pravo

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

NAČINI PRENEHANJA

Pogodba o zaposlitvi preneha

  • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
  • s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
  • s sporazumom,
  • z redno ali izredno odpovedjo,
  • s sodbo sodišča,
  • po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
  • v drugih primerih, ki jih določa zakon.

VRNITEV DOKUMENTOV IN IZDAJA POTRDILA

Ob prenehanju je delavcu treba vrniti vsa potrdila in dokumentacijo in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Preneha z potekom časa, po opravljenem delu ali po prenehanju razloga zaradi katerega je bila sklenjena. Preneha tudi na podlagi sporazuma.

Delavec ima pravico do opravnine po 79.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE

Pogodbe preneha s smrtjo delavca. Preneha tudi s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z dejavnostjo ne nadaljuje naslednik.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI S SPORAZUMOM

Sporazum mora bit v pisni obliki. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti delavca o pravicah iz naslova zavaroanja za primer brezposelnosti. Če tega obvestila ni, to nima vpliva na veljavnosti sporazuma.

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

SPLOŠNO O ODPOVEDI

Odpoved pogodbe je lahko redna ali izredna. Redna odpoved ima odpovedni rok, izredna nima odpovednega roka. Če gre za diskriminacijo ali povračilne ukrepe iz 6. člena ZDR-1, je odpoved neveljavna. Prav tako če je podana zaradi grožnje ali prevare.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, nesposobnost ali izredno odpoved mora delodajalec pisno obvestiti delavca o očitanih dejanjih in mu omogočiti zagovor v roku ne manj kot tri delovne dni. Seznanitev je lahko poslana preko emaila. Pri zagovoru lahko sodelujejo predstavniki sindikata oz. drug pooblaščenec. Če delavec tako zahteva mora delodajalec o odpovedi obvestiti sindikat oz. svet delavcev. Le ta da mnenje v skladu s 86. členom.

Odpoved mora biti v pisni obliki. Obrazložena morajo biti razlogi za odpoved. Delavec mora biti obveščen o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ter o obveznosti prijave v evidenco brezposelnih.

Odpoved mora biti vročena

  • V prostorih delodajalca : Vročitev je opravljena tudi če stranka ne želi prevzeti odpovedi. Dokazno breme je na strano tistega ki vroča
  • Priporočeno pošiljko s povratnico : Vročitev je opravljena oz. če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve.
  • Objava na oglasni deski delodajalca : Če delavec nima stalnega oz. začasnega prebivališča v RS, se odpoved objavi na oglasni deski v skladu z 88.členom.

SPLOŠNO O REDNI ODPOVEDI

Delavec lahko redno odpove brez razlogov. Delodajalec lahko redno odpove, če ima utemeljen razlog. Dokazno breme je na njegovi strani.

Če gre za odpoved iz krivdnih razlogov, mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca v skladu z 85. členom. Opozorilo lahko pošlje tudi po emailu.

SPLOŠNO O IZREDNI ODPOVEDI

Izredna odpoved je možna iz razlogov navedenih v zakonu. Delodajalec mora navesti odpovedne razloge. Dokazno breme je na strani stranke, ki odpove.

REDNA ODPOVED

ODPOVEDNI RAZLOGI

Razlogi za redno odpoved iz 89. člena so :

  • Prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela
  • Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov – razlog nesposobnosti. Odpoved najkasneje v 6 mesecih
  • Kršenje pogodbene ali druge obveznosti – krivdni razlogi. Najkasneje 60 dneh od ugotovitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Delodajalec lahko poda kazensko ovadbo in se mu prepove opravljati delo. Pripada pa mu nadomestilo v višini 1/2 njegove plače v zadnjih 3 mesecih.
  • Nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti.
  • Neuspešno opravljeno poskusno delo

Neutemeljeni odpovedni razlogi so navedeni v 90 členu. Delavcu ni možno odpovedati delovnega razmerja zaradi bolezni, dela v sindikatu, rasne oz. verske pripadnosti in podobno.

Delavcu je možno pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi pri istem oz. drugem delodajalcu. Vprašanje je urejeno v 91. in 92. členu ZDR-1

ODPOVEDNI ROKI

Pogodba je lahko odpovedana dogovorno oz. tako kot je navedeno v pogodbi, vendar rok ne more bit krajši kot zakonski odpovedni rok.

Odpovedni roki

  • Neuspešno poskusno delo : 7 dni
  • Redna opoved s trani delavca :
    • do enega leta 15dni
    • od enega leta zaposlitve 30dni
  • Redna odpoved delodajalca
    • do enega leta 15dni
    • od enega do dve leti zaposlitev 30 dni
    • nad dve leti zaposlitve : narašča za vsako leto za dva dni
    • nad 25 let : 80dni
  • Krivdni razlogi : 15 dni

Odpovedni rok začen teči naslednih dan po vročitvi. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za denarnem povračilu in sicer v pisni obliki.

Če odpove delodajalec ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve in sicer najmanj dve uri na teden. Pripada mu denarno nadomestilo in sicer 70% nadomestilo nadomestila iz 137. člena ZDR-1

ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

Vprašanje je urejeno od 98. člena do 103. člena ZDR-1

ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI, POSTOPKIH PRISILNEGA PRENEHANJA IN V DRUGIH PRIMERIH PRENEHANJA DELODAJALCA

Vprašanje je urejeno od 104. člena do 107. člena ZDR-1

ODPRAVNINA

Če delodajalec odpove pogodbno iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, mora delavcu izplačati odpravnino. Osnova je povprečna mesečna plača, ki je pripadala delavcu v zadnjih treh mesecih. Višina odpravnine je naslednja :

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let

Odpravnina ne sme presegati 10 kratnika osnove. Če je podjetje v prisilni poravnavi, se lahko delodajalec in delavec pisno dogovorita o zmanjšanju odpravnine. Izplačilo mora biti o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

IZREDNA ODPOVED

Možna je če obstajajo razlogi določeni v ZDR-1 in če ni mogoče nadaljevati delovnega razmarja do izteka pogodbenega razmerja oz. izteka odpovednega roka.

Izredna odpoved mora biti podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasnejej v 6 mesecih od nastanka razloga. Če gre za kaznivo dejanje je možna odpoved ves čas ko je možen kazenski pregon in najkasneje v 30 dneh od ugotovitve.

IZREDNA ODPOVED DELODAJALCA

Razlogi za izredno odpoved so navedeni v 110. členu ZDR-1 :

  • Delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti in ima dejanje znake kaznivega dejanja. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Namenoma ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Kot kandidat v izbirnem postopku predloži lažne listine in dokazila
  • Najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo in o razlogi odsotnosti ne obvesti delodajalca. čeprav bi to lahko storil : Pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se ne vrne na delo ob vročitvi izredne odpovedi.
  • Če mu je po pravnomočnosti odločbe prepovedano opravljati delo, je v zaporu in podobno. Delodajalec lahko prepove opravljanje dela
  • Če odklopi prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku
  • Če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne spoštuje navodil zdravnika
IZREDNA ODPOVED DELAVCA

Delavec lahko izredno odpove iz naslednjih razlogov :

  • Več kot dva meseca ni dela in mu delodajalec ni izplačal nadomestil.
  • Mu ni omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe inšpekcije
  • Delodajalec mu vsaj dva meseca izplačal plače oz. bistveno manjšo plačo
  • Dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni zplačal plačo v zakonskem ali pogodbenem roku
  • Tri mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev no v celoti plačal prispevkov
  • Delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu
  • Delodajalec ni zagotovil enake obravnave v smislu 6. člena ZDR-1
  • Delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanja

Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec pisno obvestiti delodajalca in inšpektorat za delo. Če v 30 dneh delodajalec ne izpolni svojh obveznosti, lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dnevnem roku. Delavec je upravičen do odpravnine in do odškodnine.

POSEBNO PRAVNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku in sindikalnemu zaupniku brez soglasja sveta delavcev oz. sindikata. Pogodbo se mu odpove le, če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno zaposlitev pri delodajalcu, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.

Varstvo take osebe traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po prenehanju.

Odpoved je možno zadržati v skladu 113. členim ZDR-1.

Delavcu ki je dopolnil 58 let in mu do starostne pokojnine manjka do 5 let delovne dobe, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja, razen v primerih iz 2. odst. 114. člena ZDR-1

Pogodbe se ne more odpovedati noseči delavki, ter delavki ki doma doji otroka in pa staršem, ki izrabljajo starševski dopust oz. pogodbe se ne da odpovedati še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Če delodajalec ne ve za nosečnost, mora delavka še pred iztekom odpovednega roka predloži zdravniško potrdilo. Pogodbo o zaposlitvi pa je vseeno možno odpovedati v soglasju inšpekcije za delo, če gre izredno odpoved ali so uvedeni postopki za prenehanje delodajalca.

Odpoved invalidu je urejena v 116. členu.

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA

Urejeno je v 118.členu ZDR-1

PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI PO SAMEM ZAKONU

Urejeno v 119.členu ZDR-1

TUJCI IN DELO V TUJINI

INFORMACIJE O ZAPOSLOVANJU TUJCEV

Več informacij o zaposlovanju tujcev dobite na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in sicer v Službi za zaposlovanje tujcev, Dunajska 20, 1000 Ljubljana na :

telefonski številki 01/300-49-40
tajništvo : 01/300-49-41
faks : 01/300-49-78

Splošne informacije o zaposlovanju in delu tujcev :

Kontaktni center : 080 20 55
Info točka za tujce : 01 472 64 60

Info točka za tujce, Slovenska 55, 1000 Ljubljana
eMail : info-tujci@ess.gov.si
Telefon : 01 472 64 60
Faks : 01 472 64 66
GSM : 041 659 228

DELOVNO DOVOLJENJE

PROST DOSTOP DO TRGA DELA

Prost dostop do trga dela imajo vsi državljani EU in njihovi družinski člani. Pravico do prostega dostopa trga dela imajo naštete kategorije po 9. členu Zakona o zaposlovanju tujcev, delovnega dovoljenja pa ne potrebujejo našteti v 5. členu Zakona o zaposlovanju tujcev

VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ

Za delo v Sloveniji je potrebno imeti delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje. Običajno je delovno dovoljenje osnova za pridobitev dovoljenja za bivanje.

Prijava dela tujca TUJ 4A in odjava dela tujca TUJ 4C
Izvajanje storitev brez delovnega dovoljenja TUJ 4B
Zaposlovanje državljanov BiH po Sporazumu TUJ-BIH-1priloga 1priloga 2
Izvajanje storitev državljanov in delodajalec iz EU : TUJ 5A in TUJ 5B

Vrste delovnih dovoljenj :

DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV

Pridobi ga delodajalec. Izda se za eno leto in omogoča zaposlitev samo pri tem delodajalcu. Po 20 mesecih zaposlitve se pridobi pravica do osebnega delovnega dovoljenja, ki velja tri leta.

Vloga iz izdajo dovoljenje za zaposlitev TUJ-2 in priloga TUJ-2-1

DOVOLJENJE ZA DELO

Izda se za sezonsko delo, delo tujih zastopnikov usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev. Za dovoljenje za delo običajno zaprosi delodajalec.

Vloga za izdajo dovoljenja za delo TUJ-3 in priloga TUJ-3-1 in TUJ-3-2    

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE

Omogoča zamenjavo delodajalca. Ob izgubi dela se je možno prijaviti v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje

Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenje TUJ-1

Upravne takse in vplačilni račun v postopku izdaje delovnih dovoljenj.

Izpolnijo se osebni podatki na prvi strani. Obkljuka se rubrika 32 in 33. Obvezna priloga dokazilo o plačilu takse. Plača se Vloga za delovno dovoljenje in Osebno delovno dovoljenje za določen čas, skupaj 95,15€. Vlogo in dokazilo o plačilu pošljite na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina Cesta IX/6, 1000 Ljubljana

MODRA KARTA

Za modro karto zaprosi tujec z visokošolsko izobrazbo, ki namerava prebivati v Republiki Sloveniji. Izda se za dve leti in se lahko podaljša za tri leta. Prošnjo vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec prošnjo vloži pri veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije, delodajalec pa na upravni enoti. Upravna enota zaprosi za soglasje k zaposlitvi Zavod za zaposlovanje. Ta soglasje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji :

  • Ustrezna visokošolska izobrazba
  • Pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto
  • Plača v višini 1,5 povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji
  • V evidenci Zavoda za zaposlovanje ni ustreznih kandidatov
  • Delodajalec registriran in vpisan v poslovnem registru
  • Delodajalec ima plačane davke in prispevke iz naslova dela
  • Delodajalec je prijavil prosto delovno mesto
  • Tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec
  • Delodajalcu ni prepovedano zaposlovanje tujcev.

Modra karta se podaljša po prvih dveh leti zakonite zaposlitve v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni prvi trije pogoji.

V prvih dveh letih je možno zamenjati delodajalca ali podaljšati modro karto, če so izpolnjeni zgornji pogoji.

BIVANJE

Poleg delovnega dovoljenja mora tujec imeti tudi urejeno bivanje. Dovoljenje za bivanje se pridobi na podlagi delovnega dovoljenja. Vlogo za prvo dovoljenje za bivanje lahko vloži tujec sam pri diplomatskem predstavništvu, ali pa jo zanj vloži delodajalec na upravni enoti. Za zakonito delo in bivanje v Sloveniji mora tujec imeti obe dovoljenji, delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

PRVO ZAČASNO BIVANJE V SLOVENIJI

Prvo bivanje v Republiki Sloveniji je vedno začasno bivanje. Prošnja se odda na diplomatskem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ali pa jo vloži delodajalec na upravni enoti v Sloveniji.

Pogoji za pridobitev prvega dovoljenja za prebivanje :

  • Veljavni potni list. Veljavnost mora biti tri mesece daljša od dovoljenja za bivanje
  • Zdravstveno zavarovanje
  • Sredstva za preživljanje v višini najmanj minimalnega dohodka v Sloveniji mesečno.
  • Razlog za bivanje v Sloveniji mora biti zaposlitev, združitev družine, študij, strokovno izpopolnjevanje, raziskovalno delo, tujci slovenskega rodu ali drug utemeljen razlog.
  • Potrdilo o nekaznovanosti matične države.

STALNO BIVANJE

Pred potekom pet letnega roka se lahko izda dovoljenje za stalno bivanje v primerih :

  • Tujec je slovenskega rodu
  • Prebivanje tujca je v interesu Republike Slovenije
  • Tujec je že imel dovoljenje za stalno bivanje in se je prekinilo zaradi izselitve
  • Pet letno obdobje je izpolnjeno tudi, če je odsotnost tujca krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev v petih letih.
  • Pred potekom petih let se dovoljneje lahko izda tudi družinskim članom
  • Beguncem

Pogoji za pridobitev stalnega bivanja so :

  • Dve leti neprekinjenega bivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno bivanje. Čas prebivanja za študij ali poklicnega izobraževanje se šteje polovično. Čas prebit v Sloveniji zaradi sezonskega dela se ne šteje v dveletno neprekinjeno bivanje.
  • Pogodba o delu za nedoločen ali določen čas
  • Zadnje tri plačilne liste
  • Potrdilo o nekaznovanosti

Vloga se odda na upravni enoti.

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Napotitev delavcev v tujino in položaj delavcev napotenih na delov v Republiko Slovenijo je urejeno v poglavju VII. POSEBNE DOLOČNE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, 208. in 209. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec lahko napotitev na delo v tujino odkloni v primeru nosečnosti, če nima varstva za otroka, invalidnosti, iz zdravstvenih razlogov in iz drugih razlogov določenih s kolektivno pogodbo.

Če v pogodbi o zaposlitvi ni dogovorjeno delo v tujini, mora biti sklenjena nova pogodba. Po prenehanju mora delodajalec zagotoviti vrnitev delavca v Slovenijo.

POGODBA

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati :

  • trajanju dela v tujini
  • praznikih in dela prostih dnevih
  • minimalnem letnem dopustu
  • višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje
  • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini
  • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini
  • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje
  • pogojih vrnitve v Slovenijo

ODJAVA TUJCA

Za odjavo tujca iz zavarovanja je potrebno predložiti na ZZZS :

  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • Pogodbo o zaposlitvi, če gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  • Dokazilo da je pogodba o zaposlitvi prenehala po samem zakonu

Če mu preneha pogodba o zaposlitvi pred potekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev in je delovno dovoljenje pridobilo podjetje, mora delodajalec ob odjavi obvezno predložiti Potrdilo o odjavi dela delavca, ki ga dobi na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrdilo ni potrebno v kolikor ima delavec osebno delovno dovoljenje.

KOLEKTIVNE POGODBE

GRADBENIŠTVO

Za gradbeno dejavnost podrobneje delo delavca v tujini ureja Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

POVRAČILA STROŠKOV

Povračila stroškov ki se ne vštevajo v osnovo za dohodnino so urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

Več na naši strani Povračila stroškov

MNENJE DURS

DURS je izdal več mnenj na temo povračil stroškov. O napotitvi delavca v tujino pa je bilo izdano Pojasnilo DURS, št. 0900-4/2010-4, 15. 11. 2010 . Dokaj nerazumljivo zakonsko določbo v Uredbi o terenskem dodatku,  pa pojasnjuje v Pojasnilu MF, št. 421-11/2007, 21. 6. 2007

Podkupnina

POVRAČILA STROŠKOV

PREHRANA MED DELOM

Delavcu pripada za vsak dan ko je na delu več kot 4ure. Maksimalni znesek je 6,12€/dan. Minimalni znesek je  3,56€/dan. Če je na delu več kot 10 ur mu pripada za vsako dodatno uro 0,76€ za vsako uro po osmih urah dela.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Ne všteva se v osnovo za dohodnino do višine javnega prevoza od bivališča do delovnega mesta, če je delovno mesto vsaj 1 km oddaljeno od bivališča.

Če delojemalec ne more uporabljati javnega prevoza mu pripada povračilo do 0,18€/km.

Če ima delojemalec službeni avto in mu podjetje zagotovi tudi gorivo, mu povračilo ne pripada.

Tudi delavcu ki ima dohodek iz delovnega razmerja iz tujine pripada povračilo v enakih zneskih.

DNEVNICE

Višina dnevnice je odvisna od ur trajanja potovanja in od tega ali je potovanje po Sloveniji ali tujini. Zneski so predpisani v Uredbi in v Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino

Če delavec dela na območju Slovenije in se vsakodnevno vrača domov, mu pripada tudi prehrana med delom.

Dnevnico dobijo tudi člani volilnih odborov.   

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

Na službenem potovanju delavcu pripadajo povračilo dejanskih stroškov javnega prevoza, stroškov najema avta oz. taxija. Povrnejo se mu tudi stroški taks, cestnine in podobno.

Če delojemalec uporablja svoj avto se mu povrne kilometrina do 0,37€/km   

Potovanje mora biti dokumentirano z potnim nalogo in z računi. Razvidna mora biti odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

PRENOČEVANJE NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V osnovo za dohodnino se ne vštevajo dejanski stroški prenočevanja. Dokumentirano pa mora biti z potnim nalogi in računi.

Če stroški prenočevanja vključujejo tudi zajtrk se vrednost delnice zmanjša v skladu z Uredbo

TERENSKI DODATEK

Terenski dodatek pripada delavcu ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

Če mu delodajalec zagotovi hrano in prenočišče se mu v osnovno ne všteva terenski dodatek do 4,49€/dan

Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja se ne všteva povračilo za delo na terenu do višine in pod pogoji, ki veljajo za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

Če je bilo delavcu izplačano nadomestilo za ločeno življenje, se mu terenski dodatek všteva v davčno osnovo, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se delavcu ki dela izven kraja kjer prebiva s svojo družino ne všteva v osnovo do 334€/mesec.

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok. Šteje se da skupnost obstaja do otrokovega 18 leta oz. 26 leta če študira.     

JUBILEJNA NAGRADA

Jubilejna nagrada se ne všteva v osnovo v skladu z lestvicami v Uredbi

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za skupno delovno dobo, se kasneje izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v osnovo.

Če je bila delojemalcu izplačan nagrada za dobo pri zadnjem delodajalcu, se kasneje izplačana nagrada za skupno dobo všteva v osnovo.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Ob upokojitvi se v davčno osnovo ne všteva odpravnina do 4 063€

SOLIDARNOSTNA POMOČ

Solidarnostna pomoč ob smrti delojemalca znaša 3 443€, v primeru invalidnosti oz. težje bolezni pa 1 252€. Kot solidarnostna pomoč se šteje tudi strošek pogreba.

PLAČILA VAJENCEM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM

V davčno osnovo se ne všteva plačilo vajencem za obvezno praktično delo glede na pogoje iz Uredbe. Dijakom in študentom pa se za obvezno prakso ne všteva v osnovo plačilo do 172€/mesec.

DELOVNA RAZMERJA

1. SPLOŠNE DOLOČBE

namen zakona, urejanje delovnih razmerij, uporaba zakona, definicija delovnega razmerja,
opredelitev delavca in delodajalca, prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja, odškodninska odgovornost delodajalca in denarna odškodnina, omejitev avtonomije pogodbenih strank, splošni akt delodajalca

2. POGODBA O ZAPOSLITVI

1. SPLOŠNO

pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, uporaba splošnih pravil civilnega prava,
ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi, uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi,

2. OBLIKA POGODBE

pisnost pogodbe o zaposlitvi, domneva obstoja delovnega razmerja

3. STRANKE POGODBE

splošno, delodajalec – pravna oseba, sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, tuji državljani

4. POGODBENA SVOBODA

splošno

5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRI SKLEPANJU POGODB O ZAPOSLITVI

objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, izjeme od obveznosti objave, enaka obravnava glede na spol, pravice in obveznosti delodajalca, pravice in obveznosti kandidata, pravice neizbranega kandidata

6. VSEBINA POGODBE

sestavine pogodbe o zaposlitvi, neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi

7. OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK

  1. Obveznosti delavca
    • a) Opravljanje dela
      • splošno, upoštevanje delodajalčevih navodil, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu
    • b) Obveznost obveščanja
    • c) Prepoved škodljivega ravnanja
    • č) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti
    • d) Prepoved konkurence
      • konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti, konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, prenehanje konkurenčne klavzule
  2. Obveznosti delodajalca
    • a) Obveznost zagotavljanja dela
    • b) Obveznost plačila
    • c) Obveznost zagotavljanja varnih delovnih razmer
    • d) Obveznost varovanja delavčeve osebnosti
      • splošno, varovanje dostojanstva delavca pri delu, varstvo delavčevih osebnih podatkov

8. SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

splošno, sprememba pogodbe v primerih odpovedi s strani delodajalca, vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta, oblika spremembe pogodbe

9. SUSPENZ POGODBE

10. POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI

  1. Pogodba o zaposlitvi za določen čas
    • pogodba o zaposlitvi za določen čas, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, obveznosti pogodbenih strank, preračun delovnega časa
  2. 2.Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
    • splošno, zaposlitev za nedoločen ali določen čas, posebnosti pogodbe o zaposlitvi, dogovor med uporabnikom in delodajalcem
      pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnika in delavca
  3. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del
  4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
    • krajši delovni čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, krajši delovni čas v posebnih primerih
  5. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
    • splošno, pravice, obveznosti in pogoji, obveznosti delodajalca, prepoved dela na domu, dela, ki se ne morejo opravljati na domu
  6. Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi
    • pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, vodilni delavci

11. SPREMEMBA DELODAJALCA

sprememba delodajalca, obveščanje in posvetovanje s sindikati

12. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

načini prenehanja, vrnitev dokumentov in izdaja potrdila

  1. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
  2. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delavca oziroma delodajalca – fizične osebe
  3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
  4. Odpoved pogodbe o zaposlitvi
    • Splošno
      • splošno, dopustnost odpovedi, dokazno breme, obveznosti delodajalca pred odpovedjo, vloga sindikata in sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, oblika in vsebina odpovedi, vročitev odpovedi
    • Redna odpoved
      • Odpovedni razlogi
        • razlogi za redno odpoved, neutemeljeni odpovedni razlogi, odpoved s ponudbo nove pogodbe, odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
      • Odpovedni roki
        • odpovedni roki, minimalni odpovedni roki, tek odpovednega roka, denarno povračilo namesto odpovednega roka, pravice in obveznosti strank v času odpovednega roka
      • Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
        • večje število delavcev, obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom, obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje, stečaj, prisilna likvidacija, prisilna poravnava, pravica do odpravnine, drugi primeri prenehanja delodajalca
      • Odpravnina
    • Izredna odpoved
      • Izredna odpoved delodajalca
        • razlogi na strani delavca
      • Izredna odpoved delavca
        • razlogi na strani delodajalca
    • Posebno pravno varstvo pred odpovedjo
      • predstavniki delavcev, zadržanje učinkovanja odpovedi,
        delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni, večkratno pravno varstvo pred odpovedjo
  5. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
  6. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
    • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti.

3. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA

splošno, trajanje pripravništva, izvajanje pripravništva, omejitev odpovedi pripravniku s strani delodajalca, volontersko pripravništvo

2. POSKUSNO DELO

3. PLAČILO ZA DELO

vrsta plačil, osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki, višina dodatkov, dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, regres, odpravnina ob upokojitvi, enako plačilo žensk in moških, plačilni dan, kraj in način izplačila plače, zadrževanje in pobot izplačila plače, nadomestilo plače, začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, nastanitev med delovnim razmerjem, udeležba pri dobičku, plačilo pripravnika in delavca na usposabljanju

4. DELOVNI ČAS

definicija delovnega časa, polni delovni čas, nadurno delo, dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče,  prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa, dopolnilno delo, razporejanje delovnega časa, preračun delovnega časa

5. NOČNO DELO

nočno delo, pravice delavcev, ki delajo ponoči, omejitve dela ponoči, posvetovanje s sindikatom

6. ODMORI IN POČITKI

odmor med delovnim časom, počitek med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek

7. POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA ČASA, NOČNEGA DELA, ODMOROV IN POČITKOV

posebnosti za nekatere kategorije delavcev, možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah

8. LETNI DOPUST

pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta, določanje daljšega trajanja letnega dopusta, sorazmerni del letnega dopusta, izraba letnega dopusta, način izrabe letnega dopusta, neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta

9. DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost z dela zaradi praznovanja,
odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije

10. OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA ZARADI IZJEMNIH OKOLIŠČIN

sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč

11. IZOBRAŽEVANJE

izobraževanje delavcev, pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja

12. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

disciplinska odgovornost, sankcije, izjava o očitanih kršitvah, vloga sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, odločitev o disciplinski odgovornosti, zastaranje

13. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

odškodninska odgovornost delavcev, zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine, odškodninska odgovornost delodajalca, pavšalna odškodnina

4. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV

1. VARSTVO ŽENSK

prepoved opravljanja podzemnih del

2. VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA

splošno, varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo, prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja, varstvo v času nosečnosti in starševstva starševski dopust, nadomestilo plače, pravica doječe matere, drugi upravičenci

3. VARSTVO DELAVCEV, KI ŠE NISO DOPOLNILI 18 LET STAROST

splošno, prepoved opravljanja del, delovni čas, odmor, počitek, prepoved opravljanja nočnega dela, povečan letni dopustI

4. VARSTVO INVALIDOV

zaposlovanje, usposabljanje ali preusposabljanje invalidov, pravice delovnih invalidov

5. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV

opredelitev, krajši delovni čas, omejitev nadurnega in nočnega dela

5. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo, alternativno reševanje sporov, zastaranje terjatev

6. DELOVANJE IN VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOVVII. POSEBNE DOLOČB

obveznosti delodajalca do sindikata, pisno obveščanje sindikata, sindikalni zaupnik, varstvo sindikalnih zaupnikov v primeru prenosa, varstvo sindikalnega zaupnika in sindikalna članarina

7. POSEBNE DOLOČNE.

1. OPRAVLJANJE DELA V TUJINI IN POLOŽAJ DELAVCEV, NAPOTENIH NA DELO V REPUBLIKO SLOVENIJO

splošno, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, položaj napotenih delavcev

2. DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV

delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov, posebne varstvene določbe

3. EKONOMSKO ODVISNA OSEBA

opredelitev, omejeno delovno pravno varstvo

8. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

splosno, posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem

9. KAZENSKE DOLOČBE

ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Vsebina in namen zakona

(1) Ta zakon ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča.
(2) Postopki iz prejšnjega odstavka v sodnih sporih izboljšujejo dostop strank do ustreznega pravnega varstva, strankam ponujajo izbiro ustreznega postopka za reševanje spora, omogočajo pravične, hitre in sporazumne rešitve sporov, strankam in sodiščem zagotavljajo časovne in finančne prihranke ter povečujejo obseg prostovoljnih izvršitev sklenjenih sodnih ali izvensodnih poravnav ali izdanih arbitražnih odločb.

2. člen Področje uporabe

(1) Ta zakon se uporablja v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače.
(2) Ta zakon se ne uporablja v socialnih sporih.

3. člen Pojem alternativnega reševanja sporov

Alternativno reševanje sporov po tem zakonu je postopek, ki ne pomeni sojenja in v katerem ena ali več tretjih nevtralnih oseb sodeluje pri reševanju spora iz 2. člena tega zakona s postopki mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene ali drugimi podobnimi postopki.

2. PROGRAMI ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV

4. člen Dolžnosti in upravičenja sodišč

(1) Okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov.
(2) V okviru programa iz prejšnjega odstavka sodišča strankam obvezno omogočijo uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov.

5. člen Oblika in način izvajanja programa

(1) Sodišče lahko sprejme in izvaja program alternativnega reševanja sporov kot dejavnost, organizirano neposredno pri sodišču (sodišču pridružen program), ali na podlagi pogodbe z ustreznim izvajalcem alternativnega reševanja sporov (s sodiščem povezan program).
(2) Sodišča lahko na podlagi medsebojnega pisnega dogovora program alternativnega reševanja sporov izvajajo tudi tako, da:
– posamezno okrajno sodišče izvaja program tudi za eno ali več drugih okrajnih sodišč z območja istega sodnega okrožja,
– posamezno okrožno sodišče izvaja program za eno ali več okrajnih sodišč z območja sodnega okrožja tega okrožnega sodišča.

6. člen Vsebina programa

S programom alternativnega reševanja sporov sodišče predvsem opredeli, katere vrste teh postopkov zagotavlja in podrobneje določi načela, pravila in obliko teh postopkov. Če sodišče izvaja program na način iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, to opredeli v programu.

7. člen Mediatorji v programih mediacije

(1) V programih mediacije iz 4. člena tega zakona lahko postopke mediacije izvajajo mediatorke oziroma mediatorji (v nadaljnjem besedilu: mediator), ki so uvrščeni na sezname mediatorjev po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2) V sodišču pridruženem programu seznam vodi in nanj uvršča mediatorje sodišče, ki ta program izvaja.
(3) V programu, ki je s sodiščem povezan, seznam vodi in nanj uvršča mediatorje izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki ta program za sodišče izvaja in ima dovoljenje Sveta za alternativno reševanje sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam.
(4) Mediator lahko izvaja mediacijo pri tistem sodišču oziroma izvajalcu alternativnega reševanja sporov, pri katerem je uvrščen na seznam.

8. člen Uvrstitev na seznam in izbris s seznama

(1) Na seznam se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je poslovno sposobna,
– ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje,
– je opravila izobraževanje za mediatorja po programu, ki ga določi ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Minister lahko določi tudi druge pogoje za uvrstitev na seznam glede na vrsto sporov, v katerih se mediacija izvaja.
(3) Mediatorja se izbriše s seznama, če:
– sam tako zahteva,
– ne izpolnjuje več pogojev iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena,
– ravna v nasprotju z zakonom, pravili programa, v okviru katerega izvaja mediacijo, ali v nasprotju z načeli mediatorske etike,
– neredno ali nevestno opravlja svoje delo v postopkih mediacije,
– se ne udeleži obveznih oblik izobraževanja, ki jih določi minister, ali
– v določenem obdobju ne opravi minimalnega števila postopkov mediacij, ki ga določi minister.
(4) O izbrisu s seznama odloči sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki je mediatorja uvrstil na seznam.
(5) Minister s pravilnikom določi tudi:
– pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcem alternativnega reševanja sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam in
– način nadzora nad delom mediatorjev.

9. člen Vsebina in javnost seznama

(1) Seznam vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– datum in kraj rojstva,
– naslov stalnega ali začasnega bivališča,
– kontaktne podatke: številka telefona in elektronski naslov,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– poklic,
– podatke o zaposlitvi,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– datum uvrstitve na seznam.
(2) Seznam je zaradi učinkovitega izvajanja postopkov mediacije po tem zakonu javen v delu, ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– datum uvrstitve na seznam.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka posreduje sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), lahko pa jih objavi tudi na svoji spletni strani. Sodišče oziroma izvajalec alternativnega reševanja sporov posreduje ministrstvu tudi podatek o izbrisu mediatorja s seznama.

10. člen Centralna evidenca mediatorjev

(1) Za namen seznanjanja javnosti in učinkovitega izvajanja postopkov mediacije po tem zakonu vodi ministrstvo centralno evidenco mediatorjev, uvrščenih na sezname.
(2) Centralna evidenca mediatorjev se objavi na spletni strani ministrstva in obsega naslednje podatke:
– osebno ime mediatorja,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– vrsto sporov, v katerih izvaja mediacijo,
– naziv in naslov sodišča ali izvajalca alternativnega reševanja sporov, pri katerem je mediator uvrščen na seznam, in
– datum uvrstitve na seznam.
(3) Po prejemu podatka o izbrisu mediatorja s seznama ministrstvo izbriše mediatorja iz centralne evidence mediatorjev.
(4) Minister s pravilnikom določi podrobnejša pravila vodenja seznamov in centralne evidence mediatorjev.

11. člen Vodenje programa

(1) Sodišče, ki izvaja program alternativnega reševanja sporov, določi javno uslužbenko oziroma javnega uslužbenca, ki vodi, upravlja, nadzira in ocenjuje uspešnost tega programa (v nadaljnjem besedilu: vodja programa). V sodišču pridruženem programu vodja programa skrbi tudi za izobraževanje, usposabljanje in nadzor nad delom nevtralnih tretjih oseb ter za določitev nevtralne tretje osebe v posamezni zadevi.
(2) Sodišče, ki izvaja program alternativnega reševanja sporov, z letnim razporedom dela sodnikov določi sodnico oziroma sodnika (v nadaljnjem besedilu: sodnik), ki z vodjo programa sodeluje pri vodenju in ocenjevanju uspešnosti programa ter izobraževanju in usposabljanju nevtralnih tretjih oseb.

12. člen Financiranje programov

Sredstva za financiranje programov, ki jih sodišča izvajajo na podlagi 4. člena tega zakona, se zagotavljajo v proračunu sodišč.

13. člen Podpora programu

(1) Ministrstvo zagotavlja sodiščem pomoč pri oblikovanju in izvajanju programov, skrbi za seznanjanje javnosti s programi, ki jih sodišča izvajajo v skladu s 4. členom tega zakona, in s pomočjo Sveta za alternativno reševanje sporov zagotavlja tudi ustrezne nasvete in informacije o priporočljivih dobrih praksah pri oblikovanju in izvajanju programov ter zagotavljanju njihove kakovosti.
(2) Sodišča predložijo ministrstvu programe, ki jih sprejmejo na podlagi 4. člena tega zakona.
(3) Center za izobraževanje v pravosodju zagotavlja izobraževanje in usposabljanje nevtralnih tretjih oseb, ki sodelujejo v postopkih alternativnega reševanja sporov v programih, ki jih sodišča izvajajo v skladu s 4. členom tega zakona.

14. člen Svet za alternativno reševanje sporov

(1) Za zagotavljanje svetovanja v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem programov po 4. členu tega zakona, zagotavljanjem njihove kakovosti in nadaljnjim razvojem alternativnega reševanja sporov se ustanovi Svet za alternativno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: Svet).
(2) Svet sestavlja najmanj deset članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član). Minister imenuje člane izmed strokovnjakov s področja alternativnega reševanja sporov ali s področja civilnega postopkovnega prava za obdobje štirih let. Svet vodi predsednica oziroma predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik), ki ga izmed članov določi minister.
(3) S sklepom o ustanovitvi Sveta minister določi sestavo, naloge, način dela, sredstva, povračilo stroškov predsedniku in članom Sveta ter druge potrebne administrativne in tehnične pogoje za delo Sveta.

3. SKUPNE DOLOČBE O POSTOPKU

15. člen Napotitev v postopek alternativnega reševanja spora na podlagi soglasja strank

(1) Sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja spora v vsaki zadevi, razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno.
(2) Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora.

16. člen Navzočnost na narokih v postopkih alternativnega reševanja sporov

(1) Fizične osebe kot stranke postopka so se dolžne osebno udeležiti srečanj in narokov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov.
(2) Pravne osebe kot stranke postopka morajo na srečanjih in narokih v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov zagotoviti navzočnost oziroma dosegljivost oseb s pooblastilom za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave.
(3) Vročanje vabil na srečanja in naroke v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov po tem zakonu se opravi po pravilih pravdnega postopka.
(4) Če pravilno vabljena stranka na srečanje ali narok v postopku alternativnega reševanja spora ne pride in ne izkaže upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na srečanje ali narok, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega srečanja ali naroka, eni ali več nevtralnim tretjim osebam pa plačati triurno nagrado za pripravo na srečanje ali narok. Stranko se v vabilu na srečanje ali narok opozori na posledice izostanka z naroka.
(5) Pooblaščenci strank so lahko navzoči na srečanjih in narokih v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov.

17. člen Nagrada in stroški nevtralnih tretjih oseb

V postopku alternativnega reševanja sporov po programu iz 4. člena tega zakona je nevtralna tretja oseba upravičena do nagrade in povračila potnih stroškov v višini, ki jo s pravilnikom določi minister.

4. POSEBNE DOLOČBE O POSTOPKU V PROGRAMU MEDIACIJE

18. člen Informativni narok o mediaciji

(1) Če stranke sodišču ne predlagajo napotitve v postopek alternativnega reševanja spora, sme sodišče kadarkoli med sodnim postopkom zahtevati, da se stranke osebno udeležijo informativnega naroka o mediaciji.
(2) Datum in uro informativnega naroka sodišče določi po predhodni uskladitvi s strankami.
(3) Vabilo na informativni narok se strankam vroči osebno.
(4) O informativnem naroku, ki ga vodi sodnik ali strokovni sodelavec, se vodi zapisnik.
(5) Če pravilno vabljena stranka na informativni narok ne pride in ne izkaže upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.

19. člen Obvezna napotitev na mediacijo

(1) Sodišče sme, kadar je to glede na okoliščine primera ustrezno, na podlagi opravljenega posvetovanja s strankami, ki se udeležijo informativnega naroka, skleniti, da postopek prekine za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti na mediacijo, ki jo sodišče zagotavlja v okviru programa po 4. členu tega zakona.
(2) Sklep o obvezni napotitvi na mediacijo mora biti obrazložen in mora vsebovati tudi opozorilo o posledicah očitno nerazumne zavrnitve napotitve na mediacijo iz petega odstavka tega člena. Sklep se strankam vroči osebno.
(3) Zoper sklep o obvezni napotitvi na mediacijo lahko stranka v osmih dneh od vročitve sklepa vloži ugovor, s katerim nasprotuje napotitvi na mediacijo.
(4) Če stranka vloži ugovor iz prejšnjega odstavka, sodišče, ki je sklep o obvezni napotitvi na mediacijo izdalo, ta sklep razveljavi. Zoper sklep o razveljavitvi sklepa o obvezni napotitvi na mediacijo ni pritožbe.
(5) Sodišče lahko stranki, ki očitno nerazumno zavrne napotitev v mediacijo, ne glede na uspeh v sodnem postopku, na predlog nasprotne stranke naloži, da tej stranki povrne vse njene stroške, ki so bili potrebni za sodni postopek in so nastali od očitno nerazumne zavrnitve napotitve na mediacijo dalje, ali del teh stroškov.
(6) Pri odločanju o tem, ali je bila zavrnitev napotitve na mediacijo očitno nerazumna, se upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, predvsem:
– narava spora,
– odločilna dejstva v sporu,
– dejstvo, da sta stranki predhodno poskušali mirno rešiti spor s pogajanji,
– višina stroškov, ki bi nastali v mediaciji,
– verjetnost, da bi trimesečna prekinitev postopka zaradi mediacije lahko vplivala na izid pravde,
– verjetnost, da bi mediacija lahko uspešno končala spor.

20. člen Izvedba prvega srečanja v mediaciji

Ko sodišče napoti stranke na mediacijo v okviru programa sodišča, se mora prvo mediacijsko srečanje izvesti v 30 dneh po izdaji sklepa o napotitvi.

21. člen Spori z državo

(1) Državno pravobranilstvo v vseh sodnih sporih iz razmerij, za katera se uporablja ta zakon in v katerih je Republika Slovenija stranka, poda soglasje za reševanje spora z mediacijo, kadar je to glede na okoliščine primera ustrezno.
(2) Če Državno pravobranilstvo meni, da reševanje spora z mediacijo ni primerno, mora z obrazloženim predlogom zahtevati, da o tem odloči Vlada Republike Slovenije.
(3) Če Državno pravobranilstvo v večjem številu istovrstnih sporov meni, da reševanje teh sporov z mediacijo ni primerno, lahko z enim predlogom zahteva odločitev Vlade Republike Slovenije glede uporabe mediacije v vseh teh sporih. Če je verjetno, da bodo spori, na katere se nanaša predlog Državnega pravobranilstva, nastajali tudi v bodoče, lahko Državno pravobranilstvo predlaga, da Vlada Republike Slovenije hkrati odloči še o reševanju pričakovanih bodočih istovrstnih sporov z mediacijo.

22. člen Kritje nagrade in potnih stroškov mediatorja s strani sodišča

(1) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v sporih iz razmerij med starši in otroki ter v delovnopravnih sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče krije nagrado mediatorja in njegove potne stroške.
(2) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v vseh ostalih sporih, razen v gospodarskih sporih, sodišče krije nagrado mediatorja za prve tri ure mediacije in njegove potne stroške, ki nastanejo v zvezi s prvimi tremi urami mediacije.
(3) V mediaciji, ki se po programu iz 4. člena tega zakona izvede v gospodarskih sporih, stranke same nosijo nagrado in potne stroške mediatorja, in sicer po enakih delih, če se niso sporazumele drugače.

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen Sprejem in uveljavitev programov sodišč

(1) Okrajna, okrožna in delovna sodišča sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov iz 4. člena tega zakona najkasneje do začetka uporabe tega zakona.
(2) Višja sodišča ter Višje delovno in socialno sodišče sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov iz 4. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od začetka uporabe tega zakona.

24. člen Veljavni programi sodišč

Sodišče, ki ob uveljavitvi tega zakona že izvaja program alternativnega reševanja sporov, analizira tak program in ga uskladi z določbami tega zakona najkasneje do začetka uporabe tega zakona.

25. člen Rok za izdajo pravilnikov

Minister izda pravilnike iz tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

26. člen Delovanje Sveta za alternativno reševanje sporov

(1) Svet za alternativno reševanje sporov, ki ob uveljavitvi tega zakona deluje pri Ministrstvu za pravosodje, nadaljuje svoje delo kot Svet po 14. členu tega zakona.
(2) Mandat predsednika in članov Sveta iz prejšnjega odstavka se izteče v skladu s sklepom, s katerim so bili imenovani.

27. člen Začetek veljavnosti in uporabe zakona

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

IZTERJAVA – IZVRŠBA

1.del TEMELJNE DOLOČBE

vsebina zakona, začetek postopka, obseg izvršbe in zavarovanja, dolžnost posredovanja podatkov, stvarna pristojnost sodišča, sestava sodišča, izvršitelji, odločbe, pravna sredstva, revizija in obnova postopka, hitrost in vrstni red postopanja, vrstni red poplačila več upnikov, izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin, izvršba na premoženje tuje države, uporaba določb zakona o pravdnem postopku, pomen posameznih izrazov, identifikacijski podatki o dolžniku in upniku

2.del IZVRŠBA

1.razdelek SKUPNE DOLOČBE

1. poglavje Uvodne določbe

izvršilni naslov, odločba in poravnava, izvršljivost odločbe, izvršljivost poravnave, izvršljivost notarskega zapisa, primernost izvršilnega naslova za izvršbo, plačilo zamudnih obresti, verodostojna listina, prehod terjatve ali obveznosti, izvršba proti družbeniku, pogojna in vzajemna obveznost, alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri, fakultativna pravica dolžnika, vloge, narok, plačilo sodne takse, sredstva izvršbe, seznam dolžnikovega premoženja, predmet izvršbe,
denarna kazen, več sredstev in predmetov izvršbe, pristojnost, vrnitev v prejšnje stanje, smrt stranke, izvršilni stroški, varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja, hramba in izplačilo varščine, obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, varščina

2. poglavje Predlog za izvršbo

vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, potrdilo o izvršljivosti, potrdilo o izvršljivosti oziroma verodostojnosti na podlagi pravnega akta evropske unije, ki se v republiki Sloveniji uporablja neposredno, priznanje in izvršitev tuje odločbe oziroma tuje javne listine, popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti oziroma verodostojnosti, umik in omejitev predloga,  sklep o izvršbi, določitev izvršitelja, vročitev sklepa o izvršbi

3. poglavje Opravljanje izvršbe

izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa, meje izvršbe, čas izvršbe, ravnanje izvršitelja, izvršba v prostoru pravne osebe, pomoč policije, nepravilnosti pri opravljanju izvršbe

4. poglavje Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi

ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo, pristojnost, razlogi za ugovor, ugovor po izteku roka, ugovor novega dolžnika, odgovor na ugovor, sklep o ugovoru, pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe, obravnavanje nedopustnosti, ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine, postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obnova postopka

5. poglavje Ugovor tretjega

pogoji in rok za ugovor, sklep o ugovoru, kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno

6. poglavje Nasprotna izvršba

razlogi za nasprotno izvršbo, postopek s predlogom za nasprotno izvršbo, sklep o nasprotni izvršbi, če nasprotna izvršba ni mogoča

7. poglavje Odlog in ustavitev izvršbe
1. Odlog izvršbe

na predlog dolžnika, na predlog upnika, na predlog tretjega, čas, za katerega se izvršba odlaga, nadaljevanje odložene izvršbe

2. Ustavitev izvršbe

2.razdelek IZVRŠBA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE

8. poglavje Izvršba na premičnine
1. Krajevna pristojnost

če je v predlogu navedeno, kje so stvari, če v predlogu ni navedeno, kje so stvari

2. Oprostitve in omejitve izvršbe

predmeti, izvzeti iz izvršbe, omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku

3. Izvršilna dejanja
4. Rubež in cenitev stvari

obvestilo o rubežu, predmet rubeža, obseg rubeža, hramba zarubljenih stvari, prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi, pridobitev zastavne pravice, neuspešen poskus rubeža, cenitev, rubežni in cenilni zapisnik, zaznamba namesto rubeža

5. Prodaja stvari

čas prodaje, način prodaje, prodajna cena, ustavitev izvršbe, obveznosti in pravice kupca in izvršitelja

6. Poplačilo upnika

če je en sam upnik, če je več upnikov, uporaba določb o izvršbi na nepremičnine

9. poglavje Izvršba na denarno terjatev dolžnika
1. Krajevna pristojnost
2. Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, in omejitve izvršbe

prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, omejitve izvršbe, davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe

3. Izvršilna dejanja

način izvršbe, obseg izvršbe, občasne dajatve

4. Rubež terjatve

učinek, rubež terjatve iz vrednostnega papirja, zastavna pravica na obrestih, vrstni red, izjava dolžnikovega dolžnika, odgovornost dolžnikovega dolžnika, rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi

5. Prenos terjatve
  • a) Splošne določbe

vrsta prenosa, sklep o prenosu, posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve, kdaj je prenos opravljen, obveznosti dolžnika in upnika, položitev terjatve pri sodišču

  • b) Prenos v izterjavo

pravice upnika, prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi, če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari, obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve, zamuda pri izterjavi prenesene terjatve,
poplačilo upnika, izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev

  • c) Prenos namesto plačila
6. Posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke

uporaba določb tega poglavja, sklep o izvršbi, povečanje plače, če ima več oseb pravico do preživnine, kraj plačila,
prenehanje delovnega razmerja, odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov, izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo

7. Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet
  • a) Skupne določbe

uporaba določb tega poglavja, omejitev izvršbe,
sklep o izvršbi, izvršba na sredstva v tuji valuti,
vrstni red poplačila terjatev, izvršba na hranilno vlogo, občasne dajatve, vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov, izvršba na več dolžnikovih računov, izvršba proti solidarnemu dolžniku, odgovornost organizacije za plačilni promet

  • b) Izvršba na denarna sredstva v gospodarskih zadevah

gospodarske zadeve, izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov, prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izvršba na več dolžnikovih računov

10. poglavje Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, način izvršbe, učinek prenosa, če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku, uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev

2. Premičnine

izročitev premičnin v hrambo, prodaja stvari in poplačilo upnika

3. Nepremičnina

izročitev upniku, prodaja, uporaba določb o izvršbi na nepremičnine

11. poglavje Izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice

krajevna pristojnost, način izvršbe

11a. poglavje Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje

krajevna pristojnost, vpis sklepa o izvršbi, izvršba za izterjavo denarne terjatve,
izvršba za izročitev vrednostnih papirjev

12. poglavje Izvršba na delež družbenika

krajevna pristojnost, način izvršbe

13. poglavje Izvršba na nepremičnine
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, izvršilna dejanja, dokaz o dolžnikovi lastnini, predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, zaznamba izvršbe, pristop k izvršbi, poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga, prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga, služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, najemno in zakupno razmerje, ogled nepremičnine

2. Nepremičnine, izvzete iz izvršbe
3. Ugotovitev vrednosti nepremičnine

način ugotovitve vrednosti, sklep o ugotovitvi vrednosti, ustavitev izvršbe po predlogu

4. Prodaja nepremičnine

odredba o prodaji, predkupna in odkupna pravica, način prodaje, pogoji za prodajo, položitev varščine, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, kdo ne more biti kupec,
prodajna cena, prodajni narok in domik, domik pri prodaji z neposredno pogodbo, položitev kupnine, izročitev nepremičnine kupcu, varstvo kupčevih pravic, ustavitev izvršbe

5. Poplačilo upnikov

kdaj se poplačajo, kateri upniki se poplačajo, prednost pri poplačilu, vrstni red drugih terjatev, nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, sorazmerno poplačilo terjatev, poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine, povezane osebe, izpodbijanje terjatev, napotitev na pravdo

6. Posebne določbe o načinu poplačila nekaterih terjatev

nezapadla terjatev, nezapadla terjatev občasnih prejemkov,
pogojna terjatev, predznamba zastavne pravice in zaznamba spora

7. Razdelitveni narok, sklep o poplačilu in izbr/is pravic in br/emen

razdelitveni narok, sklep o poplačilu, izbris pravic in bremen

8. Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
9. Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
10. Izvršba na stavbno pravico
14. poglavje Sodni penali

3.razdelek IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE

15. poglavje Izročitev in dobava premičnin
1. Krajevna pristojnost
2. Izročitev določenih stvari

če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem

3. Dobava nadomestnih stvari

če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje

4. Pravica do odškodnine
16. poglavje Izpraznitev in izročitev nepremičnin

krajevna pristojnost, način izvršbe, odstranitev premičnin, prodaja premičnih stvari

17. poglavje Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti

krajevna pristojnost, sodelovanje izvršitelja, dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug, dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik, dopustitev in opustitev, vzpostavitev prejšnjega stanja, ponovno motenje posesti

18. poglavje Vrnitev delavca na delo

krajevna pristojnost, rok za vložitev predloga za izvršbo, način izvršbe,
nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo

19. poglavje Razdelitev stvari

krajevna pristojnost, fizična razdelitev, razdelitev s prodajo, stroški postopka

20. poglavje Izjava volje
20a. poglavje Izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki

krajevna pristojnost, izvršilni predlog in sklep, učinkovanje sklepa,
izvršilna sredstva, posredna izročitev, neposredna izročitev, izvršitev odločbe o osebnih stikih, izvršitev odločbe o prepovedi stikov

3 .del ZAVAROVANJE

uporaba določb o izvršbi, sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja, sredstva zavarovanja,
nedopustnost zavarovanja 

21. poglavje Zastavna pravica na nepremičnini

krajevna pristojnost, pogoji za zastavno pravico, način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, učinek vknjižbe in zaznambe

22. poglavje Zastavna pravica na premičnini

krajevna pristojnost, pogoji za zastavno pravico, način pridobitve zastavne pravice na premičnini

23. poglavje Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – glej tudi drugi odstavek 274. člena SPZ

pristojnost, pogoji za zavarovanje, odrejanje in izvajanje zavarovanja, črtan,
izvršba za uveljavitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank, uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi

24. poglavje Predhodne odredbe

krajevna pristojnost, pogoji za predhodno odredbo, domnevana nevarnost, zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev, vrste predhodnih odredb, prepoved izplačila dolžnikovih denarnih sredstev, prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve, sklep o predhodni odredbi, prenehanje predhodne odredbe,
ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe

25. poglavje Začasne odredbe
1. Splošne določbe

krajevna pristojnost, kdaj je mogoče izdati začasno odredbo,
učinek sklepa o začasni odredbi, nedopustnost začasne odredbe

2. Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

pogoji za začasno odredbo, vrste začasnih odredb

3. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve

pogoji za začasno odredbo, vrste začasnih odredb

4. Skupne določbe

varščina namesto začasne odredbe, varščina kot pogoj za začasno odredbo, več začasnih odredb, čas, za katerega se izdaja začasna odredba, prenehanje začasne odredbe, povrnitev škode dolžniku

4. del IZVRŠITELJI

26. poglavje Imenovanje in razrešitev izvršiteljev

služba izvršitelja, pogoji za imenovanje za izvršitelja, nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja, imenovanje izvršitelja, nastop službe izvršitelja,
zavarovanje za odgovornost, skrbniški račun, identifikacijski znaki izvršitelja,
razrešitev izvršitelja, izobraževanje izvršiteljev

27. poglavje Poslovanje izvršiteljev

opravljanje službe izvršitelja, odgovornost za škodo, čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja, vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca, plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, stroški izvršitelja

28. poglavje Namestnik in pomočnik izvršitelja ter nadomeščanje izvršiteljev

namestnik izvršitelja, imenovanje namestnika izvršitelja, pomočnik izvršitelja,
nadomeščanje izvršitelja

29. poglavje Evidence

evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev, evidenca izkaznic, priponk in pečatov

30. poglavje Zbornica izvršiteljev
31. poglavje Nadzor nad opravljanjem službe izvršiteljev in disciplinska odgovornost izvršiteljev

nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja, nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah, neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja,
poročanje o poslovanju izvršitelja, učinkovitost in ocena dela izvršitelja, disciplinska odgovornost izvršiteljev, uvedba postopka, disciplinski ukrepi,
odmera sankcije, hujše disciplinske kršitve, disciplinski postopek, zastaranje,
smiselna uporaba zakona

32. poglavje Sodni izvršitelji
33. poglavje Kazenska določba
34. poglavje Nadzor nad izvrševanjem zakona

SPLOŠNI UPRAVNI POSTOPEK

  • PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
    • I. poglavje TEMELJNA NAČELA
      • 1. Veljavnost zakona
      • 2. Upravna zadeva
      • 3. Subsidiarna uporaba zakona
      • 4. Uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh
      • 5. Pomen izraza “organ” in “uradna oseba”
      • 6. Načelo zakonitosti
      • 7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi
      • 8. Načelo materialne resnice
      • 9. Načelo zaslišanja stranke
      • 10. Prosta presoja dokazov
      • 11. Dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
      • 12. Samostojnost pri odločanju
      • 13. Pravica pritožbe
      • 14. Ekonomičnost postopka
    • II. poglavje PRISTOJNOST
      • A) STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST
        • 1. Stvarna pristojnost državnih organov
        • 2. Stvarna pristojnost organov samoupravnih lokalnih skupnosti
        • 3. Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti
        • 4. Krajevna pristojnost
        • 5. Stek pristojnosti
        • 6. Ustalitev pristojnosti
        • 7. Stranke z diplomatsko imuniteto
        • 8. Prostorska omejitev pristojnosti
        • 9. Spor o pristojnosti
        • 10. Katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje
        • 11. Pravna pomoč
      • B) IZLOČITEV
    • III. poglavje STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE
      • 1. Stranka
      • 2. Procesna sposobnost in zakoniti zastopnik
      • 3. Začasni zastopnik
      • 4. Skupni predstavnik
      • 5. Pooblaščenec
    • IV. poglavje JEZIK V POSTOPKU
    • V. poglavje OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK
      • 1. Vloge
      • 2. Vabila
      • 3. Zapisnik
      • 4. Pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja
    • VI. poglavje VROČANJE
      • 1. Način vročanja
      • 2. Osebno vročanje
      • 3. Posebni primeri vročanja
        • a) Vročanje zakonitemu zastopniku in pooblaščencu
        • b) Vročanje pooblaščencu za vročitve
        • c) Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti
        • č) Vročanje določenim osebam
        • d) Vročanje z javnim naznanilom
        • e) Odklonitev sprejema
        • f) Sprememba naslova
        • g) Vročanje na naslovu za vročanje
      • 4. Vročilnica
      • 5. Pomote pri vročanju
    • VII. poglavje ROKI IN NAROKI
      • 1. Roki
      • 2. Naroki
    • VIII. poglavje VRNITEV V PREJŠNJE STANJE
    • IX. poglavje VZDRŽEVANJE REDA
    • X. poglavje STROŠKI POSTOPKA
      • 1. Stroški
      • 2. Oprostitev plačila stroškov
  • DRUGI DEL POSTOPEK NA PRVI STOPNJI
    • XI. poglavje ZAČETEK POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK
      • 1. Začetek postopka
      • 2. Združitev zadev v en postopek
      • 3. Sprememba zahtevka
      • 4. Umik zahteve
      • 5. Poravnava
    • XII. poglavje POSTOPEK DO IZDAJE ODLOČBE
      • A) SPLOŠNA NAČELA
        • 1. Skupne določbe
        • 2. Skrajšani ugotovitveni postopek
        • 3. Poseben ugotovitveni postopek
        • 4. Predhodno vprašanje in identično dejansko stanje
        • 5. Prekinitev postopka
        • 6. Ustna obravnava
      • B) DOKAZOVANJE
        • 1. Splošne določbe
        • 2. Listine
        • 2.a Upravna overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij
          • a) Splošno o overitvi
          • b) Overitev lastnoročnega podpisa
          • c) Overitev prepisa ali kopije
        • 3. Potrdila
        • 4. Priče
        • 5. Izjava stranke
        • 6. Izvedenci
        • 7. Tolmači
        • 8. Ogled
        • 9. Zavarovanje dokazov
    • XIII. poglavje ODLOČBA
      • 1. Kateri organ izda odločbo
      • 2. Oblika, način izdaje in sestavni deli odločbe
      • 3. Delna, dopolnilna in začasna odločba
      • 4. Rok za odločbo
      • 5. Popravljanje pomot v odločbi
      • 6. Dokončnost, pravnomočnost ter izvršljivost odločbe in sklepa
    • XIV. poglavje SKLEP
  • TRETJI DEL PRAVNA SREDSTVA
    • XV. poglavje PRITOŽBA
      • 1. Pravica pritožbe
      • 2. Pristojnost za odločanje o pritožbi
      • 3. Rok za pritožbo
      • 4. Razlogi za pritožbo
      • 5. Oblika in vsebina pritožbe
      • 6. Vložitev pritožbe
      • 7. Delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo
      • 8. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi
      • 9. Pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana
      • 10. Rok za odločbo o pritožbi
      • 11. Vročitev odločbe druge stopnje
      • 12. Pritožba zoper sklep
    • XVI. poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
      • 1. Obnova postopka
      • 2. Sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom
      • 3. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
      • 4. Izredna razveljavitev
      • 5. Ničnost odločbe
      • 6. Pravne posledice odprave in razveljavitve
  • ČETRTI DEL
    • XVII. poglavje IZVRŠBA
      • 1. Splošne določbe
      • 2. Izvršba za nedenarne obveznosti
        • a) Izvršba po drugih osebah
        • b) Izvršba s prisilitvijo
      • 3. Izvršba v zavarovanje
      • 4. Začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti
  • PETI DEL
    • XVIII. poglavje NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU IN POSEBNIM UPRAVNIM POSTOPKOM
  • ŠESTI DEL IZVAJANJE ZAKONA TER PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
    • XIX. poglavje IZVAJANJE ZAKONA

OBLIGACIJSKI ZAKONIK

PRVA KNJIGA: SPLOŠNI DEL
  • I. poglavje: TEMELJNA NAČELA
    • Uporaba tega zakonika
    • Dispozitivna narava zakonskih določb
    • Prosto urejanje obligacijskih razmerij
    • Enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih
    • Načelo vestnosti in poštenja
    • Skrbnost
    • Prepoved zlorabe pravic
    • Načelo enake vrednosti dajatev
    • Dolžnost izpolnitve obveznosti
    • Prepoved povzročanja škode
    • Mirno reševanje sporov
    • Poslovni običaji, uzance, praksa
    • Gospodarske pogodbe
    • Drugi pravni posli
  • II. poglavje: NASTANEK OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: POGODBA
      • 1. odsek: SKLENITEV POGODBE
        • I. SOGLASJE VOLJ
          • Kdaj je pogodba sklenjena
          • Nesporazum
          • Obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe
          • Izjava volje
          • Dovoljenje in odobritev
          • Pogajanja
          • Čas in kraj sklenitve pogodbe
          • Ponudba
          • Razstavljanje blaga
          • Katalogi in oglasi
          • Učinek ponudbe
          • Do kdaj veže ponudba
          • Oblika ponudbe
          • Sprejem ponudbe
          • Sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
          • Molk naslovnika
          • Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu
          • Smrt ali nesposobnost ene stranke
          • Predpogodba
        • II. PREDMET
          • Kakšen mora biti predmet obveznosti
          • Ničnost pogodbe zaradi predmeta
          • Poznejša možnost
          • Kdaj je predmet obveznosti nedopusten
          • Kdaj je predmet določljiv
        • III. PODLAGA
          • Dopustna podlaga
          • Nagibi za sklenitev pogodbe
        • IV. SPOSOBNOST
          • Pogodba poslovno nesposobne osebe
          • Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe
          • Poziv zakonitemu zastopniku, naj se izreče
          • Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe
        • V. NAPAKE VOLJE
          • Grožnja
          • Bistvena zmota
          • Zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi
          • Posredna izjava
          • Prevara
          • Navidezna pogodba
        • VI. OBLIKA POGODBE
          • Neobličnost pogodbe
          • Oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
          • Sporazumna razveza obličnih pogodb
          • Dogovorjena oblika
          • Sankcija, če pogodba nima potrebne oblike
          • Domneva o popolnosti listine
          • Sestavitev listine
          • Če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
        • VII. POGOJ
          • Pogoji in njihov učinek
          • Nedopusten ali nemogoč pogoj
          • Zavarovanje pogojne pravice
        • VIII. ROK
          • Računanje časa
          • Uporaba pravil o pogoju
        • IX. ARA IN ODSTOPNINA
          • 1. Ara
            • Vračanje in vštevanja are
            • Neizpolnitev pogodbe
            • Pri delni izpolnitvi obveznosti
          • 2. Odstopnina
            • Vloga odstopnine
            • Ara kot odstopnina
      • 2. odsek: ZASTOPANJE
        • I. O ZASTOPANJU NASPLOH
          • Možnost zastopanja
          • Učinki zastopanja
          • Prenos pooblastil
          • Prekoračitev pooblastil
          • Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
        • II. POOBLASTILO
          • Pooblastitev
          • Posebna oblika pooblastila
          • Obseg pooblastitve
          • Preklic in zožitev pooblastila
          • Učinek prenehanja in zožitve pooblastila nasproti tretjim
          • Drugi primeri prenehanja pooblastila
        • III. POSLOVNO POOBLASTILO
          • Pooblastilo po zaposlitvi
          • Pravice trgovskega potnika
      • 3. odsek: RAZLAGA POGODB
        • Uporaba določil in razlaga spornih določil
        • Nejasna določila v posebnih primerih
        • Dopolnilno pravilo
        • Izvensodna razlaga pogodb
      • 4. odsek: NEVELJAVNOST POGODB
        • I. NIČNE POGODBE
          • Ničnost
          • Posledice ničnosti
          • Delna ničnost
          • Konverzija
          • Poznejše prenehanje vzroka ničnosti
          • Odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
          • Uveljavljanje ničnosti
          • Neomejeno uveljavljanje ničnosti
        • II. IZPODBOJNE POGODBE
          • Kdaj je pogodba izpodbojna
          • Razveljavitev pogodbe
          • Posledice razveljavitve
          • Odgovornost za razveljavitev pogodbe
          • Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe
          • Prenehanje pravice
      • 5. odsek: DVOSTRANSKE POGODBE
        • I. ODGOVORNOST ZA STVARNE IN PRAVNE NAPAKE IZPOLNITVE
          • Odgovornost za stvarne in pravne napake
        • II. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE
          • Pravilo sočasne izpolnitve
          • Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
        • III. PRENEHANJE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE
          • Pravica ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti
          • Če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe
          • Odstop od pogodbe brez naknadnega roka
          • Odstop od pogodbe pred iztekom roka
          • Odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi
          • Dolžnost obvestitve
          • Kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti
          • Učinki razvezane pogodbe
        • IV. RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN
          • Predpostavke
          • Dolžnost obvestitve
          • Okoliščine, pomembne za odločbo sodišča
          • Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine
        • V. NEMOŽNOST IZPOLNITVE
          • Nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
          • Nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
        • VI. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE
          • Očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev
        • VII. ODERUŠKA POGODBA
          • Oderuška pogodba
        • VIII. SPLOŠNI POGOJI POGODBE
          • Obveznost
          • Ničnost nekaterih določil splošnih pogojev
        • IX. PRENOS POGODBE
          • Pogoji za prenos
          • Odgovornost prenositelja
          • Ugovori
      • 6. odsek: SPLOŠNI UČINKI POGODBE
        • I. USTVARJANJE OBVEZNOSTI ZA POGODBENIKE
          • Učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
        • II. POGODBA V KORIST TRETJEGA
          • Neposredna pravica tretjega
          • Preklic koristi za tretjega
          • Ugovori dolžnika proti tretjemu
          • Odklonitev tretjega
          • Obljuba dejanja tretjega
    • 2. oddelek: POVZROČITEV ŠKODE
      • 1. odsek: SPLOŠNA NAČELA
        • Podlage za odgovornost
        • Škoda
        • Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
        • Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
      • 2. odsek: KRIVDNA ODGOVORNOST
        • Kdaj je podana krivda
        • Neodgovorne osebe
        • Odgovornost mladoletnika
        • Silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega
        • Dovoljena samopomoč
        • Privolitev oškodovanca
      • 3. odsek: ODGOVORNOST ZA DRUGEGA
        • Osebe z motnjo v duševnem razvoju in s težavami v duševnem zdravju
        • Odgovornost staršev
        • Solidarna odgovornost
        • Odgovornost drugih za mladoletnika
        • Posebna odgovornost staršev
        • Odgovornost iz pravičnosti
      • 4. odsek:ODGOVORNOST ZA DELAVCE
        • Odgovornost delodajalcev
        • Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ
      • 5. odsek: ODGOVORNOST ZA ŠKODO OD NEVARNE STVARI ALI NEVARNE DEJAVNOSTI
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Domneva vzročnosti
          • Kdo odgovarja za škodo
          • Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku
          • Izročitev stvari tretjemu
          • Oprostitev odgovornosti
        • II. ODGOVORNOST PRI NESREČI, KI JO POVZROČIJO PREMIKAJOČA SE MOTORNA VOZILA
        • III. ODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO
      • 6. odsek: POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI
        • Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
        • Odgovornost organizatorja prireditve
        • Odgovornost imetnika živali
        • Odgovornost imetnika stavbe
        • Odgovornost za rušenje gradbe
        • Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči
        • Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe
        • Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
      • 7. odsek: POVRNITEV ŠKODE
        • I. POVRNITEV PREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
          • Kdaj zapade odškodninska obveznost
          • Odškodnina za uničeno stvar, odvzeto na nedovoljen način
          • Odškodnina v obliki denarne rente
        • II. OBSEG POVRNITVE PREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Navadna škoda in izgubljeni dobiček
          • Popolna odškodnina
          • Zmanjšanje odškodnine
          • Deljena odgovornost
        • III. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOŽENJSKE ŠKODE V PRIMERU SMRTI, POŠKODBE IN OKVARE ZDRAVJA
          • Izgubljeni zaslužek ter stroški za zdravljenje in pogreb
          • Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal
          • Povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja
          • Sprememba prisojene odškodnine
          • Neprenosnost pravic
        • IV. POSEBEJ O POVRNITVI PREMOŽENJSKE ŠKODE PRI ŽALITVI ČASTI ALI ŠIRJENJU NERESNIČNIH TRDITEV
          • Povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev
        • V. POVRNITEV NEPREMOŽENJSKE ŠKODE
          • Objava sodbe ali popravka
          • Denarna odškodnina
          • Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
          • Kršitev dostojanstva
          • Povrnitev bodoče škode
          • Denarna odškodnina pravni osebi
          • Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode
          • Deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
      • 8. odsek: ODGOVORNOST VEČ OSEB ZA ISTO ŠKODO
        • Solidarna odgovornost
        • Solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
        • Regres plačnika
      • 9. odsek: PRAVICA OŠKODOVANCA PO ZASTARANJU PRAVICE ZAHTEVATI ODŠKODNINO
    • 3. oddelek: NEUPRAVIČENA PRIDOBITEV
      • 1. odsek: SPLOŠNO PRAVILO
        • Splošno pravilo
      • 2. odsek: PRAVILA VRAČANJA
        • Kdaj se ne more zahtevati vrnitev
        • Izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti
        • Obseg vrnitve
        • Povrnitev stroškov
        • Kdaj je mogoče prejeto obdržati
        • Uporaba stvari v tujo korist
        • Izdatek za drugega
        • Uporaba tuje stvari v svojo korist
    • 4. oddelek: POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA
      • 1. odsek
        • Splošno pravilo
      • 2. odsek: OBVEZNOSTI IN PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROČILA
        • Obveznosti poslovodje brez naročila
        • Dolžna skrbnost in odgovornost
        • Pravice poslovodje brez naročila
        • Odnašanje dodatkov
      • 3. odsek: OPRAVLJANJE TUJIH POSLOV KLJUB PREPOVEDI
        • Opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
      • 4. odsek: NEPRISTNO POSLOVODSTVO
        • Nepristno poslovodstvo
      • 5. odsek
        • Odobritev
    • 5. oddelek: ENOSTRANSKA IZJAVA VOLJE
      • 1. odsek: JAVNA OBLJUBA NAGRADE
        • Kdaj veže
        • Preklic obljube
        • Kdo ima pravico do nagrade
        • Primer razpisa
        • Prenehanje obveznosti
      • 2. odsek: VREDNOSTNI PAPIRJI
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Pojem
          • Bistvene sestavine
          • Na koga se lahko glasi vrednostni papir
          • Nastanek obveznosti
        • II. PRAVICE IZ VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Komu gre pravica iz vrednostnega papirja
          • Kdo lahko zahteva izpolnitev
        • III. PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Prenos pravice iz papirja na prinosnika
          • Prenos pravice iz papirja na ime
          • Prenos pravice iz papirja po odredbi
          • Vrste indosamentov
          • Prenos pooblastila in prenos v zastavo
          • Učinek prenosa pravic
          • Učinek prenosa pooblastila in prenosa v zastavo
          • Dokazovanje zakonitosti prenosa
          • Prepoved prenosa
        • IV. SPREMEMBE PRI VREDNOSTNIH PAPIRJIH
          • Spremembe, ki jih opravi izdajatelj
          • Spremembe, ki jih opravi imetnik pri prenosu
          • Združitev in delitev vrednostnih papirjev
        • V. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ VREDNOSTNEGA PAPIRJA
          • Prenehanje obveznosti
          • Prepoved izpolnitve
          • Izplačilo obresti ali drugih donosov po izplačilu glavnice
          • Ugovor zoper zahtevek za izpolnitev obveznosti
        • VI. IZKAZNI PAPIRJI IN ZNAKI
          • Izkazni papirji
          • Izkazni znaki
        • VII. DRUGE DOLOČBE
          • Zamenjava poškodovanega vrednostnega papirja
          • Amortizacija vrednostnega papirja
          • Zastaranje terjatev iz vrednostnega papirja
  • III. poglavje: UČINKI OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: UPNIKOVE PRAVICE IN DOLŽNIKOVE OBVEZNOSTI
      • 1. odsek: PRAVICA DO POVRAČILA ŠKODE
        • I. SPLOŠNA PRAVILA
          • Izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve
          • Oprostitev dolžnika odgovornosti
          • Pogodbena razširitev odgovornosti
          • Omejitev in izključitev odgovornosti
          • Obseg odškodnine
          • Odgovornost upnika
          • Odgovornost zaradi opustitve obvestila
          • Uporaba določb o povrnitvi škode
        • II. POGODBENA KAZEN
          • Splošna pravila
          • Način določitve
          • Akcesornost
          • Dolžnikova odgovornost
          • Upnikove pravice
          • Zmanjšanje pogodbene kazni
          • Pogodbena kazen in odškodnina
          • Z zakonom določena odškodnina in pogodbena kazen
      • 2. odsek: IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ
        • Splošno pravilo
        • Pogoj za izpodbijanje
        • Rok za vložitev tožbe
        • Izključitev izpodbijanja
        • Kako se izpodbija
        • Učinek izpodbijanja
      • 3. odsek: PRIDRŽNA PRAVICA
        • Izvrševanje pridržne pravice
        • Izjeme
        • Obvezna vrnitev stvari pred izpolnitvijo obveznosti
        • Učinek pridržne pravice
    • 2. oddelek: UPNIKOVE PRAVICE V NEKATERIH POSEBNIH PRIMERIH
      • Kadar je obveznost v dajatvi stvari, določenih po vrsti
      • Kadar je obveznost v storitvi
      • Kadar je obveznost v opustitvi
      • Pravica zahtevati odškodnino namesto prisojenega
      • Sodni penali
  • IV. poglavje: PRENEHANJE OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: SPLOŠNO PRAVILO
      • Splošno pravilo
      • 2. oddelek: IZPOLNITEV
        • 1. odsek: SPLOŠNA PRAVILA O IZPOLNITVI
          • I. KDO LAHKO IZPOLNI IN STROŠKI IZPOLNITVE
            • Izpolnitev dolžnika ali tretjega
            • Izpolnitev poslovno nesposobnega
            • Stroški izpolnitve
          • II. IZPOLNITEV S SUBROGACIJO
            • Pojem
            • Subrogacija po zakonu
            • Subrogacija pri delni izpolnitvi
            • Dokazi in sredstva za zavarovanje
            • Koliko se lahko zahteva od dolžnika
            • Izključitev odgovornosti upnika za obstoj in izterljivost terjatve
          • III. KOMU SE IZPOLNJUJE
            • Upravičenec
            • Izpolnitev poslovno nesposobnemu upniku
          • IV. PREDMET IZPOLNITVE
            • Vsebina obveznosti
            • Nadomestna izpolnitev
            • Izročitev v prodajo
            • Delna izpolnitev
            • Obveznost dati stvari, določene po vrsti
          • V. VRAČUNAVANJE IZPOLNITVE
            • Vrstni red vračunavanja
            • Vračunavanje obresti in stroškov
          • VI. ČAS IZPOLNITVE
            • Če rok ni določen
            • Predčasna izpolnitev
            • Upnikova pravica zahtevati predčasno izpolnitev
            • Če je določitev roka prepuščena eni stranki
            • Denarne obveznosti
          • VII. KRAJ IZPOLNITVE
            • Splošna pravila
            • Kraj izpolnitve denarnih obveznosti
          • VIII. POBOTNICA
            • Domneve v zvezi s pobotnico
            • Odklonitev pobotnice
          • IX. VRNITEV ZADOLŽNICE
            • Vrnitev zadolžnice
        • 2. odsek: ZAMUDA
          • I. ZAMUDA DOLŽNIKA
            • Kdaj pride dolžnik v zamudo
          • II. ZAMUDA UPNIKA
            • Kdaj pride upnik v zamudo
            • Učinek upnikove zamude
        • 3. odsek: POLOŽITEV STVARI
          • Položitev stvari pri sodišču
          • Pri katerem sodišču se položi stvar
          • Izročitev v hrambo drugi osebi
          • Jemanje položenih stvari nazaj
          • Učinek položitve
          • Stroški položitve
          • Prodaja namesto položitve stvari
          • Izročitev stvari upniku
          • Prodaja za kritje stroškov hrambe
      • 3. oddelek: DRUGI NAČINI PRENEHANJA OBVEZNOSTI
        • 1. odsek: POBOT (KOMPENZACIJA)
          • Splošni pogoji
          • Izjava o pobotu
          • Če ni vzajemnosti
          • Zastarana terjatev
          • Pobot z odstopljeno terjatvijo
          • Primeri, ko je pobot izključen
          • Zarubljena terjatev druge stranke
          • Vračunavanje s pobotom
        • 2. odsek: ODPUST DOLGA
          • Sporazum
          • Odpoved zavarovanju
          • Odpust dolga poroku
          • Splošen odpust dolgov
        • 3. odsek: PRENOVITEV (NOVACIJA)
          • Pogoji
          • Volja, da se opravi prenovitev
          • Učinki prenovitve
          • Če ni prejšnje obveznosti
          • Učinek neveljavnosti
        • 4. odsek: ZDRUŽITEV (KONFUZIJA)
          • Združitev
        • 5. odsek: NEMOŽNOST IZPOLNITVE
          • Prenehanje obveznosti, ker ni možna izpolnitev
          • Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti
          • Odstop pravice nasproti tretjemu, ki je odgovoren za nemožnost izpolnitve
        • 6. odsek: PRETEK ČASA, ODPOVED
          • Rok v trajnem dolžniškem razmerju
          • Odpoved trajnega dolžniškega razmerja
        • 7. odsek: SMRT
      • 4. oddelek: ZASTARANJE
        • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
          • Splošno pravilo
          • Kdaj začne zastaranje teči
          • Nastop zastaranja
          • Vštevanje časa prednikov
          • Prepoved spremembe zastaralnega roka
          • Odpoved zastaranja
          • Učinek izpolnitve zastarane obveznosti
          • Upnik, čigar terjatev je zavarovana
          • Stranske terjatve
          • Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju
        • 2. odsek: ČAS, KI JE POTREBEN ZA ZASTARANJE
          • Splošni zastaralni rok
          • Občasne terjatve
          • Zastaranje same pravice
          • Terjatve iz gospodarskih pogodb
          • Terjatve na izstavitev listine
          • Terjatev zakupnine
          • Odškodninske terjatve
          • Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
          • Odškodninska terjatev zaradi korupcije
          • Enoletni zastaralni rok
          • Terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom
          • Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
        • 3. odsek: ZADRŽANJE ZASTARANJA
          • Terjatve med določenimi osebami
          • Terjatve določenih oseb
          • Nepremagljive ovire
          • Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje
          • Terjatev poslovno nesposobnih oseb
          • Zastaranje terjatev osebe, ki služi vojaški rok
        • 4. odsek: PRETRGANJE ZASTARANJA
          • Pripoznava dolga
          • Vložitev tožbe
          • Umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba
          • Tožba, zavržena zaradi nepristojnosti
          • Upnikova zahteva
          • Zastaralni rok pri pretrganju
          • Zastaranje pri prenovitvi (novaciji)
  • V. poglavje: RAZNE VRSTE OBVEZNOSTI
    • 1. oddelek: DENARNE OBVEZNOSTI
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Načelo monetarnega nominalizma
        • Valorizacija denarnih obveznosti
        • Predčasno plačilo
      • 2. odsek: OBRESTI
        • Pojem
        • Prepoved obrestnih obresti
        • Domneva oderuških obresti
      • 3. odsek: ZAMUDA Z IZPOLNITVIJO DENARNIH OBVEZNOSTI
        • Zamudne obresti
        • Pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti
        • Pravica do popolne odškodnine
        • Procesne obresti
      • 4. odsek: POGODBENE OBRESTI
        • Pogodbene obresti
        • Kdaj pogodbene obresti nehajo teči
        • Obresti pri nedenarnih obveznostih
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI Z VEČ PREDMETI
      • 1. odsek: ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI
        • Pravica izbire
        • Nepreklicanost in učinek izbire
        • Trajanje pravice
        • Izbira, zaupana tretjemu
        • Omejitev na preostali predmet
        • Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke
      • 2. odsek: FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI IN FAKULTATIVNE TERJATVE
        • I. FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI
          • Pravica dolžnika pri fakultativni obveznosti
          • Pravica upnika pri fakultativni obveznosti
        • II. FAKULTATIVNE TERJATVE
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI Z VEČ DOLŽNIKI ALI UPNIKI
      • 1. odsek: DELJIVE OBVEZNOSTI
        • Delitev obveznosti in terjatev
        • Domneva solidarnosti
      • 2. odsek: SOLIDARNE OBVEZNOSTI
        • I. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV
          • Vsebina solidarnosti dolžnikov
          • Pobot
          • Odpust dolga
          • Prenovitev
          • Poravnava
          • Združitev
          • Zamuda upnika
          • Zamuda enega dolžnika in pripoznava dolga
          • Zadržanje in pretrganje zastaranja ter odpoved zastaranju
          • Pravica izpolnitelja do povračila
          • Delitev na enake dele in izjema
        • II. SOLIDARNOST UPNIKOV
          • Solidarnost se ne domneva
          • Vsebina solidarnosti
          • Pobot
          • Odpust dolga in prenovitev
          • Poravnava
          • Združitev
          • Zamuda
          • Pripoznava dolga
          • Zastaranje
          • Razmerja med upniki po izpolnitvi
      • 3. odsek: NEDELJIVE OBVEZNOSTI
  • VI. poglavje: SPREMEMBA UPNIKA ALI DOLŽNIKA
    • 1. oddelek: ODSTOP TERJATVE S POGODBO (CESIJA)
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
        • Stranske pravice
        • Obvestitev dolžnika
        • Večkratni odstop
      • 2. odsek: RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM
      • 3. odsek: RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM
        • Izročitev zadolžnice
        • Odgovornost za obstoj terjatve
        • Odgovornost za izterljivost
      • 4. odsek: POSEBNI PRIMERI ODSTOPA TERJATEV
        • Odstop namesto izpolnitve ali v izterjavo
        • Odstop v zavarovanje
    • 2. oddelek: SPREMEMBA DOLŽNIKA
      • 1. odsek: PREVZEM DOLGA
        • I. SPLOŠNE DOLOČBE
          • Pogodba o prevzemu dolga
          • Primer, ko je dolg zavarovan s hipoteko
        • II. UČINKI POGODBE O PREVZEMU DOLGA
          • Sprememba dolžnika
          • Stranske pravice
          • Ugovori
      • 2. odsek: PRISTOP K DOLGU
        • Pogodba o pristopu k dolgu
      • 3. odsek: PREVZEM IZPOLNITVE
DRUGA KNJIGA: POSEBNI DEL
  • I. poglavje: PRODAJNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
        Nevarnost
        Prehod nevarnosti pri kupčevi zamudi
    • 2. oddelek: SESTAVINE PRODAJNE POGODBE
      • 1. odsek: STVAR
        • Splošno pravilo
        • Če je bila stvar uničena pred pogodbo
        • Prodaja tuje stvari
        • Prodaja sporne pravice
      • 2. odsek: KUPNINA
        • Če kupnina ni določena
        • Predpisana cena
        • Če je dogovorjena dnevna cena
        • Če je določitev kupnine zaupana tretjemu
        • Če je določitev kupnine prepuščena enemu pogodbeniku
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI PRODAJALCA
      • 1. odsek: IZROČITEV STVARI
        • I. SPLOŠNO O IZROČITVI
          • Čas in kraj izročitve
          • Predmet izročitve
          • Če je dogovorjena izročitev v določenem času
          • Če dan izročitve ni določen
          • Če kraj izročitve ni določen v pogodbi
          • Izročitev prevozniku
          • Organiziranje prevoza
          • Stroški
        • II. SOČASNA IZROČITEV STVARI IN PLAČILO KUPNINE
          • Odložitev izročitve do plačila kupnine
          • Odložitev izročitve pri prevozu stvari
          • Preprečitev izročitve odposlane stvari
      • 2. odsek: ODGOVORNOST ZA STVARNE NAPAKE
        • I. SPLOŠNO O STVARNIH NAPAKAH
          • Stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec
          • Kdaj gre za stvarne napake
          • Napake, za katere prodajalec ne odgovarja
          • Pregled stvari in očitne napake
          • Skrite napake
          • Roki pri popravilu, zamenjavi
          • Obvestilo o napaki
          • Pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
          • Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
          • Prisilna javna dražba
        • II. PRAVICE KUPCA
          • Pravice kupca
          • Če pogodba ni izpolnjena v primernem roku
          • Kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
          • Če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku
          • Delne napake
          • Če je dal prodajalec kupcu večjo količino
          • Če je določena ena cena za več stvari
          • Izguba pravice do odstopa
          • Ohranitev drugih pravic
          • Učinki razvezane pogodbe
          • Znižanje kupnine
          • Postopno odkrivanje napak
          • Izguba pravic
        • III. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARI
          • Odgovornost prodajalca in proizvajalca
          • Zahteva za popravilo ali zamenjavo
          • Podaljšanje garancijskega roka
          • Odstop od pogodbe in znižanje kupnine
          • Stroški in nevarnost
          • Odgovornost kooperantov
          • Izguba pravic
      • 3. odsek: ODGOVORNOST ZA PRAVNE NAPAKE
        • Pravne napake
        • Obvestitev prodajalca
        • Sankcije za pravne napake
        • Če kupec ne obvesti prodajalca
        • Če je pravica tretjega očitno utemeljena
        • Pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti
        • Omejitve javnopravne narave
        • Izguba pravice
    • 4. oddelek: OBVEZNOSTI KUPCA
      • 1. odsek: PLAČILO KUPNINE
        • Čas in kraj plačila
        • Obresti pri prodaji na kredit
        • Plačilo kupnine pri zaporednih dobavah
      • 2. odsek: PREVZEM STVARI
    • 5. oddelek: OBVEZNOST HRAMBE STVARI ZA SOPOGODBENIKA
      • Primeri obvezne hrambe
      • Če kupec noče sprejeti poslane stvari
      • Pravice stranke, ki je dolžna hraniti stvar
    • 6. oddelek: POVRNITEV ŠKODE V PRIMERU, ČE SE PRODAJNA POGODBA RAZDRE
      • Splošno pravilo
      • Če ima stvar dnevno ceno
      • Če so stvari prodane ali kupljene zaradi kritja
      • Povrnitev druge škode
    • 7. oddelek: PRIMERI PRODAJE S POSEBNIMI DOGOVORI
      • 1. odsek: PREDKUPNA PRAVICA
        • Pojem
        • Rok za pravico in za plačilo kupnine
        • Možnost dedovanja in odtujitve
        • Pri prisilni javni dražbi
        • Trajanje predkupne pravice
        • Če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
        • Zakonita predkupna pravica
      • 2. odsek: KUP NA POSKUŠNJO
        • Pojem
        • Objektivna poskušnja
        • Nevarnost
        • Kup po pregledu oziroma s pridržkom poskusa
      • 3. odsek: PRODAJA PO VZORCU ALI MODELU
      • 4. odsek: PRODAJA S SPECIFIKACIJO
        • Prodaja s specifikacijo
      • 5. odsek: PRODAJA Z LASTNINSKIM PRIDRŽKOM
        • Pogoji
        • Nevarnost
      • 6. odsek: PRODAJA NA OBROKE
        • Pojem
        • Oblika pogodbe
        • Bistvene sestavine pogodbe
        • Odstop od pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine
        • Posledice razvezane pogodbe
      • 7. odsek: AKREDITIVNA PRODAJA
        • Obveznosti strank
  • II. poglavje: MENJALNA POGODBA
    • Pojem
    • Učinki menjalne pogodbe
  • III. poglavje: PRODAJNO NAROČILO (STARINARSKA POGODBA)
    • Pojem
    • Nevarnost uničenja in poškodovanja stvari
    • Kdaj se šteje, da je prevzemnik naročila stvar kupil
  • IV. poglavje: DARILNA POGODBA
    • I. oddelek: SPLOŠNO
      • Pojem
      • Darilo iz hvaležnosti
      • Mešano darilo
      • Občasne izpolnitve
      • Odškodninska odgovornost darovalca
    • 2. oddelek: OBLIKA
      • Oblika
    • 3. oddelek: PREKLIC DARILNE POGODBE
      • Preklic zaradi stiske
      • Preklic zaradi hude nehvaležnosti
      • Preklic zaradi pozneje rojenih otrok
      • Posledice preklica
      • Roki za preklic
      • Odpoved preklicu
    • 4. oddelek: DARILO ZA PRIMER SMRTI
      • Darilo za primer smrti
  • V. poglavje: POGODBA O IZROČITVI IN RAZDELITVI PREMOŽENJA (IZROČILNA POGODBA)
    • Pojem
    • Pogoji za veljavnost
    • Predmet izročitve in razdelitve premoženja
    • Položaj izročenega premoženja
    • Strinjanje potomcev
    • Pridržanje pravic ob izročitvi
    • Pravica izročiteljevega zakonca
    • Izročiteljevi dolgovi
    • Jamčenje
    • Preklic izročitve
    • Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve
  • VI. poglavje: POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU
    • Pojem
    • Oblika
    • Prepoved razpolaganja v korist preživljalca
    • Odgovornost za dolgove
    • Razveza pogodbe
    • Spremenjene razmere
    • Prenehanje pogodbe
  • VII. poglavje: POGODBA O PREUŽITKU
    • Pojem
    • Prevzemnikove obveznosti
    • Stvarno breme
    • Oblika
    • Razveza pogodbe
  • VIII. poglavje: POSOJILNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Obresti
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA
      • Izročitev obljubljenih stvari
      • Slabe premoženjske razmere posojilojemalca
      • Škoda zaradi napak posojenih stvari
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POSOJILOJEMALCA
      • Rok za vrnitev posojila
      • Izbira ob vrnitvi posojila
      • Odstop od pogodbe
      • Predčasna vrnitev posojila
    • 4. oddelek: NAMENSKO POSOJILO
  • IX. poglavje: POSODBENA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI IZPOSOJEVALCA
      • Raba stvari
      • Vzdrževanje stvari
      • Prenos rabe
      • Vrnitev stvari
      • Odpoved pogodbe
      • Odgovornost
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POSODNIKA
      • Škoda zaradi napak
  • X. poglavje: ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ZAKUPODAJALCA
      • Izročitev stvari
      • Vzdrževanje stvari
      • Odstop od pogodbe in znižanje zakupnine zaradi popravil
      • Spremembe na zakupljeni stvari
      • Odgovornost za stvarne napake
      • Napake, za katere zakupodajalec ne odgovarja
      • Razširitev odgovornosti za stvarne napake
      • Pogodbena izključitev ali omejitev odgovornosti
      • Obvestitev zakupodajalca o napakah in nevarnostih
      • Zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako
      • Če nastane napaka med zakupom in če stvar nima dogovorjene ali običajne lastnosti
      • Odgovornost zakupodajalca za pravne napake
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI ZAKUPNIKA
      • Raba stvari po pogodbi
      • Odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe
      • Plačevanje zakupnine
      • Odpoved zaradi neplačane zakupnine
      • Vrnitev v zakup vzete stvari
    • 4. oddelek: PODZAKUP
      • Kdaj se stvari lahko dajo v podzakup
      • Kdaj lahko zakupodajalec odkloni dovoljenje
      • Odpoved zaradi nedovoljenega podzakupa
      • Neposredna zahteva zakupodajalca
      • Prenehanje podzakupa po samem zakonu
    • 5. oddelek: ODTUJITEV V ZAKUP DANE STVARI
      • Odtujitev po izročitvi v zakup
      • Pravica do zakupnine
      • Odtujitev v zakup dane stvari pred izročitvijo zakupniku
      • Odpoved pogodbe zaradi odtujitve stvari
    • 6. oddelek: PRENEHANJE ZAKUPA
      • Pretek določenega časa
      • Molče obnovljen zakup
      • Odpoved
      • Uničenje stvari zaradi višje sile
      • Smrt
  • XI. poglavje: PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Razmerje do prodajne pogodbe
      • Kakovost podjemnikovega materiala
    • 2. oddelek: NADZOR
    • 3. oddelek: SKLENITEV POGODBE PO LICITACIJI
      • Vabilo k licitaciji o ceni del
      • Vabilo k licitaciji za umetniško ali tehnično rešitev nameravanih del
    • 4. oddelek: PODJEMNIKOVE OBVEZNOSTI
      • Napake materiala
      • Obveznosti izvršiti delo
      • Odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
      • Odstop od pogodbe pred iztekom roka
      • Zaupanje izvršitve posla tretjemu
      • Odgovornost za sodelavce
      • Neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika
      • Izročitev izdelane stvari naročniku
    • 5. oddelek: ODGOVORNOST ZA NAPAKE
      • Pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika
      • Skrite napake
      • Prenehanje pravice
      • Kdaj podjemnik nima pravice sklicevati se na prejšnje člene
      • Pravica zahtevati odpravo napak
      • Poseben primer odstopa od pogodbe
      • Naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla
      • Znižanje plačila
    • 6. oddelek: OBVEZNOST NAROČNIKA
      • Obveznost prevzeti delo
      • Določitev plačila in izplačilo
      • Izračun z izrecnim jamstvom
    • 7. oddelek: NEVARNOST
      • Če je dal material podjemnik
      • Če je dal material naročnik
      • Nevarnost pri izročitvi po delih
    • 8. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
      • Podjemnikova zastavna pravica
    • 9. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Prenehanje pogodbe po volji naročnika
  • XII. poglavje: GRADBENA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Gradba
      • Nadzor nad deli in kontrola nad kakovostjo materiala
      • Odmik od načrta
      • Nujna nepredvidena dela
      • Cena del
      • Sprememba cene
      • Določilo o nespremenljivosti cen
      • Odstop od pogodbe zaradi zvišanja cene
      • Pravica naročnika, da zahteva znižanje dogovorjene cene
    • 2. oddelek: GRADBENA POGODBA S POSEBNIM DOLOČILOM
      • Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«
    • 3. oddelek: ODGOVORNOST ZA NAPAKE
      • Uporaba pravil podjemne pogodbe
      • Prehod pravic iz odgovornosti za napake
    • 4. oddelek: ODGOVORNOSTI IZVAJALCA IN PROJEKTANTA ZA SOLIDNOST GRADBE
      • V čem je odgovornost
      • Dolžnost obvestitve in izguba pravice
      • Zmanjšanje in izključitev odgovornosti
      • Regresi
  • XIII. poglavje: PREVOZNE POGODBE
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Prevoznikove obveznosti pri linijskem prevozu
      • Odstop od pogodbe
      • Višina plačila za prevoz
      • Omejitev uporabe določb tega poglavja
    • 2. oddelek: POGODBA O PREVOZU STVARI
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Izročitev stvari
        • O čem mora pošiljatelj obvestiti prevoznika
        • Tovorni list
        • Prevozna pogodba in tovorni list
        • Potrdilo o prevzemu za prevoz
      • 2. odsek: RAZMERJE MED POŠILJATELJEM IN PREVOZNIKOM
        • Pakiranje
        • Plačilo za prevoz in stroški v zvezi s prevozom
        • Razpolaganje s pošiljko
        • Prevozna smer
        • Ovire pri prevozu
        • Plačilo pri prekinitvi prevoza
        • Če pošiljka ne more biti izročena
        • Odgovornost prevoznika nasproti pošiljatelju
      • 3. odsek: RAZMERJE MED PREVOZNIKOM IN PREJEMNIKOM
        • Obvestitev prejemnika o prispetju pošiljke
        • Izročitev pošiljke, če je bil izdan dvojnik tovornega lista
        • Prejemnikova pravica zahtevati izročitev pošiljke
        • Ugotovitev istovetnosti in stanja pošiljke
        • Prejemnikova obveznost, da plača prevoz
      • 4. odsek: PREVOZNIKOVA ODGOVORNOST ZA IZGUBO, POŠKODBO IN ZAMUDO POŠILJKE
        • Izguba ali poškodba pošiljke
        • Izguba ali poškodba pošiljke dragih stvari
        • Vrnitev plačila za prevoz
        • Če prevzame prejemnik pošiljko brez ugovora
        • Prevoznikova odgovornost za zamudo
        • Odgovornost za pomočnike
      • 5. odsek: UDELEŽBA VEČ PREVOZNIKOV PRI PREVOZU POŠILJKE
        • Kdaj so solidarno odgovorni
        • Deljena odgovornost prevoznikov
      • 6. odsek: ZASTAVNA PRAVICA
        • Kdaj ima prevoznik zastavno pravico
        • Kolizija zastavnih pravic
    • 3. oddelek: POGODBA O PREVOZU OSEB
      • Splošna določba
      • Potnikova pravica do določenega mesta
      • Odgovornost prevoznika za zamudo
      • Prevoznikova odgovornost za varnost potnikov
      • Odgovornost za prtljago, predano za prevoz, ter za druge stvari
  • XIV. poglavje: LICENČNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Trajanje licence
      • Izključna licenca
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE
      • Izročitev predmeta licence
      • Dajanje navodil in obvestil
      • Odgovornost za uporabnost
      • Odgovornost za pravne napake
      • Obveznost dajalca izključne licence
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE
      • Izkoriščanje predmeta licence
      • Izkoriščanje poznejših izpopolnitev
      • Varovanje zaupnosti predmeta licence
      • Kakovost
      • Zaznamovanje
      • Plačilo
      • Poročanje
      • Sprememba dogovorjenega plačila
    • 4. oddelek: PODLICENCA
      • Kdaj se sme dati
      • Kdaj lahko dajalec licence odreče dovoljenje
      • Odpoved zaradi nedovoljene podlicence
      • Neposreden zahtevek dajalca licence
    • 5. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Pretek določenega časa
      • Molče obnovljena licenca
      • Odpoved
      • Smrt, stečaj in likvidacija
  • XV. poglavje: SHRANJEVALNA POGODBA
    • 1. oddelek: O SHRANJEVALNI POGODBI NASPLOH
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Pojem
        • Hramba tuje stvari
      • 2. odsek: OBVEZNOSTI SHRANJEVALCA
        • Obveznost hrambe in obveščanja
        • Izročitev stvari drugemu v hrambo
        • Uporaba stvari
        • Uporaba stvari in njena izročitev drugemu
        • Vrnitev stvari
      • 3. odsek: PRAVICE SHRANJEVALCA
        • Povračilo stroškov in škode
        • Plačilo
        • Vrnitev stvari pri brezplačni hrambi
      • 4. odsek: POSEBNI PRIMERI HRAMBE
        • Nepristna hramba
        • Hramba v sili
    • 2. oddelek: GOSTINSKA HRAMBA
      • Gostinec kot shranjevalec
      • Obveznost gostinca, da sprejme stvari v hrambo
      • Dolžnost gosta, da priglasi škodo
      • Objave o izključitvi odgovornosti
      • Pridržna pravica
      • Razširitev uporabe določb o gostinski hrambi
  • XVI. poglavje: SKLADIŠČNA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Izključitev odgovornosti in nekatere obveznosti skladiščnika
      • Kdaj mora biti blago zavarovano
      • Omejitev odškodnine
      • Mešanje nadomestnih stvari
      • Pregled blaga in jemanje vzorcev
      • Terjatev skladiščnika in zastavna pravica
      • Dvig blaga in prodaja nedvignjenega blaga
      • Napake pri prevzemu blaga
      • Uporaba pravil o hrambi
    • 2. oddelek: SKLADIŠČNICA
      • Dolžnost izdaje skladiščnice
      • Sestavine in vsebina skladiščnice
      • Skladiščnica za dele blaga
      • Pravice imetnika skladiščnice
      • Prenos pobotnice in zastavnice
      • Pravice imetnika pobotnice
      • Pravice imetnika zastavnice
      • Protest zaradi neplačila in prodaja blaga
      • Zahteva plačila od prenosnikov zastavnice
  • XVII. poglavje: POGODBA O NAROČILU (MANDAT)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Osebe, ki so dolžne odgovoriti na ponujeno naročilo
    • 2. oddelek: OBVEZNOST PREVZEMNIKA NAROČILA
      • Izvršitev naročila, kot se glasi
      • Odmik od naročila in navodil
      • Zamenjava
      • Dajanje računa
      • Poročanje
      • Odgovornost za uporabo naročiteljevega denarja
      • Solidarna odgovornost prevzemnikov naročil
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Denarni predujem
      • Povrnitev stroškov in prevzem obveznosti
      • Povrnitev škode
      • Višina plačila
      • Izplačilo
      • Zastavna pravica
      • Solidarna odgovornost naročiteljev
    • 4. oddelek: PRENEHANJE NAROČILA
      • Odstop od pogodbe
      • Odpoved
      • Smrt, prenehanje pravne osebe
      • Stečaj, izguba poslovne sposobnosti
      • Kdaj preneha naročilo
      • Izjeme
  • XVIII. poglavje: KOMISIJSKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Uporaba pravil o pogodbi o naročilu
      • Sklenitev posla pod drugačnimi pogoji, kot so v naročilu
      • Prodaja blaga prezadolženi osebi
      • Če komisionar sam kupi blago od komitenta ali mu proda svoje blago
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI KOMISIONARJA
      • Hramba in zavarovanje
      • Obvestitev o stanju prejetega blaga
      • Obvestitev o spremembah na blagu
      • Sporočitev sopogodbenikovega imena komitentu
      • Dajanje računa
      • Del credere
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI KOMITENTA
      • Plačilo (provizija)
      • Višina plačila
      • Povrnitev stroškov
      • Denarni predujem komisionarju
    • 4. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
    • 5. oddelek: RAZMERJA S TRETJIMI
      • Komitentove pravice do terjatev iz posla s tretjim
      • Omejitev pravice komisionarjevih upnikov
      • Stečaj komisionarja
  • XIX. poglavje: POGODBA O TRGOVSKEM ZASTOPANJU (AGENCIJSKA POGODBA)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Sklepanje pogodb v imenu naročitelja
      • Sprejem izpolnitve
      • Izjave zastopniku za naročitelja
      • Izjave v imenu naročitelja
      • Zavarovanje
    • 2. oddelek: ZASTOPNIKOVE OBVEZNOSTI
      • Skrb za naročiteljeve interese
      • Obveščanje in poročanje
      • Sodelovanje pri sklepanju poslov
      • Varovanje poslovnih skrivnosti
      • Vrnitev stvari, danih v rabo
      • Poseben primer odgovornosti
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Splošno pravilo
      • Dolžnost obveščanja
      • Obveznost določb
      • Plačilo (provizija)
      • Višina plačila
      • Pridobitev pravice do plačila
      • Obračunavanje provizije
      • Posebno plačilo
      • Stroški
    • 4. oddelek: ZASTAVNA PRAVICA
      • Zastavna pravica zastopnika
    • 5. oddelek: PRENEHANJE POGODBE
      • Prenehanje pogodbe, sklenjene za nedoločen čas
      • Prenehanje pogodbe, sklenjene za določen čas
      • Odstop od pogodbe brez odpovednega roka
      • Odpravnina
      • Razlogi, ki izključujejo odpravnino
      • Uveljavljanje odpravnine
      • Konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe
  • XX. poglavje: POSREDNIŠKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Uporaba določb o podjemni pogodbi
      • Sprejem izpolnitve
      • Preklic naročila za posredovanje
      • Naročitelj ni dolžan skleniti pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI POSREDNIKA
      • Obveznost iskati priložnost
      • Obveznost obveščanja
      • Posrednikova odgovornost
      • Posredniški dnevnik in posredniški list
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Plačilo
      • Kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
      • Povračilo stroškov
      • Posredovanje za obe stranki
      • Izguba pravice do plačila
  • XXI. poglavje: ŠPEDICIJSKA POGODBA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Odstop od pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ŠPEDITERJA
      • Opozorilo na pomanjkljivosti v naročilu
      • Opozorilo na pomanjkljivosti pri pakiranju
      • Varovanje interesov naročitelja
      • Ravnanje po naročiteljevih navodilih
      • Odgovornost špediterja za druge
      • Carinska dejanja in plačilo carine
      • Kadar špediter sam opravlja prevoz ali druge posle
      • Zavarovanje pošiljke
      • Dajanje računa
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI NAROČITELJA
      • Plačilo špediterju
      • Kdaj lahko špediter zahteva plačilo
      • Stroški in predujem
      • Če je dogovorjeno, da plača špediterju prejemnik stvari
      • Nevarne stvari in dragocenosti
    • 4. oddelek: POSEBNI PRIMERI ŠPEDICIJE
      • Špedicija s fiksnim plačilom
      • Zbirna špedicija
    • 5. oddelek: ŠPEDITERJEVA ZASTAVNA PRAVICA
      • Špediterjeva zastavna pravica
  • XXII. poglavje: POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV
    • Pojem
    • Obseg kontrole
    • Ničnost posameznih določil pogodbe
    • Hramba blaga oziroma vzorca
    • Obveznost obvestitve naročnika kontrole
    • Plačilo
    • Zastavna pravica
    • Zaupanje kontrole blaga drugemu vršilcu kontrole
    • Kontrola blaga z opravljanjem posameznih pravnih dejanj
    • Kontrola blaga z garancijo
    • Kontrola storitev in stvari, ki niso namenjene prometu
    • Odstop od pogodbe
  • XXIII. poglavje: POGODBA O ORGANIZIRANJU POTOVANJA
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Izdajanje potrdil o potovanju
      • Razmerje med pogodbo in potrdilom o potovanju
      • Domneva o pravilnosti potrdila
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI ORGANIZATORJA POTOVANJA
      • Varstvo pravic in interesov potnika
      • Obveznost obveščanja
      • Obveznosti varovanja zaupnih podatkov
      • Odgovornost za organiziranje potovanja
      • Odgovornost organizatorja potovanja, če sam opravlja posamezne storitve
      • Odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam
      • Znižanje cene
      • Izključitev in omejitev odgovornosti organizatorja potovanja
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI POTNIKA
      • Plačilo cene
      • Obveznost dajanja podatkov
      • Izpolnjevanje predpisanih pogojev
      • Odgovornost potnika za povzročeno škodo
    • 4. oddelek: POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK
      • Zamenjava potnika z drugim
      • Zvišanje in znižanje dogovorjene cene
      • Pravica potnika, da odstopi od pogodbe
      • Pravica organizatorja potovanja, da odstopi od pogodbe
      • Sprememba programa potovanja
  • XXIV. poglavje: POSREDNIŠKA POGODBA O POTOVANJU
    • Pojem
    • Obveznosti dajanja potrdila
    • Ravnanje po navodilih potnika
    • Izbira tretjih oseb
    • Smiselna uporaba določil pogodbe o organiziranju potovanja
  • XXV. poglavje: POGODBA O NAJETJU GOSTINSKIH ZMOGLJIVOSTI (ALOTMAJSKA POGODBA)
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika pogodbe
    • 2. oddelek: OBVEZNOSTI TURISTIČNE AGENCIJE
      • Obveznost obveščanja
      • Obveznost spoštovanja dogovorjenih cen
      • Obveznost plačila gostinskih storitev
      • Obveznost izdaje posebne pisne listine
    • 3. oddelek: OBVEZNOSTI GOSTINCA
      • Obveznost oddaje dogovorjenih nastanitvenih zmogljivosti
      • Obveznost enakega ravnanja
      • Obveznost gostinca, da ne spreminja cen za storitve
      • Obveznost plačila provizije
    • 4. oddelek: PRAVICA TURISTIČNE AGENCIJE, DA ODSTOPI OD POGODBE
      • Pravica do odstopa od najetih nastanitvenih zmogljivosti
      • Obveznost turistične agencije, da zasede najete zmogljivosti
  • XXVI. poglavje: ZAVAROVALNA POGODBA
    • 1. oddelek: SKUPNE DOLOČBE ZA PREMOŽENJSKA IN OSEBNA ZAVAROVANJA
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Pojem
        • Zavarovalni primer
        • Izključitev nekaterih zavarovanj
        • Odmik od določb tega poglavja
      • 2. odsek: SKLENITEV POGODBE
        • Kdaj je pogodba sklenjena
        • Polica in potrdilo o kritju
        • Zavarovanje brez police
        • Sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
        • Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče
        • Zavarovalni zastopniki
      • 3. odsek: OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA
        • I. PRIJAVA OKOLIŠČIN, KI SO POMEMBNE ZA OCENITEV NEVARNOSTI
          • Dolžnost prijavljanja
          • Namerna neresnična prijava ali zamolčanje
          • Nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave
          • Razširitev uporabe prejšnjih členov
          • Primeri, v katerih se zavarovalnica ne more sklicevati na neresničnost ali nepopolnost prijave
        • II. PLAČEVANJE PREMIJE
          • Dolžnost plačevanja in sprejemanja premije
          • Posledice, če premija ni plačana
        • III. OBVEŠČANJE ZAVAROVALNICE O SPREMEMBAH NEVARNOSTI
          • Povečanje nevarnosti
          • Če medtem nastane zavarovalni primer
          • Zmanjšanje nevarnosti
          • Obveznost obvestitve o nastalem zavarovalnem primeru
          • Ničnost določil o izgubi pravice
      • 4. odsek: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
        • Izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
        • Izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari
        • Ugovori zavarovalnice
      • 5. odsek: TRAJANJE ZAVAROVANJA
        • Začetek učinkovanja zavarovanja
        • Vpliv stečaja na zavarovanje
    • 2. oddelek: PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Zavarovalni interes
        • Namen premoženjskega zavarovanja
        • Preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
        • Prepustitev poškodovane zavarovane stvari
        • Uničenje stvari zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici
      • 2. odsek: OMEJITEV ZAVAROVANIH NEVARNOSTI
        • Škoda, ki je krita z zavarovanjem
        • Škoda, povzročena zaradi napak zavarovane stvari
        • Škoda, povzročena z vojnimi operacijami
      • 3. odsek:NADZAVAROVANJE IN POGODBA Z VEČ ZAVAROVALNICAMI
        • Nadzavarovanje
        • Poznejše zmanjšanje vrednosti
        • Večkratno in dvojno zavarovanje
        • Sozavarovanje
      • 4. odsek: PODZAVAROVANJE
        • Podzavarovanje
      • 5. odsek: PREHOD POGODBE IN IZPLAČILO ZAVAROVALNINE IZ ZAVAROVANJA DRUGEMU
        • Prehod pogodbe na pridobitelja zavarovane stvari
        • Dodelitev zavarovalnine imetnikom zastave in drugih pravic
      • 6. odsek: PREHOD ZAVAROVANČEVIH PRAVIC NASPROTI ODGOVORNI OSEBI NA ZAVAROVALNICO(SUBROGACIJA)
        • Subrogacija
      • 7. odsek: ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO
        • Odgovornost zavarovalnice
        • Lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
    • 3. oddelek: OSEBNA ZAVAROVANJA
      • 1. odsek: SPLOŠNE DOLOČBE
        • Določitev zavarovalne vsote
        • Polica življenjskega zavarovanja
        • Starost zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Posledice neplačane premije in zmanjšanje zavarovalne vsote
        • Zavarovanje tretjega
        • Zavarovanje mladoletnikov in oseb, ki jim je vzeta poslovna sposobnost, za primer smrti
        • Kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote
      • 2. odsek: IZKLJUČENE NEVARNOSTI
        • Samomor zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Umor zavarovalca oziroma zavarovane osebe
        • Namerna povzročitev nezgode
        • Vojne operacije
        • Pogodbena izključitev nevarnosti
      • 3. odsek: PRAVICE ZAVAROVALCA PRED NASTANKOM ZAVAROVALNEGA PRIMERA
        • Odkup
        • Predujem
        • Zastava police
      • 4. odsek: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V KORIST TRETJEGA
        • Določitev upravičenca
        • Delitev koristi med več upravičenci
        • Preklic določila o določitvi upravičenca
        • Lastna in neposredna pravica upravičenca
        • Upniki zavarovalca in zavarovane osebe
        • Odstop zavarovalne vsote
        • Če določeni upravičenec umre pred zapadlostjo
        • Zavarovanje za primer smrti brez določenega upravičenca
        • Pošteno izplačilo zavarovalne vsote neupravičeni osebi
  • XXVII. poglavje: DRUŽBENA POGODBA
    • Pojem
    • Prispevki
    • Odločanje in poslovodstvo
    • Izvrševanje pravic in obveznosti v družbi
    • Koristi in izguba
    • Nastopanje nasproti tretjim osebam
    • Premoženje v družbi
    • Razmerja med družbeniki
    • Sprememba družbenikov
    • Izključitev družbenika
    • Prenehanje družbe
    • Odpoved pogodbe
    • Likvidacija
  • XXVIII. poglavje: SKUPNOST
    • Pojem
    • Deleži
    • Dolžnost udeležencev
    • Uporaba in uživanje
    • Odločanje o skupnih zadevah
    • Stroški skupnosti
    • Zahteva za prenehanje
    • Posledice prenehanja
    • Ustanovitev družbe
  • XXIX. poglavje: POROŠTVO
    • 1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
      • Pojem
      • Oblika
      • Poroštvena sposobnost
      • Poroštvo za poslovno nesposobnega
      • Predmet poroštva
      • Obseg porokove odgovornosti
      • Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)
    • 2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM
      • Oblike poroštva
      • Solidarnost porokov
      • Izguba pravice do roka
      • Stečaj glavnega dolžnika
      • Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča
      • Porokovi ugovori
      • Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
      • Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
      • Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
    • 3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM
      • Pravica zahtevati povračilo od dolžnika
      • Pravica poroka solidarnega dolžnika
      • Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
      • Izguba pravice do povračila
      • Pravica do vrnitve plačanega
    • 4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM
    • 5. oddelek: ZASTARANJE
  • XXX. poglavje: NAKAZILO (ASIGNACIJA)
    • 1. oddelek: POJEM
      • Pojem
    • 2. oddelek: RAZMERJE MED PREJEMNIKOM NAKAZILA IN NAKAZANCEM
      • Nakazančev sprejem
      • Ugovori nakazanca
      • Prenos nakazila
      • Zastaranje
    • 3. oddelek: RAZMERJE MED PREJEMNIKOM NAKAZILA IN NAKAZOVALCEM
      • Če je prejemnik nakazila nakazovalčev upnik
      • Nakazilo ni izpolnitev
      • Dolžnost prejemnika nakazila, da obvesti nakazovalca
      • Odstop od sprejetega nakazila
      • Preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila
    • 4. oddelek: RAZMERJE MED NAKAZOVALCEM IN NAKAZANCEM
      • Če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
      • Preklic pooblastila, danega nakazancu
    • 5. oddelek: SMRT IN ODVZEM POSLOVNE SPOSOBNOSTI
    • 6. oddelek: NAKAZILO V OBLIKI PAPIRJA NA PRINOSNIKA
    • 7. oddelek: NAKAZILO V OBLIKI PAPIRJA PO ODREDBI
  • XXXI. poglavje: PORAVNAVA
    • Pojem
    • V čem so vzajemne popustitve
    • Sposobnost
    • Predmet
    • Uporaba določb o dvestranskih pogodbah
    • Čezmerno prikrajšanje
    • Učinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem
    • Poravnava o poslu, ki ga je mogoče razveljaviti
    • Ničnost poravnave
    • Ničnost določila poravnave

ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

UVOD

V zakonu so določeni postopki in pristojni organi za finančno preiskavo, zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po Zakonu o odvzemu premoženja nazakonitega izvora. Premoženje se odvzame tistim ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brazplačno ali pa za plačilo ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali pa so vedeli oz. bi morali vedeti, da je premoženje nezakonitega izvora. Postopek finačne preisave se začne, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku pojavi sum, da ima določena oseba nezakonito pridobljeno premoženje v vrednosti višji od 50000€. Da je premoženje nezakonitega izvora se šteje, če ni mogoče dokazati, da je premoženje pridobljeno pošteno. Če torej obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke in vrednostjo premoženja, se šteje da gre za nezakonito pridobljeno premoženje. Pri ugotavljanju nesorazmernosti pa se upošteva vse premoženje s katero oseba razpolaga, torej ga ima v lasti, posesti, ga uporablja oz. ga je prenesla na drugo osebo. Če je bilo premoženje preneseno na ožje povezane osebe ali družinske člane, se šteje da je bilo preneseno brezplačno ali po ceni ki ne ustreza dejanski vrednosti. Postopek finančne preiskave vodi tožilstvo, o zavarovanju odvzema in začasnem odvzemu odloča sodišče pristojno za odločanje v kazenskem oz. predkazenskem postopku. O odvzemu premoženja pa odloča Okrožno sodišče v Ljubljani. Državni organi, banke in druge finančne organizacije, upravljalci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig so dolžne tožilstvu in sodišču dajati podatke in brezplačno pomoč. Osebi o katerih dajejo podatke ne smejo razkriti da so bili o njej posredovani podatki. Za organizacije ki posredujejo podatke in zaposlene ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti in poklicne tajnosti.

FINANČNA PREISKAVA

Finančna preiskava se torej začne ko :

  • Se v kazenskem ali predkazenskem postopku ugotovi, da je oseba storila kaznivo dejanje
  • Oseba uporablja premoženje za katero obstaja sum da je pridobljeno nezakonito
  • Premoženje ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega

Tožilec lahko zahteva preiskavo v enem letu po pravnomočnosti obsodilne sodbe. Preiskava se lahko opravi za največ pet let pred letom, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če je bilo premoženje preneseno na druge osebe, se preiskava razširi še na te osebe. V finančni preiskavi se zbirajo podatki o obsegu premoženja in razmerje s doseženimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevek. Zbirajo se tudi podatki o premoženju ki je bilo preneseno na druge osebe. V finančni preiskavi se lahko uporabijo ukrepi ki so dovoljeni v Zakonu o kazenskem postopku, tako je možna tudi hišna preiskava stanovanja in osebna preiskava. Tožilec lahko ustanovi finančno preiskovalno skupino v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, ki ureja preiskovalne skupine. Ob zaključku preiskave vodja skupine izdela poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki izroči vodji pristojnega tožilstva. Pridobljeni podatki v finančni preiskavi so tajni. Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Zaradi objektivnih razlogov se lahko podaljša za največ pol leta. Finančna preiskava se ustavi če tožilec v letu oz. letu in pol ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema nezakonitega izvora oz. ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja. Tožilev mora o ustavitvi obvestiti CURS in DURS. Po prejemu obvestila o ustavitvi preiskave vpogleda v zbrane podatke in jih uporabi kot dokaz v davčnem postopku. Če podatki dokazujejo kazniva dejanja, DURS o tem obvesti tožilstvo, ki sproži kazenske postopke. Če DURS in CURS ne prijavita kaznivih dejanj, se zaseženo premoženje vrne, podatki pa uničijo. Pri pridobivanju podatkov lahko tožilec te pridobi tudi iz tujine na podlagi mednarodnih pogodb, ali če velja vzajemnost. Uporabi lahko tudi podatke, ki so jih posredovali tuji organi brez zaprosil. Prav tako lahko posreduje podatke tožilstva tujim organom.

ZAČASNO ZAVAROVANJE ODVZEMA IN ZAČASEN ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Sodišče na predlog tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja če so podani naslednji pogoji :

  • Utemeljeni razlogi za sum da je oseba storila kaznivo dejanje
  • Obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke, ter vrednostjo premoženja s katerim razpolaga
  • Obstaja nevarnost da bi se to premoženje uporabilo za storitev kaznivega dejanja ali odtujilo oz. uničilo in bi bil odvzem otežen
  • Premoženje ni predme zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem.

Če lastniku ni mogoče vročiti pošte, se mu določi pooblaščena po uradni dolžnosti. Osebi proti kateri se vloži začasno zavarovanje se dovoli uporabljati premoženje v tolikšni meri, da lahko plačuje sodne stroške in omogoči preživetje njej in osebam , ki jih je dolžna preživljati. Zavarovanje premoženja preneha če tožilec v enem mesecu po zaključku finančne preiskave ni vložil tožbe za odvzem premoženja. Rok se lahko podaljša največ za en mesec, če iz objektivnih razlogov ni bilo možno vložiti tožbe za odvzem premoženja. Sodišče lahko odredi tudi začasen odvzem premoženja ali delov premoženja nezakonitega izvora v sicer :

  • Če obstaja nevarnost da bi se vrednost premoženja pri lastniku zmanjšala
  • Če bi se premoženje uporabljalo za kriminalno dejavnost
  • Če obstaja nevarnost da bo lastnik onemogočil ali otežil odvzem

Tožilec lahko predlaga začasni odvzem tudi po tem ko je že bilo odrejeno začasno zavarovanje. Sodišče določi katero premoženje se začasno odvzame in kje se hrani oz. kdo z njim upravlja.

POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Postopek za začne s tožbo, ki jo vloži tožilec zoper lastnika. Priložiti je treba pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oz. začasnem odvzemu premoženja.

Če je bilo premoženje preneseno na povezane osebe, mora tožilec dokazati, da je bil prenos brezplačen oz. po vrednosti ki ne ustreza dejanski. Če pa gre za ožje družinske člane mora dokazati domnevno brezplačnosti prenosa.

Pravni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se obravnava prednostno. Pripravljalni narok mora biti razpisan v treh mesecih po prejem odgovora na tožbo.

Odvzem premoženja ne vpliva na pravice tretjih oseb ki jih imajo na tem premoženju. Sodišče preveri ali so v postopku udeležene vse tretje osebe, ki so znane in bi sodna odločba vplivala na njihove pravice . Tretje osebe, ki niso znane, sodišče obvesti z oklicem v Uradnem listu in razglasni sodni deski oz. Lahko tudi v drugih medijih. Tretje osebe morajo v treh mesecih podati izjavo o vstopu v pravdo. Če tretja oseba zamudi rok izgubi pravico vstopa v pravdo in pravico v zvezi s premoženjem.

Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja se ne more začeti davčni postopek, postopek izvršbe, stečaj, likvidacija, izbris pravne osebe brez likvidacije ali prenehanje po skrajšanem postopku. Začeti postopki se prekinejo do pravnomočnosti sodbe za odvzem. Do pravnomočnosti se prekine tudi tek zastaralnih rokov. V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu premoženja pa lahko upniki predlagajno Državnemu pravobranilstvu poplačilo iz odvzetega premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenosti vedeli, da je premoženje nezakonitega izvora. Če skupna vrednost teh zahtevkov presega vrednost premoženja, Državno pravobranilstvo ponudi poplačilo v skladu z pravili stečajnega postopka. Če ponudba ni sprejeta se začne postopek stečaja.

Če sodičše ugodi tožilstvu, izda sodbo s katero premoženje postane last Republike Slovenije. Če pa ne ugodi tožilstvu, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti premoženja pred potekom enega meseca, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS-u.

IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Če z zakonom o Odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni drugače določeno, se odločbe izvršujejo skladno z zakonom ki ureja izvršbo in zavarovanje, pristojen za izvršavanje pa je CURS.

Sklep o prepovedi razpolaganja izvršujejo:

  • Razpolaganje s premoženejem ki je vpisano v register : organ ki vodi register
  • Prepoved izpolnitve obveznosti : vročitev sklepa
  • Hramba premičnin : CURS

Pristojnost za hranjenje zavarovanega, začasno odvztega in odvzetega premoženja:

  • Lastniški vrednosti papirji : Agencija za upravljanje kapitalskih naložb
  • Drugo finančno premoženje : Ministrstvo za finance
  • Premičnine : CURS
  • Kmetijska zemljišča, kmetije, gozdovi : Sklad kmetijskih zemljišč
  • Druge nepremičnine : Javni nepremičninski sklad RS

Pristojni organ mora s premoženjem ravnati kot dober gospodar. Če je hramba ali upravljanje povezano s prevelikim stroški, se premoženje lahko tudi proda, uniči ali podari po pridobitvi mnenja lastnika. Odvzeto premoženje se proda.

EVIDENCA

Organ ki je pristojen za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega in začasno odvzetega premoženja vodi evidenco o zavarovanem in začasno odvzetem premoženju. Organ ki je pristojen za upravljanje odvzetega premoženja pa vodi evidenco o odvzetem premoženju. CURS vodi centralno evidenco, podatke pa posreduje državnemu tožilcu.

ODGOVORNOST REPUBLIKE SLOVENIJE

Lastnik, ki mu je bilo premoženje začasno odvzeto oz. Zavarovano in mu ni bilo odvzeto ima pravico do odškodnine in vrnitve premoženja. Ob vrnitvi mu je potrebno vrniti tu plodove in koristi. Če je bilo premoženje med postopkom prodano, se mu mora izročiti kupnina z obrestmi. Odškodninski zahtevek mora biti vložen v treh mesecih od vrnitve premoženja.

IZBRIS PO URADNI DOLŽNOSTI

Razlog za prenehanje podjetja je tudi izbiri po uradni dolžnosti. Po 427. členu ZFPPIPP morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji :

Če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Velja izpodbojna domneva, da je izbrisni razlog podan, če v dveh zaporednih letih družba ni oddala poslovnih poročil AJPES-u zaradi objave. Drugi izpodbojni izbrisni razlog je, če na poslovnem naslovu družba ne sprejema pošte, oz. je na tem naslovu neznana, ali če lastnik objekta ni dal dovoljena za poslovanje na tem naslovu oz. naslov sploh ne obstaja.

Obstaja kak drug izbrisni razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe predvideva drug zakon.

Scroll to Top