DOHODNINA

Potni stroški

POVRAČILO STROŠKOV PREVOZA

Nova sprememba Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba).

1) V prvem odstavku 3. člena Uredbe je določen osnovni znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo, in sicer v višini 0,18 eur za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

2) V drugem odstavku 3. člena Uredbe pa je določeno, da če je znesek za posamezni mesec, določen po navedenem osnovnem pravilu iz prvega odstavka, za posameznega delojemalca nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov.

Ta znesek je določen na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oziroma se kot znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, upošteva ob pogoju:

  • da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
  • da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.

3) Odpravljeno je določanje neobdavčenega dela povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz).

Če povzamemo, po novi ureditvi bodo torej povračila stroškov za prevoz na delo in z dela do zneska 140 evrov neobdavčena (ne glede na to ali delojemalec prejme ta dohodek iz naslova kilometrine, zneska javnega prevoza, nakupa vozovnice,…) pod pogojem, da je delojemalec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela. Če je znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela višji od 140 evrov, se  znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, v skladu s prvim odstavkom Uredbe, izračuna v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Navedene spremembe se začnejo uporabljati:

  • za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec julij 2021,
  • za vse ostale delojemalce za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec september 2021, za povračila stroškov prevoza do vključno meseca avgusta 2021 pa se uporablja 3. člen Uredbe (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), torej brez spremembe, objavljene v Uradnem listu 104/21.

S spremembo Uredbe se spreminja le davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma se spreminja le znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Uredba ne določa pravic in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Te pravice so določene v delovnopravnih predpisih, veljavnih kolektivnih pogodbah (na primer panožnih, podjetniških, na ravni delodajalca,…) ali pa v pogodbi o zaposlitvi med delojemalcem in delodajalcem.

Javni prevoz

SPREMEMBA UREDBE O DAVČNI OBRAVNAVI POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. 7. 2021 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije številka 104/21 objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba). 

Uredba spreminja dosedanjo davčno obravnavo povračil potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se bo uskladil enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo pa se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini 30 evrov mesečno ali v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice. Oba zneska pa se priznavata sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu. To pomeni, da je minimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, 30 evrov (v primeru celomesečne delovne obveznosti), čeprav bi po izračunu kilometrine po splošnem pravilu (znesek kilometrine) znašal znesek, ki ne se všteva v davčno osnovo, manj kot 30 evrov.

Sprememba se za javne uslužbence, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju: Dogovor) uporablja za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021 pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se Dogovor ne nanaša) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Uredba se je spremenila tudi v delu, ki se nanaša na plačila vajencem za obvezno praktično delo. Predvideva se, da se ti dohodki ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Ureditev se bo začela uporabljati z dnem objave usklajenih zneskov minimalnih višin vajeniške nagrade v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, do takrat pa se uporablja Uredba, veljavna pred to zadnjo spremembo.

Dohodnina

NAPOVED DOHODNINE ZA LETO 2020

Rok za vložitev dohodninske napovedi je 2. 8. 2021.

Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so najpozneje do 15. junija 2021 na dom prejeli informativni izračun dohodnine. Pri tem velja opozoriti, da je Finančna uprava RS sestavila in odpremila informativni izračun za vse zavezance za dohodnino, ne glede na višino prejetega dohodka.

Davčni organ za zavezanca za vložitev napovedi za odmero dohodnine sestavi informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, in podatkov, ki so jih Finančni upravi RS do 5. februarja 2021 posredovali izplačevalci in zavezanci.

Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 15. junija 2021 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2020 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 2. avgusta 2021, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register.

Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS:

Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digitalnim potrdilom ali  brez digitalnega potrdila (registracija z uporabo davčne številke in gesla) poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki na naslovu: http://edavki.durs.si/ ali preko mobilne aplikacije eDavki.

SOBODAJALCI

So fizične osebe, ki to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije.

PREDPISI

Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD

KDO JE SOBODAJALEC

Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu – ZGos so lahko:

  • fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
  • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
  • društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.

Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.

Dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev se po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Davek od dohodkov pravnih oseb

DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI V DAVČNEM OBRAČUNU DDPO IN DohDej

Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.

I. Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti – DohDej

1. Mesečni temeljni dohodek (MTD)

V skladu s šestim odstavkom 88. člena  ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Mesečni temeljni dohodek je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.

2. Delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka

V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Povračilo izgubljenega dohodka je tako potrebno vključiti v prihodke (zap. št. 1) in izvzeti iz prihodkov v točki 2.8 obračuna DohDej.

3. Oproščeni prispevki za socialno varnost

V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.

Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.

Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.

4. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[1] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Povračilo nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[2] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

6. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[3] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

7. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju[4] davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

8. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

II. Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb

1. Subvencioniranje prispevkov za socialno varnost za zaposlene, ki delajo

Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[6] davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

2. Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[7] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

3. Povračilo nadomestila plače za delavce

Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[8] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

4. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju[9] davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.

5. Krizni dodatek

Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[10]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.

III. Obravnava akontacij, ki so bile v aprilu in maju oproščene plačila

Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje  znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).

V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).

BOŽIČNICA

FURS

NOVOLETNA OBDARITEV OTROK

4.odst. 39.člena Zakon o dohodnini

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

PLAČILO ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Je drugi izraz za božičnico oz. trinajsto plačo. Izražano mora biti v denarju in ne v delnicah, ugodnosti, naravi in podobno. Izplačilo do višine 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji se ne všteva v osnovo za dohodnino, kar pomeni, da dohodnine ni. Plačati je treba vse prispevke za socialno varnost.

POZOR : COVID-19 V primeru prejema pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je potrebno pomoč vračati

V Zakonu o dohodnini ZDoh-2 (12.točka 44.člena) so navedeni pogoji in sicer :

Izplačilo poslovne uspešnosti je del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:

  • imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali
  • je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe,

in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce;

POGOJI ZA IZPLAČILO

Za izplačilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Pravica do izplačila določena v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi
  • Izplačilo v neposredni povezavi z poslovno uspešnostjo delodajalca
  • Izplača se enkrat letno in vsem zaposlenim hkrati

Merila na podlagi splošnega akta

Merila morajo biti za vse delavce enaka in morajo vsi delavci imeti možnost, da merila izpolnijo. Merila ne morejo biti določena po posameznih delovnih mestih, poslovnih enotah, vezana na individualno delovno uspešnost. To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti enak znesek nagrade. Tudi ni nujno, da pogoje vsi dejansko izpolnijo

Seznanitev

ZDoh-2 ne določa koliko prej morajo biti delavci seznanjeni z merili. ZDR-1 v 10.členu določa, da morajo biti obveščeni sindikati pred sprejetjem akta.

POGOJ ENKRATNEGA IZPLAČILA VSEM UPRAVIČENIM ZAPOSLENIM

Če je delodajalec izplačal več izplačil, se kot davčno bolj ugodno obravnava le eno izplačilo. Če ima delavec več delodajalcev, se pogoj enkratnega izplačila ugotavlja za vsakega delodajalca posebej in ne na ravni delavca.

Če delodajalec ne izplača poslovne uspešnosti hkrati, se to izplačilo v celotnem znesku všteva v davčno osnovo. Če pri prekinitvi delovnega razmerja podjetje izplača poslovno uspešnost zaposlenemu, ki ne dela več v podjetju ob odhodu, preostalim zaposlenim pa na drug dan, se tako izplačilo obdavči. Takšnemu delavcu se mora poslovna uspešnost izplačati skupaj z vsemi delavci.

OSNOVA pri izplačilu poslovne uspešnosti, ki se všteva v davčno osnovo

6.odst. 41. člena ZDoh-1

Za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.

V primeru izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se uporabi določba 5.odst. 127. člena ZDoh-2. Pri izračunu povprečne stopnje akontacije dohodnine plačnik davka prejeti dohodek razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se dohodek nanaša, oziroma največ na 12 mesecev.

Zaposlenemu je omogočeno, da se lahko ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost odloči za neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave (navedeno ne vpliva na davčno obravnavo pri letni odmeri). Zaposleni lahko namreč v posameznem letu tovrstni dohodek prejme pri več kot enem izplačevalcu, zaradi česar bi skupni znesek tega dohodka na letni ravni lahko presegel povprečno letno plačo, izračunano na mesec, kar bi pomenilo doplačilo dohodnine na letni ravni. O takšni odločitvi mora zavezanec obvestiti delodajalca, kar določa štirinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2.

OSNOVA ZA PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST

Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca

CORONA

7.odst. 18.člen ZIUOOPE

V skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZZUOOP mora subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

Dohodnina

DOHODNINA – KAZALO ZAKONA

ZAKON O DOHODNINI

  • I. SPLOŠNE DOLOČBE
    • vsebina zakona, uporaba zakona, pripadnost dohodnine
  • II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
    zavezanec za dohodnino, obseg davčne obveznosti
    • 1. REZIDENTSTVO
      • rezident, nerezident
    • 2. VIR DOHODKA
      • splošno o virih dohodka, vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev, vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji, vir dohodka iz opravljanja dejavnosti, vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških deležev, vir dohodka iz investicijskih skladov
  • III. PREDMET OBDAVČITVE
    predmet obdavčitve, splošna pravila, splošno pravilo o neobdavčenih dohodkih, dohodek, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu
    • 1. OPROSTITVE PLAČILA DOHODNINE
      • pomoči in subvencije, dohodki, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po posebnih zakonih, dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti, dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, dohodki, povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja, dohodki v zvezi z izobraževanjem,
        dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, odškodnine, vrnitev premoženja, dohodki, povezani z družinskimi razmerji, drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, dohodki iz zaposlitve in iz dejavnosti, drugo,
        dohodki nerezidentov, dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki
    • 2. DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
      • splošno o dohodku iz zaposlitve, dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve,
        dohodek iz delovnega razmerja, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, boniteta, pokojnina, davčna osnova, posebna davčna osnova, vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo, dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, priznavanje stroškov za delo v tujini
    • 3. DOHODEK IZ DEJAVNOSTI
      • dohodek iz dejavnosti, izključitev iz dohodka iz dejavnosti, davčna osnova,
        upoštevanje prihodkov in odhodkov, prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom, prenehanje opravljanja dejavnosti, prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, prihodek, za katerega velja davčni odtegljaj,
        izključitev iz prihodkov, davki, obvezni prispevki za socialno varnost, delno priznani odhodki, posebnosti določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena, normirani odhodki, izguba, olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšava za zaposlovanje, olajšava za zaposlovanje invalidov,
        olajšava za zavezanca invalida, olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, olajšava za donacije, olajšava za investiranje, omejitve v zvezi z olajšavami, davčni odtegljaj
    • 4. DOHODEK IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI
      • splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
        dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, davčna osnova, pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu, oprostitve, olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
    • 5. DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM IN IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE
      dohodek
      • 5.1. DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM
        • dohodek iz oddajanja premoženja v najem, oprostitev, davčna osnova
      • 5.2. DOHODEK IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE
        • dohodek iz prenosa premoženjske pravice, davčna osnova
    • 6. DOHODEK IZ KAPITALA
      dohodek
      • 6.1. OBRESTI
        • obresti, oprostitev, splošno o davčni osnovi, davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah, davčna osnova od dohodka iz finančnega najema, davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja, davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja, razmejitev med glavnico in obrestmi
      • 6.2. DIVIDENDE
        • dividende, davčna osnova
      • 6.3. DOBIČEK IZ KAPITALA
        • dobiček iz kapitala, kapital, odsvojitev kapitala, neobdavčljiva odsvojitev kapitala, oprostitev, davčna osnova, vrednost kapitala ob pridobitvi, vrednost kapitala ob odsvojitvi, odlog ugotavljanja davčne obveznosti, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vodenje evidenc zalog kapitala, pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta
    • 7. DRUGI DOHODKI
      • opredelitev drugih dohodkov, drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo,
        oprostitev, davčna osnova za druge dohodke
  • IV. LETNA DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
    • 1. LETNA DAVČNA OSNOVA
      • letna davčna osnova rezidenta, upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od drugih dohodkov rezidenta
    • 2. DAVČNE OLAJŠAVE
      • splošna olajšava, osebne olajšave, posebna osebna olajšava, posebna olajšava,
        vzdrževani družinski člani, olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP,
        uskladitev olajšav
    • 3. ODMERA DOHODNINE
      • odmera dohodnine, povprečenje, olajšave in lestvica za zavezanca, ki je rezident za del davčnega leta
  • V. STOPNJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • stopnje dohodnine
  • VI. OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • odmera in poračun dohodnine na letni ravni, plačevanje akontacije dohodnine, izračun akontacije dohodnine, plačilo akontacije dohodnine
  • VII. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
    • akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice, akontacija dohodnine od drugih dohodkov
  • VIII. STOPNJA DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKA, KI SE NE VŠTEVA V LETNO DAVČNO OSNOVO
    • dohodki, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala,
      oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, izračun in plačilo dohodnine od obresti in dividend, izračun in plačilo dohodnine od dobička iz kapitala, stopnja dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem
  • IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN SLOVENIJE
    • odbitek dohodnine, omejitev odbitka dohodnine, dokazila, sprememba odbitka, nižji odbitek,
      polni odbitek
  • X. NAMENITEV DELA DOHODNINE
    • namenitev dela dohodnine za donacije
  • XI. POSEBNA DOLOČBA
  • XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČB
Scroll to Top