podjetje med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje katerih so bili zbrani.

E) POSEBNOSTI UGOTAVLJANJA IN OBRAVNAVANJA POSLOVNEGA IZIDA

35.23. Za ugotavljanje in obravnavanje poslovnega izida uporablja javno podjetje SRS 19 in dopolnitve, obdelane v SRS od 35.24 in 35.25.

35.24. Javno podjetje ugotavlja dobiček ali izgubo za posamezne gospodarske javne službe, za druge dejavnosti, ki jih opravlja, in za podjetje kot celoto.

35.25. Izgubo zaradi razlike med najvišjimi prodajnimi cenami proizvodov oziroma storitev gospodarskih javnih služb, ki jih je določila država ali lokalna skupnost, in njihovimi stroškovnimi cenami predstavi javno podjetje v pojasnilih k računovodskim izkazom.

F) POSEBNOSTI PREVREDNOTOVANJA

35.26. Javno podjetje vrednoti vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter stroške, kot določajo slovenski računovodski standardi ter dopolnitve, obdelane v SRS 35.27 in 35.28.

35.27. Javno podjetje posebej izkazuje učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov, ki se nanašajo na

– opravljanje gospodarskih javnih služb in
– opravljanje drugih dejavnosti.

35.28. Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem pripoznanju uporablja javno podjetje model nabavne vrednosti.

G) OBLIKA IZKAZA STANJA

35.29. Izkaz stanja javnega podjetja ima obliko dvostranske bilance stanja in postavke, opredeljene v SRS 24 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje.

H) OBLIKA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZA DENARNIH TOKOV

35.30. Pri sestavljanju izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov uporablja javno podjetje SRS 25 – Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje – in SRS 26 – Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje – ter dopolnitve, obdelane v SRS od 35.31 do 35.33.

35.31. Izkaz poslovnega izida sestavi javno podjetje po različici I oblike izkaza iz SRS 25, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za sestavitev po različici II.

35.32. Vsa javna podjetja, ne glede na velikost, razčlenjujejo čiste prihodke od prodaje na tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem gospodarskih javnih služb, in tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem drugih dejavnosti. Prav tako razčlenjujejo prihodke od obresti na del, ki je povezan z opravljanjem gospodarskih javnih služb, in del, ki je povezan z opravljanjem drugih dejavnosti. Državne podpore izkazuje javno podjetje posebej.

35.33. Javno podjetje razčleni v pojasnilih k računovodskim izkazom stroške po funkcionalnih skupinah iz SRS 25. na stroške opravljanja gospodarskih javnih služb in stroške opravljanja drugih dejavnosti. Podatki o posameznih vrstah stroškov so razvidni iz poslovnih knjig ali izračunani na podlagi ustreznih sodil.

I) VRSTE IN VSEBINE POSEBNIH RAZPREDELNIC IN POJASNIL K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

35.34. Letno poročilo javnega podjetja vsebuje poleg razpredelnic, predpisanih z zakonom o gospodarskih družbah ali določenih s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi in SRS od 35.1 do 35.33, še tele razpredelnice in pojasnila k računovodskim izkazom:

– pregled porabe prejetih državnih podpor po namenih;

– prikaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljenega na del, ki izhaja iz opravljanja gospodarskih javnih služb, in del, ki izhaja iz opravljanja drugih dejavnosti, v skladu s SRS 35.24, ter prikaz pokrivanja izgube ali razporejanja dobička iz opravljanja gospodarskih javnih služb;

– prikaz sodil, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti razporejeni sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki

– podbilance stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za posamezne gospodarske javne službe ter za druge dejavnosti, če javno podjetje ocenjuje, da so te podbilance pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev;

– pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti, na datum bilance stanja; ter

– izkaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljen na izkaze poslovnega izida za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

35.35. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme.

a) Gospodarske javne službe so službe, določene z zakonom ali predpisom lokalne skupnosti. Lahko so republiške ali lokalne, obvezne ali izbirne. Obvezne gospodarske javne službe se določijo z zakonom.

b) Državne podpore javnemu podjetju so zneski, ki jih dobiva javno podjetje iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti za financiranje naložb ali za financiranje gospodarskih javnih služb, kadar je polna lastna cena proizvoda ali storitve gospodarske javne službe večja od prodajne cene. Proračunska sredstva, ki jih prejema javno podjetje kot plačilo za opravljanje gospodarske javne službe, ki bremeni državo oziroma lokalne skupnosti, se vštevajo med redne prihodke.

Č. POJASNILA

35.36. Dobo koristnosti in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev javnega podjetja, ki se uporabljajo pri opravljanju gospodarskih javnih služb in za katera je treba obračunavati amortizacijo, določi javno podjetje sámo, če v aktu o njegovi ustanovitvi ali predpisu ni določeno drugače.

35.37. Dolgoročno odloženi prihodki, ki so namenjeni pokrivanju stroškov opravljanja gospodarskih javnih služb, se zmanjšujejo v dobro prihodkov od poslovanja.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

35.38. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Javna podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006, preostala javna podjetja pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu.

Podjetja z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 35 – Računovodske rešitve v javnih podjetjih (2002), razen določb, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju in jih morajo uporabljati vsa javna podjetja ne glede na velikost, dokler imajo računovodsko evidentirana sredstva v upravljanju, vendar najdlje do 31. decembra 2009. Do tega datuma morajo zagotoviti računovodsko razvidovanje sredstev, s katerimi razpolagajo, na zakonskih podlagah.

SRS 36 – RAČUNOVODSKE REŠITVE V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH – PRAVNIH OSEBAH ZASEBNEGA PRAVA

A. UVOD

Ta standard je povezan s splošnimi računovodskimi standardi (SRS). Ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov in poslovnega izida, ki so značilne za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava (odslej organizacije), tako da obdeluje

a) posebnosti vrst sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
b) posebnosti vrst obveznosti do virov sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
c) posebnosti amortiziranja,
č) posebnosti vrst stroškov in odhodkov ter načinov njihovega izkazovanja,
d) posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihodkov,
e) posebnosti ugotavljanja in obravnavanja vrst poslovnega izida,
f) posebnosti prevrednotovanja,
g) obliko bilance stanja,
h) obliko izkaza prihodkov in odhodkov ter
i) vrste in vsebine posebnih preglednic in pojasnil k računovodskim izkazom.

Ta standard se opira na zakone in druge predpise, ki urejajo področje nepridobitnih dejavnosti.

Kadar s tem standardom niso predvidene posebne računovodske rešitve za organizacije, se smiselno uporabljajo splošni računovodski standardi.

Z organizacijami so v tem standardu mišljene pravne osebe zasebnega prava, ki vodijo poslovne knjige skladno z zakonom o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99).

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

B. STANDARD

A) POSEBNOSTI VRST SREDSTEV IN NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

36.1. Organizacija posebej izkazuje terjatve do ustanovitelja.

B) POSEBNOSTI VRST OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV IN NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

36.2. Če je več ustanoviteljev, razčleni organizacija ustanovitveni vložek tako, da je mogoče ugotoviti deleže posameznih soustanoviteljev.

36.3. Takó za vrednost podarjenih denarnih sredstev, namenjenih za pridobitev osnovnih sredstev, kot tudi za vrednost podarjenih osnovnih sredstev izkazuje organizacija dolgoročno odložene prihodke. Te se porabljajo za pokrivanje obračunanih stroškov amortizacije teh osnovnih sredstev. Kot dolgoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov amortizacije izkazuje organizacija tudi podarjena denarna sredstva, dobljena za odplačilo glavnice posojil in kreditov, najetih za pridobitev osnovnih sredstev.

36.4. Sredstva, dobljena za določen namen, razen sredstev iz prejšnjega člena, izkazuje organizacija med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami ne glede na čas nastanka stroška, katerega pokrivanju so namenjena. Porabljajo se za pokrivanje stroškov oziroma odhodkov, za katere so bila dobljena, ko ti nastanejo.

36.5. Organizacija ločeno izkazuje oblikovanje in porabo dolgoročno odloženih prihodkov za pokrivanje stroškov amortizacije

– osnovnih sredstev, namenjenih za opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb, in
– drugih osnovnih sredstev.

C) POSEBNOSTI AMORTIZIRANJA

36.6. Organizacija obračunava amortizacijo za vsa sredstva, za katera jo je po SRS 13 treba obračunavati, ne glede na to, kako so bila pridobljena.

36.7. Organizacija posebej izkazuje obračunano amortizacijo in njeno uporabo za

– osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb in
– osnovna sredstva za opravljanje lastne dejavnosti.

Če organizacija z istimi osnovnimi sredstvi opravlja dejavnosti negospodarskih javnih služb in lastno dejavnost, mora z ustreznimi sodili ugotoviti deleže amortizacije teh osnovnih sredstev, ki odpadejo na posamezne dejavnosti.

Č) POSEBNOSTI VRST STROŠKOV IN ODHODKOV TER NAČINOV NJIHOVEGA IZKAZOVANJA

36.8. Kadar opravlja organizacija poleg lastne dejavnosti tudi dejavnosti negospodarskih javnih služb, izkazuje stroške za vsako dejavnost negospodarskih javnih služb posebej.

D) POSEBNOSTI RAZČLENJEVANJA IN MERJENJA PRIHODKOV

36.9. Organizacija izkazuje prihodke od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb po vrstah in namenih, in sicer posebej prihodke iz proračunskih sredstev in posebej druge. Prav tako posebej izkazuje prihodke, prejete za določen namen. Poslovne prihodke razčlenjuje po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti.

36.10. Poslovne prihodke organizacije sestavljajo vsi zneski od prodaje proizvodov, trgovskega blaga oziroma storitev, ne glede na to, kdo je plačnik. Poslovni prihodki organizacije so tudi sredstva iz proračuna, prejeta za pokrivanje poslovnih odhodkov v obračunskem obdobju.


E) POSEBNOSTI UGOTAVLJANJA IN OBRAVNAVANJA VRST POSLOVNEGA IZIDA

36.11. Splošne vrste poslovnega izida v organizaciji kot celoti in po posameznih dejavnostih so presežek prihodkov, čisti presežek prihodkov in presežek odhodkov.

36.12. Presežek prihodkov je pozitivni poslovni izid, ki se ugotovi kot razlika med večjimi prihodki in manjšimi odhodki organizacije v obračunskem obdobju.

36.13. Čisti presežek prihodkov je presežek prihodkov, zmanjšan za obračunani davek od dohodka pravnih oseb; namenjen je za opravljanje dejavnosti organizacije, za pokrivanje presežka odhodkov ter za drugo v skladu s predpisi in ustanovitvenim aktom.

36.14. Presežek odhodkov je negativni poslovni izid, ki se ugotovi kot razlika med večjimi odhodki in manjšimi prihodki organizacije v obračunskem obdobju. Obračunani davek od dobička povečuje presežek odhodkov. Presežek odhodkov se pokriva v skladu s predpisi in ustanovitvenim aktom.

36.15. Poslovni izid posamezne dejavnosti je del poslovnega izida organizacije (del presežka prihodkov, del čistega presežka prihodkov in del presežka odhodkov) glede na prihodke in odhodke te dejavnosti.

36.16. Za tisti del presežka prihodkov, ki ga organizacija nameni za pokrivanje izbranih stroškov v naslednjih obračunskih obdobjih, se oblikuje sklad za določen namen. Ta sklad se izkazuje posebej.

F) POSEBNOSTI PREVREDNOTOVANJA

36.17. Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, finančne naložbe ter terjatve in obveznosti se prevrednotujejo v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.

Učinki prevrednotovanja opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve povečujejo ustanovitveni vložek ali drugo obliko lastnih virov sredstev. Povečanje lastnega vira sredstev se izkaže posebej.

Učinki prevrednotovanja finančnih naložb zaradi okrepitve povečujejo finančne prihodke oziroma ustanovitveni vložek ali drugo obliko lastnih virov sredstev na način, določen v splošnih slovenskih računovodskih standardih. Povečanje lastnega vira sredstev se izkaže posebej.

Prevrednotovanje neopredmetenih osnovnih sredstev, dolgoročnih in kratkoročnih aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev ter zalog zaradi okrepitve se ne izvaja.

Prevrednotovanje zaradi oslabitve se izvaja v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi le za sredstva.

G) OBLIKA IZKAZA STANJA

36.18. Izkaz stanja organizacije je splošni izkaz sredstev in obveznosti do njihovih virov. Ima obliko dvostranske bilance stanja.

36.19. V bilanci stanja morajo biti sredstva in obveznosti do njihovih virov razčlenjeni vsaj takole:

Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva
1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
2. Predujmi za neopredmetena sredstva
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča
2. Zgradbe
3. Oprema
4. Druga opredmetena osnovna sredstva
5. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi
6. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
III. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne kapitalske naložbe
2. Dolgoročno dana posojila
3. Dolgoročni depoziti
IV. Dolgoročne poslovne terjatve
1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
2. Druge dolgoročne poslovne terjatve
B. Kratkoročna sredstva
I. Zaloge
1. Material
2. Proizvodi
3. Nedokončani proizvodi in storitve
4. Trgovsko blago
5. Predujmi za zaloge
II. Kratkoročne poslovne terjatve
1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
2. Druge kratkoročne poslovne terjatve
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne kapitalske naložbe
2. Kratkoročno dana posojila
3. Kratkoročni depoziti
IV. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Obveznosti do virov sredstev
A. Ustanovitveni vložek
1. Ustanovitveni vložek
2. Presežek iz prevrednotenja
B. Presežek prihodkov oziroma odhodkov
1. Presežek prihodkov
2. Presežek odhodkov
3. Presežek iz prevrednotenja
C. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
1. Rezervacije
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Č. Poslovne obveznosti
1. Dolgoročne poslovne obveznosti
2. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. Finančne obveznosti
1. Dolgoročna posojila finančnih organizacij
2. Dolgoročna posojila drugih pravnih oseb
3. Kratkoročna posojila finančnih organizacij
4. Kratkoročna posojila drugih pravnih oseb
E. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

H) OBLIKA IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV

36.20. Izkaz prihodkov in odhodkov oblikuje organizacija v stopnjah. Postavke, ki jih vsebuje, so vsaj tele:

A. Poslovni prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb (1 + 2 + 3 – 4)
1. Prihodki iz sredstev javnih financ
2. Drugi prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb
3. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
4. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
B. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti (1 + 2 – 3)
1. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti
2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
C. Finančni prihodki
Č. Drugi prihodki
D. Celotni prihodki (A + B + C + Č)
E. Stroški blaga, materiala in storitev
1. Nabavna vrednost prodanega blaga
2. Stroški materiala
3. Stroški storitev
F. Stroški dela
1. Plače in nadomestila plač
2. Prispevki za socialno varnost zaposlencev
3. Drugi stroški dela
G. Amortizacija
1. Amortizacija, nadomeščena v breme dolgoročno odloženih prihodkov
2. Druga amortizacija
H. Rezervacije
I. Drugi stroški
J. Finančni odhodki
K. Drugi odhodki
L. Celotni odhodki (E + F + G + H + I + J + K)
M. Presežek prihodkov (D – L)
N. Davek od dohodkov pridobitne dejavnosti
O. Čisti presežek prihodkov obračunskega obdobja (M – N)
P. Presežek odhodkov obračunskega obdobja (L + N – D)
R. Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju presežka odhodkov ali izbranih stroškov obračunskega obdobja


I) VRSTE IN VSEBINE POSEBNIH PREGLEDNIC IN POJASNIL K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

36.21. Organizacija mora v pojasnilih k računovodskim izkazom prikazati

a) prihodke in odhodke po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti, razčlenjene po vrstah,

b) posredne stroške in njihovo razporeditev na dejavnosti posameznih negospodarskih javnih služb in lastno dejavnost,

c) obračunano in porabljeno amortizacijo po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti,

č) prejeta in porabljena namenska sredstva po namenih ter znotraj teh sredstev posebej prejeta in porabljena proračunska sredstva,

d) ugotovljeni in razporejeni presežek prihodkov oziroma ugotovljeni in pokriti presežek odhodkov po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

36.22. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme.

a) Ustanovitveni vložek je znesek, ki ga ustanovitelj zagotovi organizaciji z ustanovitvenim aktom kot trajni vir sredstev. Ustanovitveni vložek se praviloma lahko poveča ali zmanjša le na podlagi ustanoviteljeve odločitve ali na podlagi zakona. Kot ustanovitveni vložek se ne štejejo sredstva, ki jih ustanovitelj z ustanovitvenim aktom zagotovi za pokrivanje izbranih stroškov poslovanja. Ustanovitveni vložek ni obveznost do ustanovitelja, temveč je namensko premoženje. Ustanovitveni vložek se pojavlja le pri ustanovah (fundacijah) ali drugih organizacijah, ki imajo namensko premoženje, določeno z zakonom.

b) Sredstva iz proračuna so zneski, ki jih dobiva organizacija za opravljanje dejavnosti iz proračuna države ali lokalne skupnosti, ne glede na namene, za katere jih dobiva, razen plačil za proizvode oziroma storitve, katerih kupec je država ali lokalna skupnost.

c) Donacije so zneski ali stvari, ki jih dobiva organizacija od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode oziroma storitve, katerih kupci so te osebe. Med donacije se ne štejejo sredstva iz proračuna. Organizacija izkazuje osnovna sredstva in/ali denarna sredstva za pridobitev osnovnih sredstev, ki jih dobiva od donatorjev, med obveznostmi do virov sredstev kot dolgoročno odložene prihodke, v breme katerih pokriva stroške amortizacije tako pridobljenih osnovnih sredstev oziroma stroške, za pokrivanje katerih denarna sredstva dobiva.

č) Prihodki iz sredstev javnih financ so prihodki, ki jih dobiva organizacija za opravljanje dejavnosti neposredno iz proračuna države ali lokalne skupnosti, iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma posredno, prek drugih organizacij, ki posredujejo sredstva države, lokalnih skupnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

d) Opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb je opravljanje dejavnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom, ki ga sprejme v skladu z zakonom država ali lokalna skupnost.

e) Lastna dejavnost je dejavnost, ki ni opravljanje negospodarske javne službe.

Č. POJASNILA

36.23. Umetniška dela in druge predmete kulturne oziroma zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo, izkazuje organizacija posebej med opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter posebej v preglednici stanja in gibanja opredmetenih osnovnih sredstev. Nabavna vrednost teh sredstev se ugotavlja v skladu s SRS 1; če ni dokumentiranih podatkov o stroških pridobitve, se nabavna vrednost ugotovi z ocenitvijo, za znesek nabavne vrednosti pa izkaže presežek iz prevrednotenja. Izgubo ali dobiček pri odtujitvi sredstev iz prejšnjega odstavka izkazuje organizacija posebej in jo (ga) mora razkriti v pojasnilih k računovodskim izkazom.

36.24. Presežek prihodkov razporeja organizacija v skladu z zakonom, ustanovitvenim ali drugim aktom oziroma odločitvijo pristojnega organa.

36.25. Če organizacija ustanovi za opravljanje neke dejavnosti organizacijo ali gospodarsko družbo in se sestavljajo skupinski (konsolidirani) računovodski izkazi, se pri tem smiselno uporabljajo določbe o uskupinjevanju iz splošnih slovenskih računovodskih standardov.

36.26. Donosi iz denarnih sredstev, podarjenih za določen namen, se vštevajo v prihodke organizacije. Če je z donatorjem dogovorjeno, da se ti donosi porabijo za namen, za katerega so bila denarna sredstva dana, se za znesek donosov in njegovo porabo zagotovi ustrezna evidenca.

36.27. Organizacija vodi poslovne knjige po svojem kontnem načrtu, sestavljenem na podlagi kontnega okvira za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

36.28. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ga začnejo uporabljati 1. januarja 2006. Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 36 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava (2002).

SRS 37 – RAČUNOVODSKE REŠITVE V PODJETJIH V STEČAJU ALI LIKVIDACIJI

A. UVOD

Ta standard je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Obravnava posebnosti računovodskih rešitev v podjetjih v stečaju ali likvidaciji ter sestavljanje računovodskih izkazov zanje.

Ta standard ureja pravila sestavljanja začetne bilance stanja podjetja v stečaju ali likvidaciji (odslej začetna bilanca), vrednotenja in merjenja računovodskih postavk v času stečajnega ali likvidacijskega postopka (odslej postopek), vodenja poslovnih knjig v času postopka, sestavljanja zaključne bilance stanja podjetja v stečaju ali likvidaciji (odslej zaključna bilanca) ter hrambe dokumentacije po zaključku postopka.

Po tem standardu se štejejo za podjetja v stečaju ali likvidaciji tista podjetja, za katera je bil na podlagi zakona uradno začet postopek. Ta standard se ne uporablja za podjetja, ki prenehajo na podlagi predpisov o prenehanju po skrajšanem postopku.

Ta standard se opira na računovodske rešitve v kodeksu računovodskih načel in zakone, ki urejajo delovanje podjetij v stečaju ali likvidaciji (nedelujočih podjetij).

Kadar s tem standardom niso predvidene posebne računovodske rešitve za podjetja v stečaju ali likvidaciji, se smiselno uporabljajo splošni slovenski računovodski standardi.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnilom (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

B. STANDARD

A) POSEBNOSTI VREDNOTENJA IN MERJENJA RAČUNOVODSKIH POSTAVKV ZAČETNI BILANCI

37.1. Na dan pred začetkom postopka sestavi podjetje v stečaju ali likvidaciji (odslej podjetje) računovodske izkaze v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.

37.2. Na dan začetka postopka popiše podjetje vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter sestavi začetno bilanco ob upoštevanju pravil vrednotenja in merjenja računovodskih postavk v skladu s tem standardom. Podjetje sestavi začetno bilanco najkasneje v 4 mesecih od začetka postopka.

37.3. Podjetje pojasni pomembnejše razlike med bilanco stanja, sestavljeno na dan pred začetkom postopka, in začetno bilanco v prilogi k začetni bilanci.

B) VREDNOTENJE, MERJENJE IN IZKAZOVANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV V ZAČETNI BILANCI

37.4. Neopredmetena sredstva se v začetni bilanci stanja ovrednotijo po ocenjeni likvidacijski vrednosti. Naložbe v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice se izkažejo, le če jih je mogoče prodati. V začetni bilanci stanja se ne izkažejo dolgoročne aktivne časovne razmejitve, ki obsegajo

– dolgoročno razmejene stroške razvijanja,
– naložbe v dobro ime in
– druge dolgoročno razmejene postavke.

37.5. Opredmetena osnovna sredstva (zemljišča, zgradbe, oprema, osnovna čreda in večletni nasadi) se v začetni bilanci ovrednotijo po ocenjeni likvidacijski vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami, se izkažejo posebej. Posebej se izkažejo tudi opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom.

37.6. Dolgoročne finančne naložbe se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

37.7. Finančne naložbe v kapital drugih podjetij se ovrednotijo po tržni oziroma čisti iztržljivi vrednosti. Dani posojila, depoziti in varščine se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi vrednosti. V plačilo nezapadle finančne naložbe, ki se ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan začetka postopka. Finančne naložbe v odkupljene lastne delnice oziroma deleže se ne izkažejo. Terjatve za nevplačani vpisani kapital se izkažejo po pogodbeni vrednosti.

37.8. Finančne naložbe v tujih valutah se preračunajo v tolarje (po prevzemu evra v evre) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka

37.9. Zaloge surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedokončane proizvodnje, gotovih proizvodov in trgovskega blaga se v začetni bilanci ovrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti, razen tistih, ki jih bo podjetje uporabilo pri morebitnem nadaljevanju proizvajanja. Slednje se ovrednotijo po SRS 4 – Zaloge.

37.10. Dolgoročne terjatve iz poslovanja in financiranja se izkažejo kot kratkoročne terjatve iz poslovanja in financiranja.

37.11. Terjatve se ovrednotijo po pogodbeni ali čisti iztržljivi vrednosti. V plačilo nezapadle terjatve, ki se ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti na dan začetka postopka.

37.12. Terjatve v tujih valutah se preračunajo v tolarje (po prevzemu evra v evre) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka.

37.13. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami, se izkažejo posebej. Terjatve, pobotane v času postopka, se izkažejo posebej.

37.14. Gotovina v blagajnah ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih inštitucijah se v začetni bilanci izkažejo kot denarna sredstva. Denarna sredstva v tujih valutah se preračunajo v tolarje (po prevzemu evra v evre) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka.

37.15. Neiztržljivi kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se v začetni bilanci ne izkažejo. Vrednotnice in drugi iztržljivi kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki se ovrednotijo po čisti iztržljivi vrednosti na dan začetka postopka.

37.16. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se v začetni bilanci ne izkažejo. Izkažejo se le morebitne obveznosti, ki so na njihovi podlagi že nastale do začetka postopka, ali pa je gotovo, da bodo nastale med postopkom. Takšne obveznosti se izkažejo kot kratkoročne.

37.17. Dolgoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja se izkažejo kot kratkoročne obveznosti iz financiranja in iz poslovanja.

37.18. Ločeno se izkažejo obveznosti do navadnih, ločitvenih in izločitvenih upnikov ter obveznosti do upnikov, pobotane v času postopka. Prijavljene terjatve upnikov, ki so prerekane, se izkažejo posebej.

37.19. Obveznosti se izkažejo v zneskih, ki so usklajeni z zneski prijavljenih terjatev upnikov. Obveznosti, ki do sestavitve začetne bilance še niso usklajene s prijavljenimi terjatvami upnikov, se izkažejo v vrednostih, ki jih oceni stečajni upravitelj. Obveznosti do upnikov, ki svojih terjatev ne prijavijo pravočasno, se ne izkažejo.

37.20. Obveznosti v tujih valutah se preračunajo v tolarje (po prevzemu evra v evre) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka postopka.

37.21. V plačilo nezapadle obveznosti iz financiranja in poslovanja, ki se ne obrestujejo, se ovrednotijo po diskontirani vrednosti.

C) OBVEZNOSTI DO LASTNIKOV

37.22. Pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi do njihovih virov se v začetni bilanci izkaže kot obveznost do lastnikov, negativna razlika pa kot izguba med sredstvi začetne bilance.

Č) POSEBNOSTI VREDNOTENJA IN MERJENJA RAČUNOVODSKIH POSTAVK V ČASU POSTOPKA

37.23. V času postopka vodi podjetje poslovne knjige in sestavlja računovodske izkaze v skladu s tem standardom in ob upoštevanju splošnih slovenskih računovodskih standardov.

37.24. Zaloge, uporabljene za dokončanje proizvodnje ali proizvodnjo v času postopka, se vrednotijo po SRS 4 – Zaloge.

37.25. Terjatve, nastale v času postopka, se izkažejo posebej, ovrednotene po SRS 5 – Terjatve.

37.26. Finančne naložbe, nastale v času postopka, se izkažejo posebej, ovrednotene po SRS 6 – Kratkoročne finančne naložbe.

37.27. Obveznosti, nastale v času postopka, se izkažejo posebej, ovrednotene po SRS 11 – Kratkoročne obveznosti. V plačilo nezapadle obveznosti iz financiranja, ki se ne obrestujejo in so bile v začetni bilanci ovrednotene po diskontirani vrednosti, se ovrednotijo v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

37.28. Obveznosti za obresti od obveznosti iz financiranja in poslovanja, izkazanih v začetni bilanci, se izkažejo v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

D) POSEBNOSTI PREVREDNOTENJA ZARADI OKREPITVE

37.29. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, zaloge ter kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe se v času postopka ne prevrednotujejo zaradi okrepitve. Kadar se med postopkom proizvajanje nadaljuje oziroma se stečajni postopek ustavi s prisilno poravnavo, lahko stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja določi, da se opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki sodelujejo v proizvajalnem procesu, prevrednotijo zaradi okrepitve. Učinek prevrednotenja zaradi okrepitve teh sredstev je presežek iz prevrednotenja, ki je sestavni del obveznosti do lastnikov.

E) POSEBNOSTI AMORTIZACIJE IN PREVREDNOTENJA ZARADI OSLABITVE

37.30. V času postopka se opredmetena osnovna sredstva ne prevrednotujejo zaradi oslabitve. Prav tako se v času postopka praviloma ne obračunava amortizacija. Kadar se med postopkom proizvajanje nadaljuje oziroma se izvede prisilna poravnava v stečaju, lahko stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja odloči, da se opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki sodelujejo v proizvajalnem procesu, amortizirajo v skladu s SRS 13 – Stroški amortizacije – ter prevrednotijo zaradi oslabitve v skladu s SRS 1 – Opredmetena osnovna sredstva – in SRS 2 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve.

F) UPORABA KONTNEGA OKVIRA

37.31. Podjetje vodi poslovne knjige po predpisanem kontnem okviru, ne uporablja pa tehle skupin kontov in razreda, predpisanih v njem:

06 – Dolgoročne finančne naložbe v kapital,
07 – Dolgoročno dana posojila,
08 – Dolgoročne terjatve iz poslovanja,
29 – Pasivne časovne razmejitve,
75 – Drugi odhodki,
78 – Drugi prihodki – ter

RAZRED 9 – Kapital, dolgoročne obveznosti in dolgoročne rezervacije. Podjetje pa dodatno uporablja tele skupine kontov:

09 – Izguba v začetni bilanci,
75 – Čisti odhodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoženja in drugi odhodki,
78 – Čisti prihodki od udenarjenja stečajnega ali likvidacijskega premoženja in drugi prihodki,
80 – Dobiček ali izguba, ugotovljen(a) v času postopka,
81 – Prenos dobička ali izgube, ugotovljene(ga) v času postopka,
90 – Obveznosti do lastnikov,
91 – Obveznosti do izločitvenih upnikov,
92 – Obveznosti do ločitvenih upnikov,
93 – Obveznosti do zaposlenih, ki se poravnajo kot stroški postopka,
94 – Obveznosti za prerekane terjatve,
95 – Obveznosti do navadnih upnikov – in
95 – Obveznosti za stroške postopka.

37.32. Podjetje lahko sámo oblikuje kontni načrt za svoje potrebe ter predpisane skupine kontov razširi na razčlenitvene (analitične) tri- in večmestne konte.

37.33. Stroški, odhodki in izdatki, ki nastanejo v času postopka, se izkažejo v skladu s SRS 14 – Stroški materiala in storitev -, SRS 15 – Stroški dela in stroški povračil zaposlencem -, SRS 17 – Odhodki – in SRS 18 – Prihodki. Pri tem je treba upoštevati dve posebnosti:

– Pozitivna razlika med vrednostjo udenarjenega stečajnega ali likvidacijskega premoženja in njegovo vrednostjo, izkazano v začetni bilanci, se izkaže kot čisti prihodek od udenarjenja tega premoženja, negativna razlika med njima pa kot čisti odhodek za udenarjenje tega premoženja.

– Izid poslovanja v času postopka je dobiček ali izguba, nastal(a) v času postopka; ta izid neposredno poveča ali zmanjša v začetni bilanci izkazane obveznosti do lastnikov.

G) SESTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V ČASU POSTOPKA IN PO NJEM

37.34. Podjetje sestavlja bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja najmanj vsake 3 mesece, pogosteje pa, če to zahteva sodišče ali drug organ, pooblaščen z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Podjetje, ki mu stečajni senat dovoli nadaljevanje proizvajanja in opravljanje drugih sprotnih poslov, sestavlja mesečno bilanco stanja, mesečni izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja ter mesečni izkaz denarnih tokov do 10. v tekočem mesecu po stanju na zadnji dan prejšnjega meseca. Podjetje sestavi zaključno bilanco, izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja ter izkaz denarnih tokov na dan, ko so končana vsa opravila iz stečajnega postopka.

H) OBLIKA BILANCE STANJA

37.35. Podjetje sestavi bilanco stanja, ki vsebuje vsaj tele postavke:

Sredstva
I. Neopredmetena osnovna sredstva
1. Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke in podobne pravice
2. Predujmi za neopredmetena osnovna sredstva
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča
2. Zgradbe
3. Proizvajalna oprema
4. Druga oprema
5. Osnovna čreda
6. Večletni nasadi
7. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi
8. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
9. V finančni najem vzeta osnovna sredstva
III. Zaloge
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
5. Predujmi za zaloge
IV. Terjatve, nastale do začetka postopka
1. Terjatve do kupcev
2. Terjatve za nevplačani vpisani kapital
3. Druge terjatve
4. Varščine
5. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami
6. Terjatve, pobotane v času postopka
V. Terjatve, nastale v času postopka
1. Terjatve do kupcev
2. Druge terjatve
3. Varščine
4. Terjatve, obremenjene s stranskimi pravicami
VI. Finančne naložbe
1. Za prodajo kupljeni delnice in deleži
2. Dana posojila
3. Drugi vrednostni papirji
4. Finančne naložbe, obremenjene s stranskimi pravicami
5. Finančne naložbe, pobotane v času postopka
VII. Finančne naložbe, nastale v času postopka
1. Za prodajo kupljeni delnice in deleži
2. Dana posojila
3. Drugi vrednostni papirji
4. Finančne naložbe, obremenjene s stranskimi pravicami
VIII. Denarna sredstva
1. Gotovina v blagajni in prejeti čeki
2. Denarna sredstva v banki
IX. Izguba
X. Zabilančna sredstva
Obveznosti do virov sredstev
A. Obveznosti do lastnikov
B. Obveznosti do izločitvenih upnikov
C. Obveznosti do ločitvenih upnikov
Č. Obveznosti do zaposlenih, ki se poravnavajo kot stroški postopka
D. Obveznosti za prerekane terjatve
E. Obveznosti do navadnih upnikov
F. Obveznosti, pobotane v času postopka
G. Obveznosti iz financiranja, nastale v času postopka
1. Dobljena posojila
2. Izdani vrednostni papirji
3. Druge obveznosti iz financiranja
H. Obveznosti iz poslovanja, nastale v času postopka
1. Obveznosti do dobaviteljev
2. Obveznosti do zaposlenih
3. Obveznosti do države
4. Obveznosti za predujme
5. Druge obveznosti iz poslovanja
I. Obveznosti za stroške vodenja postopka
1. Obveznosti za stroške nagrad stečajnemu upravitelju
2. Obveznosti za druge stroške postopka
J. Zabilančne obveznosti do virov sredstev

I) OBLIKA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA IN UDENARJENJA PREMOŽENJA V ČASU POSTOPKA

37.36. Podjetje sestavi izkaz poslovnega izida in udenarjenja premoženja v času postopka. Vsebuje vsaj tele postavke:

A. Čisti prihodki od prodaje v času stečaja
± B. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
+ C. Vrednost usredstvenih (aktiviranih) lastnih proizvodov in/ali storitev
+ Č. Drugi prihodki od poslovanja
= D. Kosmati donos iz poslovanja podjetja
– E. Stroški blaga, materiala in storitev
1. Nabavna vrednost prodanega blaga
2. Stroški materiala
3. Stroški storitev
– F. Stroški dela v času postopka
1. Stroški plač zaposlenih
2. Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja zaposlenih
3. Drugi stroški dela
– G. Amortizacija neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev
– H. Odpisi obratnih sredstev
= I. Dobiček ali izguba iz poslovanja podjetja
+ J. Prihodki od deležev iz dobička
+ K. Prihodki od obresti in drugi prihodki od financiranja
– L. Stroški obresti in drugi odhodki za financiranje
= M. Dobiček ali izguba iz rednega delovanja
+ N. Čisti prihodki od udenarjenja terjatev iz začetne bilance
+ O. Čisti prihodki od udenarjenja finančnih naložb iz začetne bilance
+ P. Čisti prihodki od udenarjenja zalog iz začetne bilance
+ R. Čisti prihodki od udenarjenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev iz začetne bilance
+ S. Drugi čisti prihodki od udenarjenja sredstev iz začetne bilance
– Š. Stroški postopka
1. Stroški nagrad stečajnemu upravitelju
2. Drugi stroški postopka
= T. Celotni dobiček ali celotna izguba, nastal(a) v času postopka
– U. Davek iz dobička
= V. Čisti dobiček ali čista izguba, nastal(a) v času postopka

J) OBLIKA IZKAZA DENARNIH TOKOV

37.37. Podjetje sestavi izkaz denarnih tokov, ki vsebuje vsaj tele postavke:

Začetno stanje denarnih sredstev
A. Prejemki pri udenarjenju premoženja
– Prejemki pri udenarjenju terjatev iz začetne bilance
– Prejemki pri udenarjenju finančnih naložb iz začetne bilance
– Prejemki pri udenarjenju zalog iz začetne bilance
– Prejemki pri udenarjenju neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev iz začetne bilance
– Drugi prejemki pri udenarjenju sredstev iz začetne bilance
B. Prejemki pri delovanju v času postopka
Prejemki pri prodaji proizvodov in storitev, proizvedenih v času postopka
– Prejemki od obresti in drugi prejemki pri financiranju
– Drugi prejemki pri poslovanju v času postopka
C. Razpoložljiva denarna sredstva (A + B)
Č. Izdatki pri delovanju v času postopka
Izdatki za nakupe materiala in storitev v času postopka
– Izdatki za plače in druge stroške dela
– Izdatki za dajatve
– Izdatki za obresti in druge odhodke za financiranje
D. Izdatki v zvezi s postopkom
Izdatki za nagrade stečajnemu upravitelju
– Drugi izdatki v zvezi s postopkom
E. Razpoložljiva denarna sredstva za poplačilo upnikov (C – Č – D)
Izdatki za izplačila izločitvenim upnikom
– Izdatki za izplačila ločitvenim upnikom
– Izdatki za izplačila zaposlenim, ki se poravnajo kot stroški postopka
– Izdatki za izplačila navadnim upnikom
F. Denarna sredstva za izplačila lastni

K) HRAMBA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV, KNJIGOVODSKIH LISTIN IN DRUGE DOKUMENTACIJE

37.38. Podjetje hrani računovodske izkaze, knjigovodske listine in drugo dokumentacijo iz obdobja pred uvedbo postopka na način in v rokih, določenih s SRS 21 – Knjigovodske listine – in drugimi predpisi.

37.39. Po zaključku postopka se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija hranijo pri organizaciji, pooblaščeni z zakonom, ali organizaciji, registrirani za opravljanje storitev arhiviranja, v takih rokih:

– letna poročila pred uvedbo postopka, začetna bilanca in zaključna bilanca trajno,

– glavna knjiga, pomožne poslovne knjige in dnevnik 5 let po zaključku postopka,

– končni obračuni plač zaposlenih in izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač, 5 let po zaključku postopka,

– vmesni računovodski izkazi leto dni po zaključku postopka,

– knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom predpisane listine leto dni po zaključku postopka,

– knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih inštitucijah mesecev po zaključku postopka ter

– prodajni kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine 6 mesecev po zaključku postopka.

Po preteku roka hrambe se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija komisijsko uničijo. Stroški hrambe bremenijo stečajno ali likvidacijsko maso.

37.40. Organizacija, pooblaščena z zakonom, ali organizacija, registrirana za opravljanje storitev arhiviranja, mora podatke, ki jih hrani, dati na razpolago vsem, ki izkažejo pravni interes (Davčni upravi Republike Slovenije, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, bivšim zaposlenim, stečajnim ali likvidacijskim upnikom in drugim), in za nadomestilo dejanskih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

37.41. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ustrezne pojme.

a) Ocenjena likvidacijska vrednost sredstev je ocenjena vrednost sredstev, ki jo ugotovi stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj lahko za ocenitev likvidacijske vrednosti sredstev pooblasti pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti sredstev.

b) Likvidacijska vrednost se lahko razume tudi kot ocenjena vrednost čistega pritoka denarja, doseženega pri likvidaciji oziroma stečaju podjetja z udenarjenjem njegovih sredstev ali obveznosti do njihovih virov. Odvisna je od tržne vrednosti sredstev in obveznosti do njihovih virov, stopnje uresničitve te vrednosti, neposrednih in posrednih likvidacijskih stroškov, časa udenarjenja (likvidacijskega časa) ter diskontne stopnje zaradi odloga udenarjenja likvidiranih sredstev ali obveznosti do njihovih virov.

c) Tržna vrednost finančne naložbe je vrednost te naložbe, po kateri jo je mogoče prodati na dan začetka postopka.

č) Diskontirana vrednost je znesek terjatev in obveznosti, ki na dan začetka postopka še niso zapadle v plačilo in se v skladu s pogodbo ne obrestujejo, zmanjšan s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin za čas od začetka postopka do zapadlosti v plačilo.

d) Čista iztržljiva vrednost naložb, zalog in terjatev je ocenjena prodajna vrednost, po kateri je naložbe, zaloge in terjatve mogoče prodati oziroma udenariti, zmanjšana za stroške prodaje oziroma udenarjenja.

e) Obveznosti do lastnikov so obveznosti, ki se poravnavajo iz sredstev, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov in poravnavi stroškov postopka.

f) Ločitveni upniki so upniki, ki imajo pravico do posebnega poplačila iz premoženja stečajnega dolžnika (zastavno pravico, pravico do poplačila, pridržno pravico /retencijsko pravico/ in druge ločitvene pravice).

g) Izločitveni upniki so upniki, ki imajo na podlagi izločitvene pravice pravico izločiti iz premoženja stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku.

Č. POJASNILA

37.42. Podjetje sestavlja obračunske računovodske izkaze, določene s tem standardom. Stečajni senat pa lahko določi, da podjetje sestavlja tudi predračunske računovodske izkaze, ki so razčlenjeni enako kot obračunski.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

37.43. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Uporablja se za podjetja v stečaju ali likvidaciji, za katera se začne postopek po 1. januarju 2006. Podjetja z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 37 – Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji (2002).

SRS 38 – RAČUNOVODSKE REŠITVE V VZAJEMNIH SKLADIH

A. UVOD

Ta standard je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Obravnava posebnosti računovodskih rešitev v vzajemnih skladih in sestavljanje računovodskih izkazov zanje. Ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju poslovnega izida, ki so značilne za vzajemne sklade.

Obdeluje
a) obliko bilance stanja vzajemnega sklada,
b) obliko izkaza poslovnega izida vzajemnega sklada,
c) obliko izkaza denarnih tokov vzajemnega sklada,
č) prilogo k računovodskim izkazom vzajemnega sklada in
d) posebnosti prevrednotovanja.

Pri vrednotenju v bilanco stanja in izkaz poslovnega izida zajetih postavk je treba smiselno upoštevati SRS od 1 do 19 ter ustrezne mednarodne računovodske standarde.

V standardu predpisane oblike izkazov so namenjene zunanjemu računovodskemu poročanju za poslovne potrebe. Oblike poročanja za davčne, statistične in druge potrebe urejajo drugi predpisi.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

B. STANDARD

SPLOŠNO

38.1. Računovodski izkazi vzajemnega sklada morajo vsebovati podatke o nakupih in prodajah, finančnih naložbah (odslej naložbah) in drugih sredstvih, obveznostih, poslovnem izidu in razdelitvi dobička in/ali drugih izplačil imetnikom enot premoženja za obračunsko obdobje ter premoženju na koncu tega obdobja. Računovodske izkaze vzajemnega sklada sestavljajo najmanj

a) bilanca stanja vzajemnega sklada,
b) izkaz poslovnega izida vzajemnega sklada,
c) izkaz denarnih tokov vzajemnega sklada in
č) priloga k računovodskim izkazom vzajemnega sklada, ki vsebuje najmanj
– opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev,
– pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj ter
– izkaz premoženja.

38.2. Vzajemni sklad vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva. Konte razčlenjuje skladno s kontnim načrtom, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo, in svojimi potrebami.

A) BILANCA STANJA

38.3. Bilanca stanja ima najmanj tele postavke:

I. Sredstva
1. Denarna sredstva
2. Depoziti pri bankah in posojila
3. Vrednostni papirji in inštrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev
4. Inštrumenti denarnega trga prvovrstnih izdajateljev
5. Investicijski kuponi in delnice ciljnih skladov
6. Sestavljeni in izpeljani finančni inštrumenti
7. Drugi prenosljivi vrednostni papirji in drugi inštrumenti denarnega trga
8. Terjatve
9. Aktivne časovne razmejitve
10. Skupaj sredstva (od 1 do 9)
Zunajbilančna sredstva
II. Obveznosti do virov sredstev
1. Poslovne obveznosti
a) Obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev in drugih finančnih inštrumentov
b) Obveznosti iz upravljanja
c) Obveznosti za plačilo davkov
č) Obveznosti iz naslova razdelitve dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot premoženja
d) Druge poslovne obveznosti
2. Finančne obveznosti
3. Pasivne časovne razmejitve
4. Obveznosti do naložbenikov (investitorjev) v enote premoženja
a) Nominalna vrednost vplačanih enot premoženja
b) Vplačani presežek enot premoženja
c) Presežek iz prevrednotenja
č) Preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij
d) Nerazdeljeni čisti dobiček ali čista izguba obračunskega obdobja
5. Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 1 do 4)
Zunajbilančne obveznosti do virov sredstev

38.4. V bilanci stanja se izkazujejo podatki v dveh stolpcih: v prvem na dan, na katerega se sestavi, v drugem pa na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja.

38.5. V bilanci stanja se izkazujejo postavke po nakupni vrednosti. Vrednotijo se po dnevni tržni oziroma udenarljivi vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.

B) IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

38.6. Izkaz poslovnega izida ima najmanj tele postavke:

1. Prihodki od obresti
2. Prihodki od dividend
3. Drugi finančni prihodki
4. Iztrženi dobički pri naložbah
5. Neiztrženi dobički pri naložbah
6. Drugi prihodki
7. Skupaj prihodki (od 1 do 6)
8. Odhodki v zvezi z družbo za upravljanje
9. Odhodki v zvezi z banko skrbnico
10. Odhodki v zvezi z revidiranjem
11. Odhodki v zvezi z obveščanjem naložbenikov
12. Odhodki v zvezi s trgovanjem
13. Odhodki za obresti
14. Drugi finančni odhodki
15. Iztržene izgube pri naložbah
16. Neiztržene izgube pri naložbah
17. Odhodki iz naslova slabitve naložb
18. Drugi odhodki
19. Skupaj odhodki (od 8 do 18)
20. Čisti dobiček ali izguba (7 – 19)
21. Izenačenje prihodka za vplačane enote premoženja
22. Izenačenje prihodka za izplačilo odkupne vrednosti enote premoženja
23. Že razdeljeni del čistega dobička med obračunskim obdobjem
24. Druga izplačila imetnikom enot premoženja
25. Nerazdeljeni čisti dobiček ali izguba (20 + 21 – 22 – 23 +/- 24)
26. Čisti dobiček ali izguba na enoto premoženja glede na število enot premoženja v obtoku na dan sestavitve bilance stanja

38.7. Postavke od 23 do 26 se izpolnjujejo le v letnem računovodskem izkazu.

38.8. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Podatki za prejšnje obračunsko obdobje se ne preračunajo.

C) IZKAZ DENARNIH TOKOV

38.9. Izkaz denarnega toka ima najmanj tele postavke:

1. Prejemki od vplačil enot premoženja vzajemnega sklada
2. Izdatki za izplačilo odkupnih vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada
3. Dobiček, izplačan med obračunskim obdobjem, ali druga izplačila imetnikom enot premoženja
4. Presežek prejemkov (izdatkov) pri širitvi poslovanja (1 – 2 – 3)
5. Prejemki pri prodaji naložb
6. Izdatki pri nakupu naložb
7. Prejemki od udenarjenih terjatev
8. Izdatki za plačilo obveznosti
9. Presežek prejemkov (izdatkov) pri upravljanju premoženja (5 – 6 + 7 – 8)
10. Presežek prejemkov (izdatkov) pri širitvi poslovanja in pri upravljanju premoženja (4 + 9)
11. Končno stanje denarnih sredstev vzajemnega sklada (12 + 13)
12. Presežek prejemkov (izdatkov) v obdobju (10)
13. Začetno stanje denarnih sredstev vzajemnega sklada.

Č) PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Uporabljene temeljne računovodske usmeritve

38.10. V zvezi z uporabljenimi temeljnimi računovodskimi usmeritvami pri sestavljanju računovodskih izkazov vzajemnega sklada je treba v prilogi

a) opisati posebnosti vrednotenja premoženja vzajemnega sklada,

b) opisati posebnosti vrednotenja vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa so nelikvidni oziroma je njihovo izplačilo odloženo,

c) pojasniti posamezne rešitve in načine vrednotenja ter

č) pojasniti razdelitev čistega dobička med obračunskim obdobjem in/ali druga izplačila imetnikom enot premoženja.

Pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj

38.11. Pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj morajo vsebovati vsaj

a) podatek o številu enot premoženja v obtoku na koncu obračunskega obdobja, na katero se nanašajo računovodski izkazi;

b) informacijo o učinku skupnih ovrednotenj in vrsti naložb, pri katerih je bil ta način ovrednotenja uporabljen;

c) pregled uporabljenih inštrumentov za zmanjšanje tveganja;

č) podatek o zastavljenih in posojenih vrednostnih papirjih;

d) informacijo o oblikovanju popravkov vrednosti naložb;

e) podatke o številu večjih nakupov ali večjih prodaj investicijskih kuponov;

f) specifikacijo drugih poslovnih obveznosti v bilanci stanja;

g) informacijo o morebitnih dogodkih po datumu bilance stanja, ki vplivajo na razumevanje računovodskih izkazov;

h) druga pojasnila na zahtevo pristojnih organov.

Izkaz premoženja

38.12. Izkaz premoženja vzajemnega sklada vsebuje pregled naložb v depozite, vrednostne papirje in druge finančne inštrumente, v skladu z naložbeno politiko sklada, razvrščene glede na vrste naložb, prikazane v bilanci stanja, in valuto, v kateri so izražene. Pri vsaki naložbi se opredelijo osnovni podatki o njej (na primer oznaka naložbe, izdajatelj, država izdajatelja, število vrednostnih papirjev, izvirna valuta, vrednost v izvirni valuti, vrednost v evrih, delež v sredstvih sklada, delež v izdaji vrednostnih papirjev).

D) POSEBNOSTI VREDNOTENJA

38.13. Za izkazovanje naložb v računovodskih izkazih vzajemnega sklada se upošteva SRS 3, skupaj s posebnostmi, opredeljenimi v tem poglavju.

38.14. Obrestovani vrednostni papirji se izkazujejo z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev. Diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot tisti, ki prinašajo obresti. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti z obrestmi vred v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnih papirjev.

Obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi s tečajem tega trga, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane po podatkih organizatorja trga. Vzajemni sklad lahko sprejme tudi računovodsko usmeritev, da se obresti pripisujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.

Brezkuponske obveznice se obravnavajo enako kot obrestovane obveznice. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti, dnevno pa se obrestujejo v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic.

Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Prednostne delnice z nespremenljivimi dividendami, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo enako kot delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Udeležbene prednostne delnice se izkazujejo enako kot navadne delnice.

Navadne delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju.

Drugi vrednostni papirji se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju organiziranega trga vrednostnih papirjev oziroma po udenarljivi vrednosti. V drugih primerih se izkazujejo po nakupni vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja.

38.15. Če upravljavec vzajemnega sklada ugotovi, da je knjigovodska vrednost posameznega vrednostnega papirja, s katerim se ne trguje ali se z njim trguje neredno, premajhna ali prevelika, se lahko odloči za skupno ovrednotenje.

Pri skupnem ovrednotenju se tak vrednostni papir izkaže po dokazani pošteni vrednosti. Če je dokazana poštena vrednost večja od knjigovodske, se razlika izkaže kot presežek iz prevrednotenja. Če je dokazana poštena vrednost manjša od knjigovodske, se za razliko oblikuje popravek vrednosti vrednostnega papirja.

38.16. Zmanjšanje ali povečanje vrednosti naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se izkazuje kot neiztržena izguba ali neiztržen dobiček pri naložbah.

Negativne oziroma pozitivne razlike med prodajno ceno prodanih naložb in njihovo nakupno ceno oziroma vrednostjo na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja se pri naložbi, izmerjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, izkazujejo kot iztržene izgube ali iztrženi dobički pri naložbah.

38.17. Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se razvrstijo v netržne vrednostne papirje v posesti do zapadlosti v plačilo ali v vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo; njihovo prevrednotenje pa se evidentira v skladu s SRS 3.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

38.18. V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ustrezne pojme.

a) Vzajemni sklad je premoženje, ki se oblikuje z zbiranjem denarnih sredstev in njihovim naložbenjem (investiranjem) v prenosljive vrednostne papirje.

b) Upravljavec vzajemnega sklada – družba za upravljanje je gospodarska družba, ki se ustanovi izključno za upravljanje vzajemnega sklada.

c) Nakupna cena je cena enote vrednostnega papirja oziroma naložbe, po kateri ga (jo) vzajemni sklad plača. Stroški, povezani z nakupom vrednostnega papirja, se pripoznavajo v skladu s SRS 3.

č) Prodajna cena je cena enote vrednostnega papirja oziroma naložbe, ki jo vzajemni sklad doseže na trgu.

d) Skupno ovrednotenje je ovrednotenje naložbe vzajemnega sklada, ki ga soglasno opravijo pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij in upravitelj vzajemnega sklada.

e) Izenačenje prihodka je izenačenje, potrebno pri nakupu enot premoženja v obravnavanem obračunskem obdobju. Naložbenik plača enoto premoženja po ceni, v kateri je poleg nominalne vrednosti vplačane enote premoženja zajet tudi sprotni dobiček vzajemnega sklada. Ta del plačila je torej treba zaradi vpliva na dobiček za razdelitev obravnavati posebej. Če naložbenik udenari enoto premoženja, je v izplačilu poleg nominalne vrednosti vplačane enote premoženja zajet tudi sprotni dobiček. Ta del plačila je treba zaradi vpliva na dobiček za razdelitev obravnavati posebej.

f) Organizirani trg vrednostnih papirjev je borzni trg ali prosti trg ali katerikoli drug trg vrednostnih papirjev, ki ga nadzira pristojna nadzorna institucija.

g) Udenarljiva vrednost je vrednost, po kateri je mogoče sredstvo v trenutku ovrednotenja udenariti.

h) Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni. Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pogoj za to je, da

a) je objavljena cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev ali

b) obstaja model vrednotenja, pri katerem so vložki podatkov vanj dokazani, ker prihajajo z delujočega trga.

i) Zadnji dnevni tečaj je zaključni tečaj organiziranega trga vrednostnih papirjev ali drug primerljiv tečaj, ki ga objavi organizator trga in je rezultat opravljenih poslov. V primeru neprekinjenega delovanja organiziranega trga vrednostnih papirjev se kot zadnji tečaj upošteva tečaj tega trga, ki je veljal konec dneva (ob polnoči), za katerega se opravlja vrednotenje.

Č. POJASNILA

38.19. Postavka Depoziti pri bankah in posojila zajema depozite pri domačih in tujih bankah, za katere se dnevno obračunavajo pripadajoče obresti, skladno s pogodbenimi določili, ter naložbe v posojila za varovanje pred tečajnimi tveganji, ki se izkazujejo v neodplačani vrednosti, skladno s pogodbenimi določili. Kratkoročni depoziti ter dolgoročni depoziti in posojila se spremljajo ločeno.

38.20. Postavka Vrednostni papirji in inštrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, zajema naložbe v vrednostne papirje in inštrumente denarnega trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, domačih oziroma tujih izdajateljev.

38.21. Postavka Inštrumenti denarnega trga prvovrstnih izdajateljev zajema naložbe v inštrumente denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vendar so likvidni in je njihovo vrednost mogoče kadarkoli natančno določiti.

38.22. Postavka Investicijski kuponi in delnice ciljnih skladov zajema naložbe v investicijske kupone oziroma delnice odprtih kolektivnih naložbenih podjemov (investicijskih skladov), s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev oziroma s katerimi se lahko trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

38.23. Dnevne obrestne mere se izračunavajo na običajen način, če pogoji izdajatelja obveznic ne določajo drugače.

38.24. Dnevna vrednost naložbe s stalno donosnostjo se izračuna tako, da se nakupni oziroma tržni nominalni vrednosti naložbe najprej prišteje morebitno pogodbeno prevrednotenje od dneva nakupa, nato pa se ji prištejejo še pogodbeno določene obresti za obdobje od dneva nakupa oziroma zadnjega izplačila obresti do dneva, na katerega se sestavi računovodski izkaz.

38.25. Povprečno število enot premoženja se računa glede na dnevna stanja v obračunskem obdobju.

38.26. Pri ovrednotenju vrednostnega papirja s ceno na organiziranem trgu vrednostnih papirjev se upošteva zadnji tečaj tega trga. Vrednostni papirji se vrednotijo po zadnjem znanem tečaju organiziranih trgov vrednostnih papirjev, na katerih so bili vrednostni papirji kupljeni.

38.27. Če je v prospektu vzajemnega sklada predvidena možnost razdelitve dobička in/ali drugih izplačil imetnikom enot premoženja sredi obračunskega obdobja, mora vzajemni sklad na dan razdelitve dobička ali na dan drugih izplačil imetnikom enot premoženja sestaviti bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo k računovodskim izkazom. Sestavna dela te priloge sta izkaz premoženja ter pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj, če se razlikujejo od tistih v prejšnjem obračunskem obdobju.

38.28. Rezervacije, ki jih vzajemni skladi izkazujejo v računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2005, se na dan 1. januarja 2006 izkažejo kot presežek iz prevrednotenja.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

38.29. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Vzajemni skladi, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006, preostali vzajemni skladi podjetja pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu.

Vzajemni skladi z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 38 – Računovodske rešitve v vzajemnih skladih (2002).

SRS 39 – RAČUNOVODSKE REŠITVE PRI MALIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH

A. UVOD

Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov posameznikov (odslej podjetnikov).

Obdeluje:

a) letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje,
b) razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje,
c) razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje,
č) sprejemanje računovodskih usmeritev,
d) vodenje poslovnih knjig,
e) knjigovodske listine,
f) amortiziranje,
g) začetno računovodsko merjenje zalog,
h) prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
i) popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter
j) dostop do poslovnih knjig in poročil.

Glede vrednotenja postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS).

Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dopustno enostavno knjigovodstvo. Predstavljeno je v prilogi k temu standardu.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C) in pojasnili (poglavjem Č).

Ta standard povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov

B. STANDARD

A) LETNO POROČILO PODJETNIKA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE

39.1. Letno poročilo obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja

B) RAZČLENJEVANJE POSTAVK V BILANCI STANJA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE

39.2. Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje vsebuje najmanj tele postavke:

Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Neopredmetena sredstva
2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Kratkoročna posojila
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
Č. Terjatve do podjetnika

Obveznosti do virov sredstev
A. Podjetnikov kapital
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
1. Rezervacije
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

39.3. V bilanci stanja se izkazujejo postavke po tehle pravilih:

1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter dolgoročno odloženi stroški po knjigovodski vrednosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

2. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo s knjigovodsko vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

3. Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in/ali zgradbe), posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe.

4. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali posojila, to je dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi finančnimi naložbami.

5. Poslovne terjatve so terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve.

6. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje iz ustreznih popisnih list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog ne sme presegati njihove čiste iztržljive vrednosti.

7. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo.

8. Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Mednje sodijo tudi sredstva, ki jih lahko neposredno in brez kakršnihkoli omejitev pretvorimo v denar kot sredstvo za poravnavanje dolgov ali izplačevanje s kakšnim drugim namenom. Izdani čeki se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti dokumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z ustreznim popisnim listom.

9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice (znamke, koleki in podobno).

10. Terjatve do podjetnika so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.

11. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na dan bilance stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v bilanci stanja.

12. Rezervacije so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

13. Dolgoročne finančne obveznosti so dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Zneski dolgoročnih obveznosti, ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani) in ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročne obveznosti.

14. Dolgoročne poslovne obveznosti so dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve.

15. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih.

16. Kratkoročne poslovne obveznosti so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter kratkoročne obveznosti do zaposlencev (razen do podjetnika), državnih organov in drugih inštitucij pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega obdobja še niso poravnane.

17. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki.

39.4. Bilanca stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.

C) RAZČLENJEVANJE POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE

39.5. Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke

1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz deležev
10. Finančni prihodki iz danih posojil
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Poslovni izid obračunskega obdobja (1 ± 2 + 3 + 4 – 5 – 6 – 7 – 8 + 9 + 10 + 11 – 12 –
13 -14 + 15 – 16)
a) Podjetnikov dohodek
b) Negativni poslovni izid

39.6. V izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke po tehle pravilih:

1. Čisti prihodki od prodaje so prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje (na primer za blagajniške popuste) pa tudi za vrednost vrnjenih količin.

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je razlika med njihovo vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja; če je njihova vrednost na koncu obdobja večja, ima sprememba pozitiven predznak, v nasprotnem primeru pa negativen predznak.

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva.

4. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami (odloženimi prihodki) in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

5. Stroški blaga, materiala in storitev

a) Stroški blaga in materiala se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.

b) Stroški storitev so stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov, stroški storitev pri opravljanju prevoznih storitev, stroški storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev in reklamnih storitev, stroški reprezentance in zavarovalnih premij, stroški storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti) ter stroški najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški v zvezi s pogodbami o (avtorskem) delu oziroma z drugimi pravnimi razmerji s fizičnimi osebami, razen v zvezi z delovnim razmerjem.

6. Stroški dela zaposlencev so plače, nadomestila plač, stroški socialnih zavarovanj in drugi stroški dela.

7. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih s končno dobo koristnosti in opredmetenih osnovnih sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev.

8. Drugi poslovni odhodki so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, štipendije in drugi podobni stroški.

9. Finančni prihodki so prihodki od obresti, prihodki od preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v obračunskem obdobju, med katere se uvršča tudi znesek zmanjšanja rezervacij, če je njihova vrednost večja od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

10. Finančni odhodki so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki zaradi preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki v obračunskem obdobju, med katere se uvršča tudi znesek povečanja, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

11. Drugi prihodki so predvsem neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid.

12. Drugi odhodki so predvsem neobičajne postavke, ki zmanjšujejo poslovni izid.

13. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

39.7. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih, v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.

Č) SPREJEMANJE RAČUNOVODSKIH USMERITEV

39.8. Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

D) VODENJE POSLOVNIH KNJIG

39.9. Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za oblikovanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih ter poslovnem izidu.

39.10. Poslovne knjige se vodijo na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za sestavljanje računovodskih izkazov.

39.11. Poslovne knjige so temeljni knjigi in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Pomožne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige. Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige. Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih osnovnih sredstev pa je obvezen.

39.12. Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva. Oblika glavne knjige je odvisna od tehnike in metode vnašanja knjigovodskih podatkov vanjo. Računalniško vodena glavna knjiga mora kadarkoli omogočati kontroliranje knjiženja pa tudi prikaz kateregakoli konta in/ali celotne glavne knjige na zaslonu oziroma odtis na papirju. Ob letnem obračunu je natis računalniško vodene glavne knjige s popolnim pregledom vseh kontov obvezen. Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Podjetnik ga ustrezno razčleni. Pri tem upošteva SRS 22.10.

39.13. Dnevnik glavne knjige je lahko enotna temeljna poslovna knjiga ali več knjig za posamezne skupine kontov. V njem se knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in zunajbilančne evidence. Vodenje dnevnika omogoča kontroliranje knjiženih postavk po zakonitosti dvostavnega knjigovodstva, izraženi z enačbo vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro.

39.14. Pomožne knjige se vodijo vezane, na prostih listih v kartoteki ali računalniško v datotekah. Če se vodijo računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje knjiženja. Pred sestavitvijo računovodskih izkazov se razčlenitveni konti uskladijo s konti glavne knjige. Posamezne konte in/ali celotne pomožne knjige mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po potrebi odtisniti na papirju.

39.15. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v obliki vnaprej vezane knjige ali računalniško. V njem mora imeti vsako opredmeteno osnovno sredstvo svojo registrsko številko.

39.16. Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah. Pri tem se upoštevajo načela urejenega knjigovodstva:

– pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; v njih ne smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po časovnem zaporedju izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje; pri računalniškem vodenju poslovnih knjig mora računalniški program preprečevati nedovoljene vpise;

– nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, iz vezanih knjig pa se listi ne smejo iztrgati;

– vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni;

– knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine, ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, izdane oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat mesečno; še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo poslovne knjige;

– napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da se najprej na isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek knjiži na pravi konto.

39.17. V poslovne knjige se na začetku obračunskega obdobja vpišejo začetna stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki so enaka končnim stanjem iz prejšnjega obračunskega obdobja. Zaključijo se s stanjem na zadnji dan obračunskega obdobja, v primeru prenehanja dejavnosti pa z dnem prenehanja. Izjeme so register opredmetenih osnovnih sredstev in razčlenitveni konti opredmetenih osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zapiranje nista vezani na obračunsko obdobje. Poslovne knjige, vodene v prostih listih, se zvežejo. Zaključitev poslovnih knjig podpiše pooblaščena oseba. Računalniško vodene poslovne knjige se lahko zaključujejo z elektronskim podpisom po postopkih iz ustreznega zakona. Poslovne knjige se zaključijo tako, da ni več mogoče vnašati podatkov vanje oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.

39.18. Odtisi glavne knjige in dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetnik pa lahko ob upoštevanju ustreznih predpisov sam določi, po kolikšnem času bo shranil poslovne knjige na elektronski nosilec podatkov, izvirne poslovne knjige pa uničil.

E) KNJIGOVODSKE LISTINE

39.19. Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke, stroške in odhodke. Knjigovodske listine so papirne ali v obliki elektronskih zapisov. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

39.20. Izvirna knjigovodska listina se sestavi v potrebnem številu izvodov ob nastanku poslovnega dogodka, izpeljana, na primer zbirnik ali razdelilnik, pa na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali preknjižb v poslovnih knjigah. Posamezne vrste izvirnih knjigovodskih listin se praviloma sestavljajo na enotnih obrazcih, oblikovanih na podlagi domačih in tujih izkušenj, obstajajo pa tudi obvezni enotni obrazci, na primer za brezgotovinski plačilni promet.

39.21. Podjetnik ali kdo drug sestavi knjigovodsko listino za knjiženje prihodkov, tudi za knjiženje prihodkov iz usredstvenja lastnih proizvodov in storitev. Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov vsebuje

– zaporedno številko,
– podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),
– kraj in datum izdaje,
– podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),
– podatke o poslovnem dogodku,
– v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,
– podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko tudi žig.

Na knjigovodski listini za knjiženje prihodkov, izdani fizični osebi občanu, ni treba zagotoviti podatkov o prejemniku, razen na njegovo zahtevo.

39.22. Knjigovodsko listino za knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik ali kdo drug. Vsebovati mora najmanj podatke iz SRS 39.21. Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje :
– stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih),
– pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin, ter
– stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolžan izdati ustrezne listine.

39.23. Pri sestavljanju knjigovodskih listin se upoštevajo tale načela:
– pri ročnem sestavljanju se uporabljajo pisalna sredstva, katerih enoličnih sledi ni mogoče odstraniti oziroma spremeniti s preprostimi fizikalnimi ali kemičnimi postopki; računalniško sestavljeno knjigovodsko listino mora biti mogoče razločno in čitljivo odtisniti, tako da ni niti najmanjšega dvoma o njeni verodostojnosti;
– v primeru pomote se napačna beseda ali številka prečrta in nad prečrtanim zapiše pravilna beseda ali številka; popravek s podpisom potrdi oseba, ki izda knjigovodsko listino, in zapiše datum popravka;
– blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se morajo uničevati in sestavljati nove;
– prazna mesta v knjigovodski listini se prečrtajo;
– na vsaki knjigovodski listini mora biti oznaka o knjižbi v poslovnih knjigah;
– pri ročnem in polsamodejnem obravnavanju podatkov se kontrolirajo izvirne knjigovodske listine, in to pred knjiženjem, pri računalniškem obravnavanju podatkov pa se kontrolira začetni vnos podatkov;
– knjigovodske listine se pred knjiženjem kontrolirajo na enem ali več krajih, lahko tudi z računalnikom po računalniških programih, pripravljenih glede na vrste knjigovodskih listin; oseba, odgovorna za kontroliranje, potrdi, da je bilo kontroliranje opravljeno in da so knjigovodske listine verodostojne; to velja, če vodi poslovne knjige druga pooblaščena oseba.

F) AMORTIZIRANJE

39.24. Amortizacija se obračunava od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti.

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko razporedijo med material. Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge pravice.

39.25. Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapuščajo in pomenijo stroške. Stroški amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi. Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki

a) se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta,

b) imajo omejeno dobo koristnosti ter

c) so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov.

39.26. Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri a) zemljiščih in drugih naravnih bogastvih, b) opredmetenih osnovnih sredstvih do njihove razpoložljivosti za uporabo, c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega izvora, č) spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč in podobnega ter d) drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih uporaba ni časovno omejena.

39.27. Osnova za obračun amortizacije je pri enakomernem časovnem amortiziranju nabavna vrednost opredmetenega in neopredmetenega sredstva, popravljena pri prevrednotenju sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Preostala vrednost se določi pri pomembnejših postavkah. Prevrednotenje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve ali oslabitve povzroči spremembo amortizacijske osnove praviloma v naslednjem obračunskem obdobju.

Osnovno sredstvo se lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo, zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom, prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva in na druge predpisane načine.

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega z nakupom, sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupnih cen se odštevajo trgovinski in drugi popusti. V nabavno vrednost se lahko vštevajo tudi stroški izposojanja za pridobitev osnovnih sredstev do razpoložljivosti za uporabo.

Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti. Nabavne vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih na druge načine, so določene v SRS 1 in SRS 2.

39.28. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, podjetnik pa se lahko odloči za eno izmed drugih amortizacijskih metod, določenih v SRS 13. Obračunava se posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena.

39.29. Podjetnik določa letne amortizacijske stopnje samostojno, tudi neodvisno od stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi. Amortizacijske stopnje določi na podlagi predvidene dobe koristnosti.

Doba koristnosti je odvisna od
– pričakovanega fizičnega izrabljanja,
– pričakovanega tehničnega staranja,
– pričakovanega gospodarskega staranja ter
– pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti se določi tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Občasno je treba to dobo preverjati ter glede na ugotovitve preračunati amortizacijske stopnje za sedanja in bodoča obdobja, če so nova pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje.

39.30. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je razpoložljivo za uporabo. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je razpoložljivo za uporabo.

39.31. Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih ima podjetnik v finančnem najemu, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih sredstev; če ni zagotovila, da jih bo ob poteku pogodbe prevzel v last, se popolnoma amortizirajo najkasneje med trajanjem finančnega najema.

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih da podjetnik v poslovni najem, se uskladi z amortiziranjem drugih podobnih sredstev.

G) ZAČETNO RAČUNOVODSKO MERJENJE ZALOG

39.32. Zaloge so zaloge materiala in blaga, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zaloge trgovskega blaga. Nedokončana proizvodnja so lahko tudi storitve, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, naročnik pa jih še ni prevzel (potrdil).

39.33. Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

39.34. Količinska enota zaloge proizvoda in nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po eni izmed metod iz SRS 17, ki je v skladu s predvideno shemo izkaza poslovnega izida. Zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje se lahko vrednotijo le po izbranih vrstah stroškov, vendar najmanj po neposrednih stroških materiala in neposrednih stroških storitev. V nabavno vrednost količinske enote proizvodov in nedokončane proizvodnje je mogoče v izjemnih primerih všteti tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se takšne zaloge financirajo (če traja njihovo proizvajanje dlje kot obračunsko obdobje).

39.35. Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek.

39.36. Količina porabljenega materiala se ugotavlja na podlagi dejanske porabe tega materiala. Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin razlikujejo od cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjševanju teh količin uporablja ena izmed predlaganih metod iz SRS 4.16. Izbrano metodo vrednotenja porabe zalog mora podjetnik uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Morebitno spremembo mora pojasniti.

39.37. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. Drobni inventar, dan v uporabo, se prenese med stroške takoj, lahko pa postopoma v obdobju, ki ni daljše od leta dni.

H) PREVREDNOTOVANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV

39.38. Prevrednotenje, ki je posledica sprememb cen gospodarskih kategorij, se na koncu obračunskega obdobja ali med njim opravi zaradi okrepitve sredstev, ki poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost, ali oslabitve sredstev, ki zmanjša njihovo do tedaj izkazano vrednost. Do oslabitev lahko prihaja pri vseh sredstvih in dolgovih. Upoštevanje oslabitev sredstev je obvezno.

39.39. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se opravi, če podjetnik izbere za svojo računovodsko usmeritev model prevrednotenja. V tem primeru se zaradi prevrednotenja povečata knjigovodska vrednost sredstev (to je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti) in podjetnikov kapital. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se zaradi odprave oslabitve lahko prevrednotijo. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove knjigovodske vrednosti poveča prevrednotovalne poslovne prihodke, razen če se je pri prejšnji oslabitvi zmanjšal podjetnikov kapital.

39.40. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Zmanjšanje vrednosti zalog bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke.

39.41. Prevrednotenje terjatev zaradi oslabitve se opravi, če njihova knjigovodska vrednost presega udenarljivo oziroma odplačno vrednost. V okviru prevrednotenja se oblikujejo popravki vrednosti terjatev v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se opravi, če poštena, to je udenarljiva vrednost terjatev presega knjigovodsko.

39.42. Dolgovi se zaradi okrepitve prevrednotujejo v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji in drugimi z njimi povezanimi finančnimi inštrumenti, če je njihova dokazana poštena vrednost pred odštetjem stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugi odtujitvi, večja od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem nastajajo prevrednotovalni finančni odhodki.

39.43. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

I) POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV

39.44. Na koncu obračunskega obdobja se opravi popis (inventura) sredstev in obveznosti do njihovih virov, s katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem. Popis se opravi tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti.

39.45. Promet v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni knjigi in pomožnih knjigah se uskladijo pred sestavitvijo računovodskih izkazov in popisom.

39.46. Popisna lista vsebuje predvsem tele podatke:

– za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva zaporedno oziroma registrsko številko in ime, nabavno vrednost, popravek vrednosti ter knjigovodsko vrednost pred prevrednotenjem in po njem;

– za zaloge materiala in blaga vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost, ki ne sme presegati čiste iztržljive vrednosti;

– za zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrsto, mersko enoto in količino ter stroškovno ceno glede na stopnjo dokončanosti, ki ne sme presegati čiste iztržljive cene;

– za terjatve do kupcev naslov, številko in datum računa, nominalni znesek terjatve in popravek do udenarljive oziroma plačljive velikosti;

– za obveznosti do dobaviteljev naslov, številko in datum računa, nominalni znesek obveznosti in popravek do udenarljive oziroma plačljive velikosti;

– za denarna sredstva ločen popis gotovine v blagajni, sredstev na računih in čekov;

– za druge terjatve in obveznosti enako kot za terjatve do kupcev oziroma obveznosti do dobaviteljev;

– za podjetnikov kapital stanje na dan bilance stanja.

J) DOSTOP DO POSLOVNIH KNJIG IN POROČIL

39.47. Poslovne knjige in poročila morajo biti dostopne na sedežu podjetnika. Če vodi njegove poslovne knjige druga pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost v skladu s klasifikacijo dejavnosti, so lahko poslovne knjige pri njej. Če poslovne knjige in evidence niso dostopne na sedežu podjetnika, jih mora na zahtevo davčnega organa predložiti v roku in na kraju, ki ga ta določi.

C. OPREDELITVE KLJUČNIH POJMOV

39.48. V tem standardu so uporabljeni tile izrazi, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme:

a) Mali samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in izpolnjuje ustrezna merila.

b) Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo.

c) Terjatve do podjetnika so podjetnikov negativni kapital. Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

č) Med sredstvi izkazuje podjetnik tudi stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva.

Č. POJASNILA

39.49. Gospodarske kategorije, obravnavane v tem standardu, so pojasnjene v splošnih slovenskih računovodskih standardih, razen če so v tem standardu opredeljene drugače. Podjetnik ne izračunava in ne izkazuje odloženih terjatev in obveznosti za davek.

39.50. Upoštevanje SRS od 39.9 do 39.24. in od 39.44 do 39.48 pri pripoznavanju, merjenju in vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter sestavljanju računovodskih izkazov je priporočljivo, saj omogoča zagotavljanje urejenega računovodenja, ni pa obvezno.

39.51. Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih.

39.52. Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila.

39.53. Pri zaključevanju poslovnih knjig ob prenehanju dejavnosti se upoštevajo ustrezni predpisi.

39.54. Členi tega standarda, ki se nanašajo na kapital, se uporabljajo tudi za srednje in velike podjetnike.

D. DATUMA SPREJETJA IN ZAČETKA UPORABE

39.55. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. novembra 2005. K njemu sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Mali samostojni podjetniki posamezniki ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006. Mali samostojni podjetniki posamezniki z dnem začetka uporabe tega standarda prenehajo uporabljati SRS 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih (2003).

PRILOGA ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

SPLOŠNO

Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih družbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se nanašajo na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu

1. OSNOVNA NAČELA ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA

1.1. Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom. Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja. Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.

1.2. Stroški amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu poslovnega izida.

1.3. Poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi izkaza poslovnega izida.

1.4. Terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se ugotovijo le računsko kot razlika med stanjem popisanih sredstev in obveznosti.

2. POSLOVNE KNJIGE

2.1. Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so knjiga prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev.

2.2. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce najmanj po vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega izida. V isti knjigi se lahko evidentirajo tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.

2.3. V knjigah ostalih terjatev in ostalih obveznosti se ločeno evidentirajo posamezne vrste terjatev in obveznosti, katerih posledica niso prihodki in odhodki. Teh knjig ni treba voditi, če se v evidenci terjatev in obveznosti iz kupoprodajnih razmerij zagotavljajo tudi podatki o ostalih terjatvah in obveznostih. Na začetku obračunskega obdobja se v knjigi ostalih terjatev in ostalih obveznosti prenesejo začetna stanja terjatev in obveznosti iz ustreznih popisnih list.

2.4. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v skladu s SRS 39.15

3. LETNO POROČILO

Letno poročilo obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Izbiro računovodskih usmeritev opredeli podjetnik s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi. Slovenski računovodski standardi se objavijo v Uradnem listu RS. Veljati začnejo naslednji dan po objavi in se uporabljajo od 1. januarja 2006

Dohodnina

NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 2020

Rok za vložitev dohodninske napovedi je 2. 8. 2021.

Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so najpozneje do 15. junija 2021 na dom prejeli informativni izračun dohodnine. Pri tem velja opozoriti, da je Finančna uprava RS sestavila in odpremila informativni izračun za vse zavezance za dohodnino, ne glede na višino prejetega dohodka.

Davčni organ za zavezanca za vložitev napovedi za odmero dohodnine sestavi informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja 2021 posredovali izplačevalci in zavezanci.

Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2021 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2020 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 2. avgusta 2021, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.

Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS:

Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali  brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/ ali preko mobilne aplikacije eDavki.

Umrli zaradi COVID

ODKUP TURISTIČNIH BONOV

V zadnjih dneh so se po različnih spletnih platformah začeli pojavljati oglasi fizičnih oseb, ki ponujajo odkup in prepis turističnih bonov v zameno za izplačilo določenega zneska. Potrošnike in ponudnike nastanitvenih obratov opozarjamo, da je takšen način delovanja neskladen z veljavno zakonodajo.

Turistične bone je namreč mogoče unovčiti le pri ponudnikih nastanitvenih obratov, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in pod pogojem, da je bila storitev, ki je bila plačana s turističnim bonom, dejansko opravljena. V nasprotnem primeru so za kršitve predvidene tudi globe, in sicer v razponu od 1200 do 40.000 evrov.

Poleg tega opozarjamo tudi, da je turistični bon sicer prenosljiv, a le med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Upravičenec do bona, ki bon prenese v nasprotju z zgoraj navedenim, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 200 do 600 evrov.

Scroll to Top